|
Na podlagi
61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009,
80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012,
57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8, (Uradni list
RS, št. 33/07)
Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za
stanovanjsko naselje Dravski Dvor
(MUV, št. 14/03) in 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10 in 40/12 - ZUJF) ter 15. člena
statuta Občine Miklavž na Dravskem polju
(MUV št. 14/03 - UPB, 33/10) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem
polju na 34. redni seji dne 31. julija 2014 sprejel |
|
O D L O
K |
|
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za |
|
stanovanjsko naselje Dravski Dvor |
|
I.
Splošne določbe |
|
1. člen |
|
(splošno) |
|
S tem
odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko
naselje Dravski Dvor (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal ZUM
urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 13049. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta
odlok določa območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor,
zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in
pogoje za parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, za varovanje okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost
izvedbe prostorske ureditve, dopustna odstopanja ter obveznosti
investitorjev in izvajalcev. |
|
(2)
Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v grafičnem delu, ki
je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Miklavž na
Dravskem polju v času uradnih ur. |
|
II.
Območje OPPN |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1)
Območje obravnave se nahaja v osrednjem delu naselja Dravski dvor v
občini Miklavž na Dravskem polju, med Kidričevo cesto, Cesto v Hotinje
in Lovsko ulico. |
|
(2)
Velikost območja OPPN je ca. 1,2 ha in obsega naslednje parcele: |
|
619/21-del, 619/27, 619/66, 619/72, 619/73 in 619/83, vse k.o. Skoke. |
|
4. člen |
|
(funkcija območja) |
|
Funkcija
območja je pretežno stanovanjska, v delu ob obstoječem Domu krajanov KS
Dravski Dvor ob Kidričevi ulici je centralna. |
|
III.
Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
5. člen |
|
(vrste
gradenj, vrste objektov in ureditev ter vrste |
|
dejavnosti) |
|
(1)
Dopustne so vse vrste gradenj (novogradnja, rekonstrukcija in
odstranitev objekta), spremembe namembnosti in vzdrževanje objektov.
Sprememba namembnosti je dopustna pod pogojem, da nova namembnost ne
presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup) in da
velikost stavbnega zemljišča (parcele) ustreza normativnim pogojem za
posamezne dejavnosti (npr. dodatno potrebno parkiranje). |
|
(2)
Načrtovana je gradnja: desetih enostanovanjskih stavb s pripadajočimi
garažami ali nadstrešnicami za parkiranje osebnih vozil, enostavnih in
nezahtevnih objektov, ureditev večnamenskega športnega igrišča ob
Kidričevi cesti, gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture in
ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo
večjo varnost ljudi in premoženja. Namesto stavb št. 9 in 10 je možna
gradnje ene ali dveh nestanovanjskih stavb za v nadaljevanju določene
dopustne dejavnosti. |
|
(3) V
stanovanjskih stavbah so poleg bivanja dopustne naslednje dejavnosti: |
|
−
informacijske in komunikacijske; |
|
− finančne
in zavarovalniške; |
|
−
poslovanje z nepremičninami; |
|
−
strokovne, znanstvene in tehnične; |
|
− druge
raznovrstne poslovne dejavnosti (razen dajanja v najem in zakup motornih
vozil, tovornjakov, gradbenih in kmetijskih strojev in opreme, vodnih
plovil ter drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev); |
|
−
popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo in druge storitvene
dejavnosti; |
|
−
dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za
lastno rabo. |
|
(4) V
nestanovanjskih stavbah št. 9 in 10 so poleg dejavnosti, navedenih v
prejšnjem odstavku dopustne še naslednje dejavnosti: |
|
− javne
uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti; |
|
−
izobraževanje; |
|
−
zdravstvo in socialno varstvo; |
|
−
kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; |
|
−
dejavnost članskih organizacij. |
|
6. člen |
|
(pogoji
za urbanistično in arhitekturno oblikovanje |
|
novogradenj) |
|
(1)
Stanovanjska stavba se lahko gradi ob upoštevanju naslednjih pogojev: |
|
a.
tipologija zazidave: prostostoječa enostanovanjska stavba; |
|
b.
velikost in zmogljivost: |
|
− dopustna
zazidana površina: max. 200 m2; |
|
−
etažnost: max. K+P+M; |
|
− kota
pritličja pri vhodu (nulta kota): v višini pločnika ali največ 0,5 m nad
njim. |
|
− faktor
zazidanosti (FZ): max. 0,4 (skupno z enostavnimi in nezahtevnimi
objekti); |
|
c.
oblikovanje zunanje podobe stavbe: |
|
− streha:
dvokapna ali večkapna nad členjenim tlorisom (naklon od 30 do 40%),
kritina temne ali opečne barve, dopustni so manjši ravni deli strehe do
1/3 površine strehe, ki so kriti z pločevino ali drugim ustreznim
materialom; |
|
− izzidki
so dopustni do ¹⁄3 dolžine oziroma ½ širine osnovne stavbe; |
|
− fasada:
prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone, npr. črna, žive barve, kot so rdeča, vijolična, oranžna,
travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dovoljena je
uporaba sodobnih fasadnih materialov (les, steklo, kovina, beton in
drugih sodobnih materialov) ter fotonapetostnih modulov kot del fasade; |
|
− zunanje
dele klimatskih naprav se ne namešča na ulično fasado; |
|
d. lega
stanovanjske stavbe na zemljišču je določena z gradbeno linijo in mejo,
z odmikom min. 4 m od parcelne meje, oziroma manj, če se pridobi
soglasje lastnika sosednje parcele; |
|
e.
velikost gradbene parcele: 500 – 1500 m2; |
|
(2) Garaža
ali nadstrešnica se lahko postavi pod naslednjimi pogoji: |
|
a.
tipologija zazidave: prostostoječe ali kot prizidki k stavbam b.
velikost in zmogljivost: dopustna zazidana površina je do 50 m2; |
|
c.
oblikovanje zunanje podobe: |
|
− zidana
in ometana, barva je ista kot pri osnovni stavbi; |
|
nadstrešnica je lahko tudi lesena (naravna in naravni podobna barva
lesa) ali kovinska (srebrna oz. njej podobna barva); med parkirnima
prostoroma je možna pregrada; |
|
− streha:
ravna ali blaga enokapnica (naklon ca. 5 %), krita s pločevino, steklom,
plastiko ali drugim ustreznim materialom; |
|
d. lega:
odmik od sosednjega zemljišča je 1,0 m. Lahko se postavijo na mejo, če
se pridobi pisno soglasje lastnika sosednje parcele. Od parcelnih mej s
cesto, pločnikom, kolesarsko stezo ali z zemljiščem, ki je izven OPPN-ja
morajo biti oddaljene 4,0 m. Nadstreški so lahko odmaknjeni od javnih
prometnih površin toliko, da je zagotovljena potrebna manipulativna
površina pri uvažanju na parkirna mesta. |
|
7. člen |
|
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov) |
|
(1) V
ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje
graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
|
− majhna
stavba; |
|
− pomožni
objekt v javni rabi; |
|
− ograja; |
|
−
rezervoar; |
|
− vodnjak,
vodomet; |
|
−
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega
ogrevanja; |
|
−
samostojno parkirišče; |
|
− športno
igrišče na prostem; |
|
− vodno
zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje; |
|
− pomožni
komunalni objekt (razen bazne postaje mobilne telefonije); |
|
− pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
|
(2)
Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ne sme onemogočati ali
ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. Če v nadaljevanju ni določeno drugače, so najbolj izpostavljeni
deli objektov od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za 1/2 svoje
višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m. Manjši odmik je možen le s
pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele objektov. |
|
(3) Za
gradnjo pomožnih stavb kot nezahtevnih oziroma enostavnih objektov
veljajo enaki pogoji kot za garaže oziroma nadstrešnice, določeni v 6.
členu. |
|
(4) Ograja
kot enostaven objekt in objekt brez kriterija višine je lahko brez
soglasja postavljena do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi. Na
meji se lahko gradi le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem
pisno sporazumejo. Lahko je lesena (barva lesa) ali kovinska (srebrna
oz. njej podobna barva) ali sajena (8. člen) in je lahko višine
maksimalno 1,8 m. |
|
Ograje
proti javnim površinam (cesta, kolesarska steza, pločnik) in v 3,0 m
varovalnem pasu ceste so lahko največ 1,2 m visoke. V območju križišč ne
smejo biti postavljene ograje v takšni izvedbi in obliki, da bi
onemogočale preglednost v križiščih. |
|
Enako
velja za živo mejo in ostalo zasaditev. Dovoljen je betonski zidec
maksimalne višine 0,5 m. Polne ograje so dovoljene samo v delu, kjer se
zagotavlja zasebnost in kjer je dopustna višja višina. |
|
(5) Objekt
razsvetljave – ima enotno oblikovane elemente. Razsvetljava se izvede z
led svetilkami, v skladu s standardi in tipizacijo javne razsvetljave v
občini Miklavž na Dravskem polju. Celotna izvedba mora biti
kabelsko-podzemna. Pri lociranju drogov se upošteva vse predpisane
varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi ne segajo v svetli
prometni profil in funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih
površin. Temelj objekta javne razsvetljave se postavi tako globoko, da
ne ovira niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim. Javna
razsvetljava mora biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na mejne
vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja, s standardi in tipizacijo. |
|
8. člen |
|
(pogoji
za urejanje odprtih površin) |
|
(1) Uredi
se tlakovano ali asfaltirano dvorišče, vključno z urejenim odvzemnim
mestom za smeti, teraso ipd. Zelene površine, ki funkcionalno in
oblikovno dopolnjujejo tlakovane površine, sestavljajo drevesa,
grmovnice in tratne površine. |
|
(2) Ob
javnih prometnih površinah veljajo za sajeno živo mejo in ostalo
zasaditev enaki pogoji kot za ograje. Kot medsosedska ograja je lahko
sajena živa meja maksimalne višine 1,8 m in se postavi tako, da je
omogočeno vzdrževanje z lastne parcele. |
|
S
soglasjem soseda je možno živo mejo postaviti tudi na parcelno mejo. |
|
IV.
Zasnove projektnih rešitev in pogojev glede |
|
priključevanja objektov na gospodarsko javno |
|
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
9. člen |
|
(skupne
določbe) |
|
(1) Za
načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter
infrastrukturo omrežja zvez je se naročiti projektno dokumentacijo.
Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s
projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v
kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki
ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva
se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo;
|
|
minimalni
horizontalni odmik je 0,5 m in minimalni vertikalni odmik je 3,0 m. V
kolikor tega odmika ni mogoče doseči, se vodovod ustrezno zaščiti. |
|
(2)
Zasnova prometnega omrežja ter potek komunalnih in energetskih
infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij
je razviden v kartografskem delu karta 5 »Prikaz priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro«. |
|
10.
člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1)
Predvideno notranje cestno omrežje sestavljajo občinske ceste, ki še
nimajo imen in so poimenovane z delovnimi imeni cesta A, cesta B in
cesta C. |
|
(2) Cesta
B se na vzhodu območja prometno podrejeno navezuje na LC 386 010 Miklavž
– Dobrovce – Dravski dvor – Marjeta – Kungota in omogoča kasnejšo
prometno navezavo območja zahodno od obravnavanega. Na njo se v območju
OPPN priključujeta cesta C in cesta A. Cesta B in cesta C sta dvosmerni
dvopasovni s širino vozišča 5,5 m in obojestranskim pločnikom širine 1,5
m. Potek ceste C omogoča, izven območja OPPN v smeri proti jugu,
prometno podrejeno navezavo na LC 340030 Rače – Dravski dvor. Cesta A je
enosmerna in namenjena dovozu stanovalcev ter intervencijskih in
dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih stavb. Na severu se
prometno podrejeno navezuje na LC 380120 Hotinja vas - Dravski dvor in
je zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet
(pešci, kolesarji), široka 5,0 m in pri uvozu označena z ustrezno
prometno signalizacijo. |
|
Smer
vožnje je razvidna iz grafičnih prilog. Hitrost na skupni prometni
površini je omejena. |
|
(3) Do
izgradnje predvidene prometne ureditve se dovoz do stavbe št. 1 lahko
uredi z LC 380 120 Hotinja vas - Dravski dvor, preko parcele 619/54 k.o.
Skoke. |
|
(4) V
območju priključkov se zagotovi preglednost, ki se določi s preglednimi
trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.
Preglednost se zagotovi tudi v območju podrejenega priključka skupne
prometne površine. |
|
(5)
Parkiranje treh osebnih vozil na posamezen stanovanjski objekt je
predvideno na lastnih parcelah. Pri parkirnih mestih pod nadstrešnicami
se zagotovi potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna
mesta. Parkirna mesta za potrebe športnega igrišča se uredijo na
parkirišču, ki se na vzhodu navezuje na LC 386 010 Miklavž – Dobrovce –
Dravski dvor – Marjeta – Kungota. Natančno število potrebnih parkirnih
mest se določiti v projektni dokumentaciji skladno z vrsto in obsegom
dejavnosti na obravnavanem območju. Na parkirišču se uredi parkirna
mesta namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število
teh parkirnih mest se določi skladno z veljavnimi normativi. Pri izvedbi
parkirišča, za potrebe športnega igrišča se, v skladu z veljavnimi
predpisi, ki se nanašajo na vodovarstveno območje za vodno telo
vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega
polja, zagotovi zajetje in čiščenje padavinske odpadne vode v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih
cest. |
|
(7) Promet
pešcev je speljan po pločnikih ob cesti B in cesti C, kjer kolesarji
vozijo po voziščih. Pešci in kolesarji uporabljajo tudi skupno prometno
površino za motorni in nemotorni promet. |
|
(8) Pri
ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov se upošteva
veljavne predpise, ki se nanašajo na projektiranje objektov brez ovir. |
|
(9)
Izbrana širina predvidenih cest in dimenzije priključnih radijev
zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila. |
|
11.
člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Zgradi
se ustrezne nove vodovodne cevovode v krožni navezavi na obstoječe
vodovodne cevovode na severu in na vzhodu območja. Na severu se novi
cevovod priključi na cevovod LŽ 100 v LC 380120 Hotinja vas – Dravski
dvor in na vzhodu na cevovod PE HD 110 v LC 386010 Miklavž – Dravski
dvor – Marjeta - Kungota. Vodovodni cevovod v cesti B je možno preko
ceste C povezati na vodovod PE HD 110/90 na jugu v LC 340031 Rače –
Dravski dvor. |
|
(2)
Dimenzije novih cevovodov se uskladijo z veljavnimi predpisi, ki se
nanašajo na tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
Po istih predpisih se zagotovi tudi požarno varnost (hidrantno omrežje).
Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob
vsakem času. |
|
12.
člen |
|
(odvajanje meteornih in komunalnih odpadnih voda) |
|
(1) Izvede
se ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih
vod v vodotesni izvedbi. Po izgradnji se pridobi atest o vodotesnosti.
(2)
Območje OPPN se naveže na javno kanalizacijo v LC 386010 Miklavž –
Dobrovce – Dravski dvor – Marjeta – Kungota. Za odvajanje fekalnih vod
iz novih stavb se zgradi navezovalno kanalizacijo do obstoječe
kanalizacije.
(3)
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se
uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda
z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo
onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se speljejo v padavinsko
kanalizacijo do predvidenih individualnih ponikovalnic.
(4)
Odvajanje padavinskih voda iz parkirnih površin, cest in utrjenih
površin se uredi preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz
katerih se nato vode speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo preko
katere se nato voda odvaja v ponikovalnice. |
|
13.
člen |
|
(elektroenergetska infrastruktura) |
|
(1) Nove
stavbe se napajajo preko novega NN 0,4 kV izvoda iz obstoječe
transformatorske postaje TP t – 293 Dravski dvor 2. (2) Zaradi izvedbe
novega NN 0,4 kV izvoda se sprosti izvod v NN 0,4 kV razdelilni omarici
na obstoječi TP t-293 Dravski dvor 2. V novi NN 0,4 kV izvod se vključi
tudi odjemalce obstoječega NN 0,4 kV izvoda I-01, iz obstoječe TP T-293
Dravski dvor 2, in izvede ustrezna rekonstrukcija obstoječega NN 0,4 kV
omrežja. |
|
(3) Za
osvetlitev območja se zgradi javno razsvetljavo. Napajanje predvidene
javne razsvetljave bo iz obstoječe transformatorske postaje TP T-293
Dravski dvor 2. |
|
(4) Za
napajanje predvidenih stavb z električno energijo se pred izdajo
soglasja k projektnim rešitvam pridobi soglasje za priključitev za
posamezno stavbo. |
|
14.
člen |
|
(omrežje elektronskih komunikacij) |
|
(1) Zgradi
se kabelska kanalizacija za elektronske komunikacije, |
|
ki pod
pogoji upravljavca, omogoča navezavo na obstoječe |
|
omrežje
elektronskih komunikacij. |
|
(2)
Obstoječe vode elektronskih komunikacij se ustrezno zaščiti |
|
ali
prestavi na osnovi projektne rešitve. |
|
15.
člen |
|
(ogrevanje in plin) |
|
(1)
Načrtuje se ogrevanje na ekološko sprejemljive energente (zemeljski
plin, biomasa, toplotna črpalka, sončne kolektorje ipd.) s katerimi se
ne bo dodatno onesnaževalo okolje. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive
energente ni dopustno. |
|
(2) Za
potrebe plinifikacije nove zazidave se po območju OPPN zgradi ustrezno
dimenzioniran distribucijski plinovod z navezavami na obstoječe omrežje
distribucijskega plinovoda. |
|
V.
Merila in pogoji za parcelacijo |
|
16.
člen |
|
(parcelacija) |
|
Parcelacija se izvaja v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela
OPPN, ki je prikazan na karti 7 »Načrt parcelacije«, na katerem so s
tehničnimi elementi določene točke, ki omogočajo prenos novih mej parcel
v naravo. |
|
VI.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne |
|
dediščine |
|
17.
člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Na
obravnavanem območju ni registriranih enot kulturne dediščine. |
|
(2) V
kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: ZVKDS)
skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti
dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/ investitor/odgovorni
vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno enoto ZVKDS
vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
|
(3) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/ lastnika zemljišča/investitorja/,
odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba
zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
VII.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov |
|
ter
ohranjanje narave |
|
18.
člen |
|
(varstvo naravne dediščine) |
|
Na območju
OPPN se nahaja ekološko pomembno območje (v nadaljevanju: EPO) Dravsko
polje, vendar na območju posega ni evidentiran habitat zavarovanih vrst,
zaradi katerih je bilo EPO Dravsko polje opredeljeno. Sprememba namenske
rabe na območju OPPN ne bo vplivala negativno na EPO Dravsko polje. |
|
Na območju
predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih in Natura območij. |
|
19.
člen |
|
(varstvo pred onesnaženjem zraka) |
|
(1)
Preprečuje se prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in
nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s
transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti so utrjene in redno
čiščene. V času gradnje se upoštevajo predpisi, ki določajo emisijske
norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih. V
času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del se ob neugodnih vremenskih
razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažijo ali se drugače
prepreči emitiranje prašnih delcev v ozračje. |
|
(2) Vsi
izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) so namestijo na strehe
stavb in objektov. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje)
so opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami. |
|
20.
člen |
|
(varovanje tal) |
|
(1) Med
gradnjo se: |
|
− posege v
tla izvaja tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal; |
|
− z viški
materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravna v skladu z
veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov; |
|
− posebno
pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja
nevarnih tekočin ali drugih materialov. |
|
V tem
primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno
odlagališče preiščejo skladno z določili veljavnega pravilnika o
ravnanju z odpadki. |
|
Pred
začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča; |
|
− na
celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih
površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotovi zbiranje in
odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno
velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi; |
|
− na
območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin,
po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala,
uporablja le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporablja
tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo. |
|
(2) Po
končani gradnji se odstranijo pomožni objekti in vsi ostanki začasno
deponiranih materialov ter primerno uredijo površine. |
|
21.
člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1)
Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati v skladu z
veljavnim odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja
in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Miklavž na Dravskem
polju. |
|
(2)
Investitor, ki naroči graditev objekta mora zagotoviti, da izvajalci
gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki
nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
|
(3)
Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo
ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in
je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali
prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno
skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo
neposredno po nastanku v zabojnike. |
|
(4) Med
drugim je nevarne odpadke treba zbirati ločeno (prepovedano je mešanje
nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). |
|
Določeno
mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene
jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za
nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na
skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka
nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih
snovi v tla. |
|
(5)
Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora
investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke
oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni
organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno
evidentirano. |
|
22.
člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1)
Območje obravnave se nahaja v ožjem območju z oznako »VVO II« zalog
pitne vode. Za predvideno gradnjo parkirišča in športnega igrišča se,
pred izdajo gradbenega dovoljenja, v skladu z veljavnimi predpisi, ki se
nanašajo na vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Ruš,
Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, izdela
revidirana analiza tveganja za onesnaženje podzemnih voda. Šele iz
rezultatov predmetne analize tveganja bo razvidno ali je tveganje za
onesnaženje podzemnih voda, sled predvidenega posega, še sprejemljivo in
ali je gradnja športnega igrišča in parkirišča sploh možna. |
|
(2)
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so: |
|
−
padavinske vode s strehe objektov in manipulativnih površin in |
|
−
komunalne odpadne vode. |
|
(3) V
primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, se za poseg v
podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi
dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine
za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine) v kolikor bo vrtina globlja
od 30m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za
pridobivanje toplote ali samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode
za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30m. |
|
V primeru
ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda se za poseg v podzemno
vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za
raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine). |
|
(4)
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem
območju urejanja omeji ali preprečuje z naslednjimi ukrepi: |
|
− izvede
se ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih
vod; |
|
−
komunalne odpadne vode z območja se vodijo v komunalno kanalizacijo, ki
se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje s končno dispozicijo odpadnih
vod na komunalni čistilni napravi; |
|
−
padavinske vode se speljejo v padavinsko kanalizacijo do predvidenih
individualnih ponikovalnic; |
|
− odvodnja
padavinskih vod iz parkirnih površin se uredi preko ustrezno
dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode
speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo; |
|
− pri
gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine; |
|
− odpadne
in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v
infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje,
z njimi se ravna v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja; |
|
− vsa dela
po projektu se izvajajo v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki
veljajo za tovrstna dela; |
|
− na
gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk); |
|
− gradbeni
stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča
morajo biti tehnično brezhibna, |
|
da ne bi
prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja.
Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča,
v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah; |
|
− ob
večjem deževju se izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene
jame prekine, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih
derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo
zasičene zemeljske plasti; |
|
−
prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali
v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen); |
|
− v času
gradnje se zagotovi zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in
škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in
olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času
gradnje opravljali dela izven območja posega; |
|
23.
člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
Skladno z
veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje
varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi
presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih
delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami
kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem
času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del. |
|
24.
člen |
|
(varstvo človekovega zdravja) |
|
Gradbišča
se organizira tako, da je čas izvajanja del čim krajši. |
|
Čas
gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo je omejen na čas
med 7. in 19. uro. |
|
25.
člen |
|
(varstvo živali in rastlin) |
|
Zaradi
svetlobnega onesnaženja se izogiba nočnemu osvetljevanju gradbišča. |
|
VIII.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred |
|
naravnimi in drugimi nesrečami |
|
26.
člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z |
|
varstvom pred požarom) |
|
(1)
Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici
(500-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g. Temu
primerno se predvidi način gradnje. |
|
Zagotovi
se ojačitev prve plošče. |
|
(2) V
primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali
razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in
materialov, se z ukrepi prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke in
podtalnico in takoj obvesti najbližji center za obveščanje, policijo ali
gasilsko enoto. |
|
(3)
Požarno varnost se zagotovi v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje.
Pri projektiranju se upošteva požarna tveganja, ki so povezana s
povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi
ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji: |
|
− upošteva
se požarno ogroženost naravnega okolja; |
|
−
zagotovijo se ukrepi varstva pred požarom v skladu z veljavno
zakonodajo; |
|
− v
hidrantnem omrežju se zagotovi zadostno količino vode za gašenje požarov
(če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina
pretoka vode za en požar 10 l/s). |
|
−
zagotovijo se potrebni odmiki med objekti ali potrebne protipožarne
ločitve; |
|
−
zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru
ter dostopov, dovozov; |
|
− dovozne
poti za gasilsko intervencijo se projektirajo in izvedejo tako, da
omogočajo osni pritisk 100 kN; |
|
−
zagotovijo se potrebne površine za gasilce ob zgradbah: |
|
dostopne
poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine
in delovne površine za gasilska vozila. |
|
(4) Med
gradnjo se usposobi in zagotovi intervencijska skupina za primer
nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo. |
|
IX.
Etapnost |
|
27.
člen |
|
(etapnost) |
|
(1)
Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape
oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno
celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje.
Gradnja objektov je možna šele po izgradnji gospodarske javne
infrastrukture. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni
dokumentaciji. |
|
(2) Do
izgradnje nove ceste B se dovoz do stavbe št. 1 lahko uredi z LC 380 120
Hotinja vas - Dravski dvor, preko parcele 619/54 k.o. Skoke. |
|
(2)
Ne glede
na ostala določila tega odloka, se do izgradnje nove ceste B, dovoz in
priključki na komunalno in energetsko infrastrukturo ter omrežje zvez,
samo za stavbo št. 1, uredijo z LC 380 120 Hotinja vas – Dravski dvor in
parcele št. 619/54 k.o. Skoke. Do izvedbe kanalizacije v cesti B je
dopustno odvajanje odpadnih voda preko male čistilne naprave.
|
|
X.
Dopustna odstopanja |
|
28.
člen |
|
(odstopanja glede stavb) |
|
(1)
Znotraj gradbenih mej so možna odstopanja v velikosti in obliki
horizontalnih gabaritov ter lege stavb ob upoštevanju pogojev, določenih
v 6. členu. Možno je tudi združevanje gabaritov (povečevanje stavbe,
postavitev dvojčkov, vrstne zazidave). |
|
V tem
primeru skupna zazidana površina ne sme biti večja od seštevka
posameznih dopustnih zazidanih površin iz združenih parcel in
zagotovljena morajo biti parkirna mesta v skladu z 10. členom odloka. |
|
(2) V
primeru postavitve nestanovanjskih stavb namesto stanovanjskih stavb št.
9 in 10, se upoštevajo pogoji za gradnjo stanovanjskih stavb. |
|
(3) V
enostanovanjski stavbi je možno urediti dodatno stanovanje, če se
zagotovi potrebno število parkirnih mest. |
|
29.
člen |
|
(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije) |
|
(1)
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna
infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim
načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali
lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali
gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične
rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega
posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza
obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev
in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. |
|
(2) V
primeru združevanja ali spremembe lokacije stavbe se posamezne
priključke na javno gospodarsko infrastrukturo določene v kartografskem
delu ukine, oziroma njihove lokacije prilagodi zazidavi. Nove dovoze na
gradbene parcele pa se določi tako, da zagotavljajo visok standard
prometne varnosti na skupni prometni površini (npr. dovozi se ne
locirajo v območju krivin in križišč ter se prilagodijo potrebni
manipulativni površini na lastnih parcelah, ki omogoča uvažanje na
parkirna mesta). |
|
(3)
Dopustno je združevanje in razdruževanje gradbenih parcel skladno z
določenimi gradbenimi mejami. Tehnični elementi za zakoličenje parcel se
v skladu z navedenimi tolerancami določijo v projektni dokumentaciji. |
|
(4) Z
dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v
katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja. |
|
XI.
Obveznosti investitorjev in izvajalcev |
|
30.
člen |
|
(obveznosti izgradnje komunalne opreme) |
|
(1) V času
gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
|
− pred
vsakršnim posegom je treba opraviti odmero cest, oziroma prometnih
površin. |
|
−
zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav, |
|
− v novi
NN 0,4 kV izvod se vključi tudi odjemalce obstoječega NN 0,4 kV izvoda
I-01 in se zaradi tega izvede ustrezna rekonstrukcija obstoječega NN 0,4
kV omrežja, |
|
−
zagotoviti odvijanje prometa v času gradnje v soglasju z občino, |
|
−
zagotoviti zavarovanje gradbišča, |
|
− pred
začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih in
energetskih objektov ter objektov elektronskih komunikacij ter
upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe
objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav
in v njihove varovalne pasove, |
|
− o vseh
motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni in energetski
oskrbi ter zagotavljanju elektronskih komunikacij, je treba pravočasno
obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike, |
|
− v času
gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje
ukrepanje za to usposobljenih oseb, |
|
− v skladu
z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
|
−
zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in
območij ter okolico objektov, |
|
− sanirati
oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe
v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, pri čemer se pred
začetkom gradnje komisijsko pregleda in pisno ugotovi stanje prometnic,
po katerih se bo odvijal gradbiščni promet. Poškodbe morajo biti
odpravljene pred izdajo uporabnega dovoljenja oziroma pred vselitvijo
novih uporabnikov v stanovanjske stavbe, |
|
−
gradbiščni promet se uredi v soglasju z občino. |
|
(2) Vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami. |
|
XII.
Končne določbe |
|
31.
člen |
|
(vpogled OPPN) |
|
OPPN je na
vpogled na sedežu Občine Miklavž na Dravskem polju v času uradnih ur. |
|
32.
člen |
|
(uveljavitev odloka) |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
|
Številka:
35001-1/2013 2\13 |
|
Datum: 31.
julij 2014 |
|
|
|
Župan Občine |
Miklavž na Dravskem polju |
Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s.r. |
|
|
|
|
Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Dravski
Dvor (Medobčinski uradni vestnik št. 19/14) (Medobčinski
uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 14/2015)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
3.
člen |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem
vestniku. |
|
|