Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45I/94, 8/96, 18/98, 36/00 in 127/06), 22., 24. in 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09, 4/10, 20/11 in 100/11), 27. in 28. člena Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10) in 14., 23. in 117. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/11) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 19. redni seji, dne 2. julija 2012, sprejel

O D L O K

o ustanovitvi javnega zavoda

Mladinski kulturni center Maribor

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(ustanovitelj)

S tem odlokom Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljevanju: zavod), uredi status zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

Ustanovitelj zavoda je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: ustanovitelj).

Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajata Mestni svet ustanovitelja in župan.

Mestni svet ustanovitelja odloča o:

·         statusnih spremembah zavoda,

·         imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda,

·         imenovanju in razrešitvi predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda,

·         odtujitvi ali pridobitvi nepremičnega premoženja za potrebe delovanja zavoda.

Če ni zakonsko ali z drugimi občinskimi odloki določeno drugače, izvaja vse ostale pravice in obveznosti do zavoda, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov, tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja, župan.

2. člen

(enakost uporabljenih izrazov za moški in ženski spol)

V tem odloku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen

(namen in poslanstvo zavoda)

Zavod pri izvajanju svojih ustanovnih nalog v okviru svojih pristojnosti sledi ciljem, kot jih opredeljujejo:

·         Nacionalni program za kulturo,

·         Lokalni program kulture v Mestni občini Maribor,

·         Nacionalni program za mladino,

·         Lokalni program mladih v Mestni občini Maribor.

Zavod je ustanovljen za pripravo, organiziranje, izvajanje in evalviranje programov s področja mladinskega sektorja in programov in projektov s področja kulture, pri čemer si prizadeva za čim višjo stopnjo vključenosti mladih. Zavod pri svojem delovanju stremi k združevanju in povezovanju programov in projektov s področij mladinskega sektorja in kulture. Skrbi tudi za negovanje medkulturnih stikov med mladimi Evrope.

Zavod upravlja z delom ustanoviteljeve infrastrukture ter z zagotavljanjem infrastrukturnih in tehničnih pogojev omogoča razvoj in izvedbo dejavnosti na področju mladinskega sektorja in kulture.

2. STATUSNE DOLOČBE

4. člen

(ime, sedež, pravni status)

Ime zavoda je: Mladinski kulturni center Maribor

Skrajšano ime zavoda je: MKC Maribor

V mednarodnem prometu uporablja zavod ime: Youth Cultural Centre Maribor

Sedež zavoda je: Ob železnici 16, 2000 Maribor Zavod je pravna oseba.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. Vl. 062/10901300.

5. člen

(pravno nasledstvo)

Zavod je pravni naslednik javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, s sedežem v Mariboru, Ljubljanska ulica 4, ki ga je ustanovila Mestna občina Maribor z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, sprejetim dne 7.10.1993 (MUV, št. 11/93) ter z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor z dne 30.8.2004 (MUV, št. 22/04, 17/11, 7/12 in 11/12).

3. ORGANIZIRANOST ZAVODA

6. člen

(organizacijske enote)

Za potrebe izvajanja tržne dejavnosti, ki jih zavod izvaja ob javni službi, lahko zavod organizira notranjo organizacijsko enoto (v nadaljevanju: NOE).

Organizacijska členitev zavoda in organizacija dela se ureja z aktom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest zavoda, ki ga potrdi svet zavoda.

Prihodke in odhodke ter izid poslovanja NOE vodi zavod ločeno od preostalega dela poslovanja zavoda.

4. DEJAVNOST ZAVODA

7. člen

(osnovne dejavnosti zavoda)

Osnovne dejavnosti zavoda so:

·         priprava, organiziranje, izvajanje in evalviranje programov in projektov s področja kulture in mladinskega sektorja,

·         zagotavljanje podpore formalnim in neformalnim skupinam ter nevladnim organizacijam pri izvajanju programov, projektov in aktivnosti na področju kulture in mladinskega sektorja.

8. člen

(dejavnosti zavoda na področju kulture)

Na področju kulture zavod svoje cilje uresničuje z organiziranjem trajnejših kulturnih programov in projektov, ki so namenjeni zlasti mladim ter z nudenjem infrastrukturne, strokovne in tehnične pomoči mladim pri izvajanju kulturnih programov in projektov, ki jih pripravljajo samostojno ali povezano. Zavod s svojim delovanjem omogoča dostop mladim do kulturnih dobrin in spodbuja njihovo ustvarjalnost in inovativnosti. Zavod sodeluje s sorodnimi institucijami in drugimi organizacijami s področja kulture ter promovira ustvarjalnost mladih na področju kulture na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

Zavod izvaja tudi druge dejavnosti na področju kulture, ki so določene z letnim programom dela in finančnim načrtom.

9. člen

(dejavnosti zavoda na področju mladinskega sektorja)

Na področju mladinskega sektorja zavod svoje cilje uresničuje zlasti tako, da ugotavlja potrebe in interese mladih (zlasti starostne skupine med 15. in dopolnjenim 29. letom), nudi infrastrukturne in nastanitvene možnosti za izvajanje projektov in trajnejših programov na področju mladinskega sektorja, nudi strokovno, infrastrukturno in tehnično pomoč mladim pri izvajanju samostojnih in povezanih projektov, zbira in posreduje informacije na področju mladinskega dela in mladinskih politik, sodeluje pri oblikovanju in vzpostavitvi prostora javne razprave o mladinskih politikah, pri čemer spodbuja strukturiran dialog med mladimi in odločevalci, spodbuja mreženje mladih in organizacij v mladinskem sektorju ter avtonomijo mladih in organizacij v mladinskem sektorju, organizira in izvaja programe mobilnosti in mednarodnega povezovanja mladih in mladinskih delavcev, organizira in sodeluje pri izmenjavi mladih in mladinskih delavcev s sorodnimi institucijami v Sloveniji in tujini, organizira in izvaja raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti za mlade, organizira in izvaja neformalna učenja in usposabljanja za mlade, pripravlja in izvaja dejavnosti s področji prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja mladih ter si prizadeva za vzpostavitev okolja, ki mlade spodbuja pri razvoju in uresničevanju potencialov ter večanju kompetenc.

Udejanjanje ciljev iz tega člena odloka predstavlja dejavnost mladinskega centra v skladu z 28. členom Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10).

Zavod izvaja tudi druge dejavnosti na področju mladinskega sektorja, ki so določene z letnim programom dela in finančnim načrtom.

10. člen

(umeščenost zavoda v KC Pekarna)

KC Pekarna je odprt kulturni prostor, namenjen interakciji med neodvisno kulturo, umetnostjo, mladinskimi dejavnostmi in kritično presojo političnih in socialno-družbenih dimenzij.

V prvi vrsti deluje kot mednarodni center sodobne umetnosti in kulture, ki se osredotoča na ustvarjanje in predstavljanje samoniklih, raziskovalnih, družbeno-kritičnih umetnosti, in (sub) kultur na lokalni, regionalni in mednarodni ravni.

KC Pekarna je hkrati tudi mladinski in družbeno – kulturni center, ki omogoča refleksijo, pospeševanje procesov emancipacije, samo-pomoči, družbene angažiranosti in neodvisnosti ter spodbuja procese ustvarjanja skupnostnih kulturnih aktivnosti in vsebin, samoupravljanja, samoorganizacije in avtonomije.

Ustanovitelj bo po zaključeni prenovi KC Pekarna upravljanje infrastrukture prenesel na zavod, ki vsaka 3 leta izvede razpis za programskega koordinatorja KC Pekarna.

Upravljanje KC Pekarna se izvaja skladno z modelom upravljanja KC Pekarna, ki ga je na 16. izredni seji dne 28.6.2010 potrdil Mestni svet Mestne občine Maribor.

11. člen (ločevanje javne službe in tržne dejavnosti)

Če je to ekonomsko smotrno, lahko zavod za izvajanje posameznih storitev iz svoje dejavnosti sklene pogodbe s ponudniki storitev na trgu. Za pogodbeno oddajanje posamezne osnovne dejavnosti iz 7. člena tega odloka v celoti mora zavod pridobiti soglasje ustanovitelja.

Da bi optimalno izrabil svoje kapacitete, lahko zavod opravlja na področju svojega delovanja tudi tržno dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovnih dejavnosti zavoda.

V okviru dejavnosti iz predhodnega odstavka lahko zavod izvaja:

·         gostinske dejavnosti,

·         nastanitvene programe v mladinskem hotelu,

·         storitve založništva vseh vrst s področja dejavnosti zavoda,

·         tehnično-organizacijske storitve,

·         izposojo tehnične, scenske in druge opreme,

·         oddajo prostorov za izvedbo vseh vrst prireditev,

·         kongresno-turistično dejavnost,

·         nudenje specialnih znanj ter strokovne in tehnične storitve za izvedbo prireditev v prostorih zavoda in drugje,

·         oddajo v najem nepremičnin, s katerimi upravlja,

·         druge tržne dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovne dejavnosti zavoda.

Pri razmejevanju dejavnosti, ki jih zavod izvaja kot javno službo in dejavnosti, ki predstavljajo tržne dejavnosti, je zavod dolžan upoštevati ta odlok in področno zakonodajo.

Zavod zagotavlja jasno in primerno ločevanje dejavnosti javne službe in tržnih dejavnosti, vključno z ločevanjem računovodskih izkazov. Prihodke in odhodke tržne dejavnosti zavod vodi ločeno od preostalega dela poslovanja zavoda.

Računovodski izkazi zavoda morajo vsebovati podrobna ločena poročila o virih in zneskih vseh prihodkov in odhodkov, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti javne službe in tržne dejavnosti.

Vsa javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe.

Pri izvajanju tržne dejavnosti mora zavod upoštevati, da je izkoriščanje prostorskih in kadrovskih kapacitet prednostno namenjeno izvajanju javne službe in da izvajanje tržnih dejavnosti ne sme ogroziti izvajanja osnovnih dejavnosti zavoda.

V skladu z zakonom in s predhodnim soglasjem ustanovitelja sme zavod ustanoviti drug zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo, če je ustanovitev novega pravnega subjekta smiselna in racionalna.

12. člen

(klasifikacija dejavnosti)

Osnovne dejavnosti zavoda iz 7. člena tega odloka so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, 111/05 Odl.US: U-I-212-03-14, 69/07) klasificirane kot:

• R 90.010 Umetniško uprizarjanje

• R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

Druge dejavnosti se v Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, 111/05 Odl.US: U-I-212-03-14, 69/07) klasificirane kot:

C 18.120 Drugo tiskanje

C 18.130 Priprava za tisk in objavo

C 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti

C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

G 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov

G 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah

G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami

G 47.621 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi in revijami

G 47.630 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z glasbenimi in video zapisi

G 47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki

G 47.789 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah

G 47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom

G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom

G 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu

G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic

I 55.100 Dejavnost hotelov in podobnih namestitvenih obratov

I 55.201 Počitniški domovi in letovišča

I 55.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča

I 55.209 Druge nastanitve za krajši čas

I 55.900 Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve

I 56.104 Začasni gostinski obrati

I 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi ter druga oskrba z jedmi

I 56.300 Strežba pijač

J 58.110 Izdajanje knjig

J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike

J 58.190 Drugo založništvo

J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj

J 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj

J 59.140 Kinematografska dejavnost

J 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij

J 60.100 Radijska dejavnost

J 60.200 Televizijska dejavnost

J 62.010 Računalniško programiranje

J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih

J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti

J 63.990 Drugo informiranje

L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi

M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

M 74.200 Fotografska dejavnost

N 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup

N 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup

N 77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup

N 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj

N 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti

N 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost

N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

O 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti

P 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti

P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje

P 88.990 Drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve

R 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

R 90.030 Umetniško ustvarjanje

R 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

S 96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic

13. člen

(javnost dela zavoda)

Delo zavoda je javno. Zavod zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o svojem delu,  informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s poročili o opravljenem delu, vključno z letnim poročilom.

Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlembo stroškov storitev ali programov po posameznih sklopi oziroma vsebinah in poročilo sveta zavoda ter direktorja.

Letno poročilo se najkasneje petnajst dni od potrditve objavi na spletnih straneh zavoda.

Ne glede na določbe predhodnega odstavka niso javno dostopne informacije, ki se varujejo p predpisih o varstvu osebnih podatkov, ter informacije s področij dela zavoda, kjer ta nastopa na trgu, in ki so po odločitvi direktorja poslovna tajnost. V primeru spora o javni dostopnosti poslovnih informacij odloči, če ni z zakonom drugače določeno, ustanovitelj.

5. ORGANI ZAVODA

14. člen

(organi zavoda)

Organi zavoda so:

• direktor,

• svet zavoda.

15. člen

(direktor)

Direktor organizira delo, zastopa, predstavlja in vodi zavod ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.

16. člen

(izpolnjevanje pogojev)

Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

• univerzitetna izobrazba,

• najmanj pet let delovnih izkušenj,

• strokovno poznavanje področij dela in nalog zavoda ter razvojnih

politik na področju kulture in mladinskega sektorja,

• organizacijske in vodstvene sposobnosti,

• znanje slovenskega jezika,

• aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti ob drugih dokazilih tudi življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere v europass obliki in program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o nekaznovanosti.

17. člen

(imenovanje direktorja)

Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega mnenja svet zavoda. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja. Ustanovitelj lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Pogoji javnega razpisa veljajo tudi za povabljene kandidate.

Mnenje sveta zavoda iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po ustanoviteljeve izboru.

Če se na razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi.

Če svet zavoda ne poda mnenja iz prvega odstavka tega člena v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Predsednik sveta zavoda sklene z direktorjem v imenu sveta zavoda pogodbo o zaposlitvi na podlagi akta o imenovanju direktorja.

Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v tem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.

18. člen

(razrešitev direktorja)

Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata:

• če direktor sam zahteva razrešitev,

• če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,

• če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,

• če ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,

• če z nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo,

• če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Ustanovitelj lahko razreši direktorja pred potekom mandata tudi:

• če bi nastopile bistvene spremembe dejavnosti, zaradi katere je zavod ustanovljen,

• če bi prišlo do spremembe ustanoviteljstva, ki bi zadevala ustanoviteljski delež, večji od polovic potrebnih sredstev za delovanje zavoda.

Pred razrešitvijo direktorja si mora ustanovitelj pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda in seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.

Če svet zavoda ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje o razrešitvi pozitivno.

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo.

19. člen

(vršilec dolžnosti direktorja)

Vršilca dolžnosti direktorja imenuje ustanovitelj za čas do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto, če direktorju predčasno preneha mandat in ni bil izpeljan redni postopek imenovanja, oziroma, če se v razpisnem roku ni nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmed prijavljenih kandidatov imenovan za direktorja.

20. člen

(naloge direktorja)

Naloge direktorja so:

• načrtuje, organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda,

• predlaga strateški načrt zavoda,

• sprejema letni program dela in finančni načrt,

• sprejema akt o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani,

• sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani,

• sprejema kadrovski načrt,

• sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,

• sprejema druge akte zavoda, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih sprejema svet zavoda,

• sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti zavoda,

• skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja zavoda,

• skrbi za trženje storitev,

• določa cene storitev,

• oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev, skrbi za promocijo zavoda,

• skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,

• določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,

• izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog iz svoje pristojnosti,

• odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno zakonodajo,

• imenuje namestnika direktorja in druge delavce s posebnimi pooblastili,

• sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,

• zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi,

• poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,

• pripravi letno poročilo o delu in poslovanju zavoda,

• izvršuje sklepe in druge odločitve sveta zavoda,

• opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.

K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, dvanajste in dvajsete alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.

21. člen

(pooblastila direktorja)

Direktor zastopa in predstavlja zavod v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta zavoda.

Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z

aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.

22. člen

(sestava in imenovanje članov sveta zavoda)

Svet zavoda sestavlja pet članov:

• dva člana imenuje ustanovitelj med strokovnjaki s področij osnovnih dejavnosti zavoda, financ in pravnih zadev,

• enega člana izmed zaposlenih na strokovnih področjih dejavnosti zavoda izvolijo zaposleni v zavodu na zboru delavcev,

• enega predstavnika zainteresirane javnosti imenuje lokalni mladinski svet

• enega predstavnika zainteresirane javnosti imenuje Kulturniška zbornica Slovenije.

Če v 30 dneh od poziva lokalni mladinski svet ali Kulturniška zbornica Slovenije ne imenuje predstavnika, ga imenuje župan ustanovitelja. Položaj direktorja zavoda je nezdružljiv s članstvom v svetu zavoda. Direktor mora najmanj 90 dni pred iztekom mandata članom sveta pozvati ustanovitelja, delavce zavoda, lokalni mladinski svet in Kulturniško zbornico Slovenije, da imenujejo oziroma izvolijo nove člane sveta zavoda.

Mandat članov sveta zavoda traja 5 let in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Mandat članov sveta začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda.

23. člen

(razrešitev člana sveta zavoda)

Član sveta je lahko na predlog sveta zavoda ali ustanovitelja razrešen pred potekom mandata:

• če sam zahteva razrešitev,

• če se neopravičeno ne udeležuje sej,

• če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu,

• če ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,

• če pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,

• če ne zastopa interesov tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili.

Mandat preneha tudi s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti, oziroma s prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni.

24. člen

(nadomestno imenovanje)

V primeru predčasnega prenehanja mandata člana sveta se za čas do izteka mandata sveta zavoda imenuje oziroma izvoli novi član. Nadomestno imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ enemu članu in je do izteka mandata sveta zavoda ostalo manj kot šest mesecev.

25. člen

(konstituiranje sveta zavoda)

Prvo - konstitutivno - sejo sveta zavoda skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta zavoda. Na konstitutivni seji člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika.

26. člen

(seja sveta zavoda)

Predsednik sveta zavoda mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta ali direktor zavoda. Če predsednik sveta zavoda ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor zavoda.

Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta zavoda. Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta zavoda. Svet zavoda podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom.

27. člen

(naloge sveta zavoda)

Svet zavoda ima naslednje naloge:

• nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,

• spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,

• predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,

• ocenjuje delo direktorja,

• sprejme strateški načrt zavoda,

• daje soglasje k aktu o organizaciji dela, aktu o sistemizaciji delovnih mest, letnemu programu dela in finančnemu načrtu, kadrovskemu načrtu in načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja ter k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,

• daje soglasje k cenam storitev,

• potrjuje letno poročilo o delu in poslovanju zavoda,

• daje predhodno soglasje o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari zavod,

• sprejema zaključni račun zavoda,

• obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,

• daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja,

• sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,

• daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda,

• opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in veljavnimi predpisi.

6. SPLOŠNI AKTI ZAVODA

28. člen

(splošni akti zavoda)

Splošni akti zavoda so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s katerimi se urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda.

Splošni akti in postopki njihovega sprejemanja morajo biti v skladu z zakonom in tem odlokom. Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom določeno, da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda lahko direktor sprejme, ko je soglasje podano. Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega akt je njegova objava.

Postopek priprave splošnega akta, način informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek sprejemanja in objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom ali predpisi drugače določeno.

Predloge splošnih aktov zavoda, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu zavoda, če je ta organiziran.

O vsebini predlogov splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor pred sprejemom aktov neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravico dati pripombe in predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov iz prejšnjega odstavka.

29. člen

(vrste splošnih aktov zavoda)

Zavod ima naslednje splošne akte:

• strateški načrt zavoda,

• akt o organizaciji dela,

• akt o sistemizaciji delovnih mest,

• akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,

• pravilnik o varovanju osebnih podatkov,

• druge z zakonom in veljavnimi predpisi določene akte.

Akta iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en splošni akt. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi. Druge splošne akte sprejme direktor, v kolikor s tem odlokom ali predpisi ni določeno drugače.

7. SREDSTVA ZA DELO ZAVODA IN ODGOVORNOST

ZA OBVEZNOSTI ZAVODA

30. člen

(upravljanje z javno infrastrukturo)

Za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje ustanovitelj zavodu v upravljanje nepremičnine z opremo, ki so del javne infrastrukture.

Zavod upravlja z nepremičninami in pripadajočo opremo:

• »Galerija Medianox«, Židovska ulica 12, Maribor, ki leži na parc. št. 1961 k.o. Maribor – Grad, št. stavbe: 2229, posamezni del stavbe št. 9, v kleti in pritličju stavbe, v izmeri 110,40 m2 (neto površina),

• »Kulturni inkubator«, Koroška cesta 18, Maribor, ki leži na parc. št. 1589 k.o. Maribor – grad, št. stavbe: 2522, posamezni del stavbe št. 13 v pritličju stavbe, v izmeri 123,40 m2,

• »Tv Metka«, Koroška cesta 18, Maribor, ki leži na parc. št. 1588 k.o. Maribor-grad, št. stavbe: 2522 posamezni del stavbe št. 14 v pritličju in kleti stavbe, v izmeri 300,80 m2,

• »Upravna stavba v Kulturnem centru Pekarna«, ki leži na parc. št. 900/2 k.o. Tabor, v izmeri 1.740,53 m2.

Zavodu se lahko z neposredno pogodbo preda v upravljanje tudi druge nepremičnine, v kolikor je to potrebno zaradi izvajanja javne službe zavoda ali iz drugih razlogov skladno z veljavno zakonodajo.

Zavod je dolžan zagotavljati polno izkoriščenost nepremičnin, ki jih ima v upravljanju. V okviru prostih kapacitet zavod omogoča infrastrukturno pomoč formalnim ali neformalnim skupinam ter nevladnim organizacijam pri pripravi in izvajanju programov, projektov in aktivnosti skladno z veljavno zakonodajo.

Zavod je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje nepremičnin in opreme, ki jo ima v upravljanju.

31. člen

(Viri, način in pogoji pridobivanja sredstev za delo)

Sredstva za delo zavoda so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še sredstva, ki jih zavod pridobi:

• iz proračuna ustanovitelja,

• iz državnega proračuna,

• iz proračuna evropske skupnosti,

• iz drugih javnih virov,

• z vstopninami in najemninami,

• s plačili za storitve ter prodajo proizvodov in blaga na trgu,

• s sponzorstvi, z donacijami in darili,

• s sredstvi, pridobljenimi na domačih in mednarodnih javnih natečajih,

• iz drugih virov, v skladu z veljavnimi predpisi.

Zavod si prizadeva za pridobivanje evropskih sredstev.

Zavod pridobiva proračunska sredstva za dejavnosti, ki ji zavod izvaja kot javno službo, na osnovi predloženega letnega programa dela in finančnega načrta, ki ga je potrdil pristojni organ zavoda. Predložen letni program dela in finančni načrt mora biti predhodno usklajen s pristojnim organom financerja. Usklajevanje poteka po postopku in v rokih, kot jih določajo veljavni predpisi in pristojni organ financerja.

V okviru potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta zavod samostojno gospodari s prihodki.

32. člen

(Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki)

Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je ustanovljen, ter za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v sklopu javne infrastrukture.

O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.

33. člen

(način kritja primanjkljaja sredstev)

O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.

Če ustanovitelj ne odloči drugače, se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s katerimi upravlja zavod.

8. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI

ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

34. člen

(pravice in obveznosti zavoda)

Zavod nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

35. člen

(odgovornost zavoda)

Zavod prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje.

36. člen

(razpolaganje s premoženjem)

Premoženje, s katerim upravlja zavod, je last ustanovitelja.

Zavod upravlja s premoženjem, ki ga ima v upravljanju, samostojno in v skladu z veljavno zakonodajo. Za obremenjevanje premoženja s stvarnimi pravicami potrebuje zavod predhodno pisno soglasje ustanovitelja.

Zavod s premoženjem, ki ga ima v upravljanju, ne sme razpolagati v smislu določb zakona, ki ureja stvarno premoženje.

S premoženjem v upravljanju, ki predstavlja nepremično in drugo javno infrastrukturo, zavod ne sme prevzemati odgovornosti do tretjih oseb.

9. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA

ZA OBVEZNOSTI ZAVODA

37. člen

(odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda)

Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za financiranje dejavnosti zavoda v tekočem letu.

Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

10. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI

USTANOVITELJA IN ZAVODA

38. člen

Ustanovitelj ob zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi pristojnostmi:

• ugotavlja skladnost strateških načrtov in letnih izvedbenih načrtov zavoda z lastnimi razvojnimi načrti in letnimi plani,

• spremlja skladnost porabe sredstev z letnim programom dela in finančnim načrtom,

• zagotavlja potrebno javno infrastrukturo za delovanje zavoda,

• zagotavlja potrebna finančna sredstva za delovanje zavoda v okviru usklajenega in potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta zavoda v skladu z zakonskimi predpisi s področja javnih financ,

• opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.

Obveznosti zavoda:

• na poziv ustanovitelja in v rokih, ki jih ta določi, predloži strateške načrte ter letne izvedbene načrt (letni plan dela in finančni načrt, kadrovski načrt, načrt nabav) za določeno proračunsko obdobje,

• na zahtevo ustanovitelja uskladi svoje strateške in letne izvedbene načrte z ustanoviteljevimi,

• obvešča pristojne organe ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter posreduje podatke o poslovanju v skladu z zakonom in predpisi,

• na zahtevo ustanovitelja posreduje druge podatke, ki so potrebni za spremljanje, nadzor, razvoj in financiranje dejavnosti ter za statistične namene.

Dokler ne pride do uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega načrta zavoda iz druge alineje predhodnega odstavka tega člena, zavod posluje, ustanovitelj pa zagotavlja svoje

obveznosti do zavoda, v obsegu iz preteklega poslovnega leta v skladu s predpisi, ki uravnavaj poslovanje v obdobju začasnega financiranja.

11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

Imenovanje sveta zavoda v skladu s tem odlokom se izvede po izteku mandata članov obstoječega sveta zavoda.

40. člen

Dosedanji direktor zavoda opravlja svojo funkcijo tudi po uveljavitvi teka odloka do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

41. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MUV, št. 22/04, 17/11, 7/12 in 11/12).

Zavod je dolžan v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka uskladiti splošne akte ter notranjo organizacijo z določbami tega odloka. Do sprejetja novih aktov veljajo obstoječi akti zavoda v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom.

42. člen

Za vpis v sodni register na podlagi tega odloka poskrbi direktor.

43. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 00700-10/2012-6

Datum: 11. julij 2012