|
Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06,
UPB-ZVO-1, 66/06, 57/08, 70/08, 108/09), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 3/07 –
UPB4 in 17/08, 21/08, 108/09), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 in 127/06),
Pravilnika o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 35/06,
41/08),
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gorje
(Uradni list RS,
št. 22/10) in 16. člena
Statuta Občine Gorje
(Uradni list RS, št. št.
3/07) je Občinski svet Občine Gorje na 26. redni seji dne 10. 6. 010
sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o oskrbi s pitno vodo v
Občini Gorje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(Predmet urejanja) |
|
|
(1) Ta odlok določa pogoje
in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki
služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v
nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki
morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske
gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v
nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo. |
|
|
(2) S storitvami javne
službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih
objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se
opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb. |
|
|
(3) Za storitve javne službe
se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v
stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in
gradbenih inženirskih objektov, če: |
|
|
– iz vode nastaja zaradi
njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo, |
|
|
– je namen rabe vode
proizvodnja pijač, |
|
|
– se voda rabi za tehnološke
namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov, |
|
|
– se voda rabi za polnjenje
bazenskih kopališč ali |
|
|
– se voda rabi za namakanje
ali pranje površin, ki niso javne površine. |
|
|
(4) Storitve javne službe
opravljajo izvajalci storitev javne službe v obliki in na način, določen
s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s Pravilnikom o
oskrbi s pitno vodo ter v skladu s tem odlokom in Pravilnikom o tehnični
izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda. |
|
|
(5) Pravilnik o tehnični
izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa
podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje,
uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. |
|
|
2. člen |
|
|
(pomeni izrazov) |
|
|
(1) Izrazi, uporabljeni v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
|
1. uporabniki so fizične ali
pravne osebe, ki so lastniki ali solastniki celote ali dela stavbe
oziroma gradbeno inženirskega objekta ali zemljišča na območju Občine
Gorje, priključenega na javni vodovod in uporabljajo vodo iz javnega
vodovoda ali uporabljajo vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje
požarno varstvene funkcije ali koristijo storitve javne službe oskrbe s
pitno vodo (v nadaljevanju: uporabniki); |
|
|
2. pitna voda je voda v
skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo; |
|
|
3. obdelava vode je
filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je
namenjen oskrbi s pitno vodo; |
|
|
4. odjemno mesto je mesto
vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne
vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov
pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona
zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi; |
|
|
5. javna površina je
površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki
urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine
javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih; |
|
|
6. sistem za oskrbo s pitno
vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot
so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot
so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje
kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov; |
|
|
7. sekundarni vodovod je
omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo
vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno
priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni
vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi
hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni
inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture; |
|
|
8. primarni vodovod je
omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so
objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni
transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega
vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so
občinska gospodarska javna infrastruktura; |
|
|
9. transportni vodovod je
del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne
vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov
do primarnega vodovoda; |
|
|
10. lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi
vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje
z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo; |
|
|
11. zasebni vodovod je
vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in
namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo; |
|
|
12. javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot
občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne
službe; |
|
|
13. oskrbovalno območje je
eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje
posamezni vodovod; |
|
|
14. hidrantno omrežje so
gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za
oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje
požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami
ali prenosne gasilne črpalke; |
|
|
15. upravljavec vodovoda je
pravna oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje
javne službe na njenem območju, pridobila pravico rabe in vzdrževanja z
najetimi objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne
službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne
oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim
vodovodom; |
|
|
16. obstoječe poselitveno
območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom,
uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev
naselja; |
|
|
17. predvideno poselitveno
območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno
območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke; |
|
|
18. vodovarstveno območje je
območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi
s pitno vodo; |
|
|
19. obstoječa stavba je
stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno
najpozneje ob uveljavitvi tega pravilnika; |
|
|
20. kataster gospodarske
javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne
infrastrukture; |
|
|
21. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih
in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska
uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje
prostora. |
|
|
3. člen |
|
|
(območja izvajanja oskrbe
s pitno vodo) |
|
|
(1) Občina Gorje mora
zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih
območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz
posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem
ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3
pitne vode na dan. |
|
|
(2) Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se skladno s pogoji iz pravilnika lahko izvaja
na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru
storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa
oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo,
manjšo od 10 m3 pitne vode na dan. |
|
|
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV |
|
|
4. člen |
|
|
(območja in način
izvajanja javne službe) |
|
|
(1) Območja, kjer se
opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer
se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in
označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga
št. 1. |
|
|
(2) Občina Gorje zagotavlja
izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo v obliki javnega
podjetja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec), ki mu je predala v najem
občinsko komunalno infrastrukturo. |
|
|
(3) Magistralno vodovodno
omrežje in naprave »Radovna–Bled–Hraše« oskrbuje s pitno vodo Občino
Bled, Občino Radovljica in Občino Gorje. Vsa medsebojna razmerja glede
upravljanja in vzdrževanja ter z njimi povezane stroške, občine uredijo
s pogodbo. |
|
|
(4) Zasebni vodovod mora
imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s
pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. |
|
|
(5) Za upravljavca zasebnega
vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki
zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. |
|
|
(6) Če med osebami, ki jih
zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev
s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda,
občina določi za upravljavca zasebnega vodovoda izvajalca javne službe. |
|
|
III. OSKRBOVALNI
STANDARDI JAVNE SLUŽBE |
|
|
5. člen |
|
|
(obseg storitev javne
službe) |
|
|
(1) V okviru storitev javne
službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju Občine
Gorij zagotoviti: |
|
|
1. oskrbo s pitno vodo vsem
uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
|
|
2. pridobivanje podatkov o
odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne
službe; |
|
|
3. vzdrževanje in
obnavljanje objektov in naprav javnega vodovoda; |
|
|
4. izvedba in nadzor
priključkov stavb na sekundarni vodovod; |
|
|
5. vzdrževanje delov
priključkov stavb na sekundarni vodovod; |
|
|
6. vzdrževanje javnega
hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s
predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij; |
|
|
7. izvajanje notranjega
nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z
zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo; |
|
|
8. monitoring kemijskega
stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo; |
|
|
9. monitoring količine iz
vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda
v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov; |
|
|
10. označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo; |
|
|
11. izvajanje in pripravo
občinskega programa razvoja vodovodnega sistema; |
|
|
12. pripravo programa oskrbe
s pitno vodo za naslednje leto; |
|
|
13. pripravo predlogov in
strokovnih podlag za programe, strategije in plane razvoja vodovodnega
sistema ter cene storitev; |
|
|
14. občasno hidravlično
modeliranje vodovodih sistemov; |
|
|
15. občasno modeliranje
kakovosti vode v vodovodnih sistemih; |
|
|
16. izdelavo programa
ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
17. redno preverjanje
podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb
z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju; |
|
|
18. vodenje katastra javnega
vodovoda v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture in določili 27. člena pravilnika; |
|
|
19. posredovanje zbirnih
podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske
javne infrastrukture in občini; |
|
|
20. vodenje evidenc v skladu
s pravilnikom; |
|
|
21. pripravo letnega
poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje
ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta; |
|
|
22. izdajo projektnih
pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernic in mnenj v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, soglasij za
priključitev; |
|
|
23. druge naloge v skladu s
predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. |
|
|
(2) Monitoring kemijskega
stanja vodnega vira iz 8. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih
vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je
monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu
s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s
predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo
s pitno vodo površinska voda. |
|
|
(3) Upravljavec javnega
vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so
namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri
čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe
prebivalstva s pitno vodo. |
|
|
(4) Vodenje katastra javnega
vodovoda iz 18. točke prvega odstavka Občina Gorje zagotavlja v okviru
javne službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Gorje. |
|
|
6. člen |
|
|
(oskrba s pitno vodo iz
zasebnih vodovodov) |
|
|
V okviru lastne oskrbe s
pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo lastniki in upravljavci
zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti vse
pogoje iz pravilnika. |
|
|
IV. NAČRTOVANJE VODOVODA |
|
|
7. člen |
|
|
(javno pooblastilo
upravljavcu) |
|
|
(1) Upravljavec opravlja na
območju občine v okviru storitev javne službe naslednje naloge: |
|
|
– izdaja projektne pogoje,
smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov in urejanje prostora, |
|
|
– izdaja soglasja k
projektnim rešitvam, |
|
|
– izdaja soglasja za
priključek. |
|
|
(2) Uporabnik predloži k
vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo
dokumentacijo: |
|
|
a) k vlogi za pridobitev
projektnih pogojev: |
|
|
– lokacijsko informacijo, |
|
|
– idejno zasnovo predvidene
gradnje, |
|
|
– situacijo obstoječega
stanja, |
|
|
– situacijo v merilu 1:500 z
vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali
se bodo nahajali na lokaciji, |
|
|
– opis specifičnosti gradnje
in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode, |
|
|
– strokovno poročilo o
vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi; |
|
|
b) k vlogi za soglasje k
projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti,
rekonstrukciji in odstranitvi objektov: |
|
|
– projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja, s projektom za priključitev na javni vodovod, |
|
|
– situacijo z vrisanim
objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
|
|
– služnostne pogodbe z
lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, |
|
|
– izvedbeni načrt interne
strojne (vodovodne) napeljave; |
|
|
c) k soglasju za
priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja: |
|
|
– pravnomočno gradbeno
dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in urejanje prostora, |
|
|
– katastrski načrt (načrt
parcele), |
|
|
– situacijo z vrisanim
objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
|
|
– izvedbeni načrt interne
strojne (vodovodne) napeljave, |
|
|
– projekt vodovodnega
priključka, |
|
|
– dovoljenje občine oziroma
države za prekop cestišča, |
|
|
– služnostne pogodbe z
lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek; |
|
|
d) k soglasju za začasni
priključek: |
|
|
– situacijo z vrisanim
objektom v merilu 1:1000 ali 1:500, |
|
|
– lokacijsko informacijo
oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o
začasnem objektu, |
|
|
– opis dejavnosti z navedbo
predvidene porabe vode in času trajanja priključka, |
|
|
– projekt vodovodnega
priključka, |
|
|
– služnostne pogodbe z
lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, |
|
|
– dokazilo o zagotavljanju
odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode; |
|
|
e) projektne pogoje izdaja
upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na
lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne
potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda
zaradi gradnje objekta. |
|
|
(3) Za pridobitev soglasja
za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega
dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred
letom 1967. |
|
|
(4) V primeru, da kapacitete
vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda ne omogočajo novih
priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika in občino seznaniti o
trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev
možna. |
|
|
(5) Upravljavec ne izda
soglasja za priključitev na javni vodovod, če odvod odpadnih vod ni
ustrezno urejen oziroma bi lahko povzročil onesnaženje vira pitne vode. |
|
|
(6) Upravljavec mora v
soglasjih uporabniku javnega vodovoda določiti: |
|
|
1. minimalne odmike objektov
od vodovodnega omrežja, |
|
|
2. pogoje in navodila za
zaščito javnega vodovoda pred vplivom ostalih objektov, posebno
novogradenj, |
|
|
3. pogoje glede trase,
globine in profila priključnega omrežja ter priključno mesto na javni
vodovod, |
|
|
4. podatke o zahtevanem
profilu in tipu vodomera, |
|
|
5. podatke o lokaciji,
obliki in velikosti vodomernega jaška, |
|
|
6. pogoje križanj komunalnih
in drugih vodov z javnim vodovodom ter potrebne odmike objekta od
vodovodnih objektov in naprav. |
|
|
(7) V primeru novogradenj je
upravljavec poleg pogojev v soglasjih iz prejšnjega odstavka dolžan
predpisati še: |
|
|
1. zaščitne ukrepe za
objekte, ki so locirani na ožjem, širšem ali vplivnem območju
podtalnice, zajetij vodnih virov ali vodnih virov, predvidenih za zajem
pitne vode, |
|
|
2. pogoje zunanje ureditve
objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda, |
|
|
3. druge zahteve, ki so
pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo. |
|
|
8. člen |
|
|
(gradnja novega vodovoda) |
|
|
Pri načrtovanju komunalne
opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da
se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. V nasprotnem
je potrebno upoštevati določila o racionalni rabi vode, kot to določa
pravilnik. |
|
|
9. člen |
|
|
(prednostna raba vode iz
vodovoda) |
|
|
(1) Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
|
|
(2) Uporabnik se sme
oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov priključenih na
javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu. |
|
|
(3) Če objekti in naprave
javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na
področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in
hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti
druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega
omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s
priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz
javnega vodovoda. |
|
|
10. člen |
|
|
(rezervne zmogljivosti in
varno obratovanje vodovoda) |
|
|
(1) Javne vodovode je treba
načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne
vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja
javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe
oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
|
|
(2) Upravljavec javnega
vodovoda lahko izjemoma rezervne vodne vire nadomesti z dovažanjem pitne
vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300
prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan. |
|
|
(3) Upravljavec javnega
vodovoda podrobneje opredeli rezervne vodne vire in njihovo zmogljivost
oskrbe s pitno vodo v programu oskrbe s pitno vodo. |
|
|
11. člen |
|
|
(priključitev stavb na
javni vodovod) |
|
|
(1) Predvideno poselitveno
območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih
inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami pravilnika in tega
odloka. |
|
|
(2) Na poselitvenem območju
upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih
inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega
odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. |
|
|
(3) Na obstoječem ali
predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme
priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih
inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni
pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za
katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. |
|
|
V. OBJEKTI IN NAPRAVE
UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV |
|
|
12. člen |
|
|
(objekti in naprave
uporabnikov) |
|
|
(1) Objekti in naprave
uporabnikov so: |
|
|
1. interno vodovodno in
hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s
pogodbo dogovorjeno mesto; |
|
|
2. vodovodni priključek: |
|
|
– spojna cev med sekundarnim
oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim
ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi; |
|
|
– obračunski vodomer s
pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim; |
|
|
3. vodomerni jašek, ki je
namenjen merilnemu mestu in mora biti za vse novogradnje izven stavbe, |
|
|
4. interni hidranti, interni
vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni
zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje,
mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni
za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom. |
|
|
(2) Te naprave in objekti so
v lasti uporabnika, ki z njimi razpolaga in mora zagotoviti njihovo
načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje. |
|
|
13. člen |
|
|
(objekti in naprave v
upravljanju) |
|
|
Objekti in naprave v najemu
upravljavca so: |
|
|
a) sekundarni vodovod
(sekundarno vodovodno omrežje in naprave): |
|
|
– omrežje in naprave za
neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem
območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje); |
|
|
– omrežje in naprave za
preprečevanje požarov (hidrantno omrežje); |
|
|
– omrežje za vzdrževanje
javnih površin; |
|
|
– črpališča in naprave za
dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju; |
|
|
– naprave za čiščenje in
pripravo vode na sekundarnem omrežju; |
|
|
b) primarni vodovod
(primarno vodovodno omrežje in naprave): |
|
|
– na ureditvenem območju
naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki,
črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice; |
|
|
– naprave za čiščenje in
pripravo vode na primarnem omrežju; |
|
|
– vodohrani, raztežilniki; |
|
|
– cevovodi od črpališč ali
zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov; |
|
|
– cevovodi med posameznimi
stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja
(industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji); |
|
|
c) magistralno vodovodno
omrežje in naprave: |
|
|
– objekti za hranjenje,
transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali
regije; |
|
|
– transportni vodovodi od
črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov
neposrednih uporabnikov pitne vode; |
|
|
– vodna črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za
čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji. |
|
|
VI. PRIKLJUČITEV NA JAVNI
VODOVOD |
|
|
14. člen |
|
|
(storitve v zvezi s
priključki stavb na sekundarni vodovod) |
|
|
(1) Priključek na javni
vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z
določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov. |
|
|
(2) Montažo vodovodnega
priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in montažo vodomera) na
javni vodovod, razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le
upravljavec oziroma s soglasjem upravljavca za taka dela usposobljen
izvajalec. |
|
|
(3) Izdelava vodovodnega
priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi prva vgradnja
vodomera na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik
vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Vsak
obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati. |
|
|
(4) Upravljavec javnega
vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod,
lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje
cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo
vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu
s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni
vodovod. |
|
|
(5) Stroški kontrole,
vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera so breme uporabnika.
Stroški se zaračunavajo v obliki mesečne števnine. |
|
|
(6) Popravilo vodovodnega
priključka lahko opravi le upravljavec. Če je vodomer nameščen v objektu
ali če vodomer ni vgrajen, uporabnik nosi stroške gradbenih del
popravila v objektu. |
|
|
(7) Vodomerni jašek mora
biti za vse novogradnje izven stavbe. |
|
|
15. člen |
|
|
(stroški vzdrževanja
priključka na javni vodovod) |
|
|
(1) Ceno storitev za
vzdrževanje priključka stavbe in za števnino oblikuje upravljavec v
skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine. |
|
|
(2) Vzdrževanje priključka
stavbe je plačilo storitve upravljavca, ki jo mesečno plačujejo
uporabniki, uporablja pa se za preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda
in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, vodenje predpisanih
evidenc o opremi priključkov stavb, trasah teh priključkov ter njihovo
investicijsko in tekoče vzdrževanje. |
|
|
(3) Števnina je plačilo
storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za
vzdrževanje, overjanje in zamenjavo vodomerov. |
|
|
16. člen |
|
|
(obveznost priključitve
na javni vodovod) |
|
|
(1) Na poselitvenem območju,
kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je
priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo
priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na sekundarni
vodovod. |
|
|
(2) Na poselitvenem območju,
kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe,
lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda,
namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od
naslednjih pogojev: |
|
|
– da je oddaljenost stavbe
oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200
m ali |
|
|
– da je izvedba priključka
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana
z nesorazmernimi stroški. |
|
|
(3) Upravljavec mora
obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na
javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni
priključek. |
|
|
(4) Dokler upravljavec ne
zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na
javni vodovod ni obvezna. |
|
|
17. člen |
|
|
(izvedba priključka) |
|
|
(1) Upravljavec je dolžan
izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik: |
|
|
– izpolnjuje vse pogoje iz
soglasij; |
|
|
– predloži dokazilo o
plačanem komunalnem prispevku; |
|
|
– predloži gradbeno
dovoljenje za objekt; |
|
|
– poda naročilo za izvedbo
priključka. |
|
|
(2) Upravljavec je dolžan
izvesti priključek v roku 10 dni po izpolnitvi pogojev za priključitev,
če vremenski pogoji dopuščajo kvalitetno izvedbo. |
|
|
(3) Na javni vodovod se mora
priključiti vsako odjemno mesto posebej. |
|
|
VII. PREVZEM VODOVODNIH
OBJEKTOV IN NAPRAV V NAJEM |
|
|
18. člen |
|
|
(pogoji za prevzem v
najem) |
|
|
Za prevzem vodovodnih
objektov naprav v najem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
1. vodovod, ki se predaja v
najem upravljavcu, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno
dovoljenje, izdelan digitalni kataster vodovoda, evidenco priključkov in
hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena
lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira). |
|
|
2. vsi vgrajeni obračunski
vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za
standardizacijo in meroslovje. |
|
|
3. izračunani morajo biti
stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s
prevzemom. |
|
|
4. sprejet in ocenjen mora
biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se
prevzema in zanj izdelan predračun. |
|
|
5. izračunana in sprejeta
mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno
upravljanje prevzetih naprav. |
|
|
6. Voda, ki se zajema, mora
biti zdravstveno ustrezna, zajetje mora imeti ustrezno kapaciteto. |
|
|
VIII. UPORABA JAVNEGA
VODOVODA |
|
|
19. člen |
|
|
(prepoved lastne oskrbe s
pitno vodo) |
|
|
(1) Na oskrbovalnem območju,
kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni
dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. |
|
|
(2) Vodni vir, ki zagotavlja
pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo
prebivalcev s pitno vodo. |
|
|
(3) Uporabnik se sme
oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če
sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir
izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave in če ima
uporabnik za rabo vode iz lastnega vira pridobljeno vodno dovoljenje. |
|
|
IX. MERITEV KOLIČIN
PORABLJENE VODE |
|
|
20. člen |
|
|
(poraba vode) |
|
|
Količina porabljene vode se
meri z obračunskimi vodomeri. |
|
|
21. člen |
|
|
(meritev vode) |
|
|
(1) Uporabniki, ki z
lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga
oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino izčrpane
vode. |
|
|
(2) Javni uporabniki, ki
uporabljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljavca –
dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno
količino pri svojih uporabnikih. |
|
|
22. člen |
|
|
(obračunski vodomer) |
|
|
(1) Vsakemu novemu
uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer na stroške
uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v
skladu s projektom. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu
vodovodu. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati
obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca na obračunskem
vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom. |
|
|
(2) Vsak vodomer mora biti
pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec,
ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. |
|
|
(3) Uporabnik je dolžan
nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred
poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti,
ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. |
|
|
23. člen |
|
|
(vodomeri v interni
napeljavi) |
|
|
Vodomeri v interni napeljavi
služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe
na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in
ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega
vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo. |
|
|
24. člen |
|
|
(prostor za vodomer) |
|
|
Uporabnik je dolžan zgraditi
in vzdrževati prostor (jašek) za vodomer, ki mora biti vedno dostopen
delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za izvajanje vzdrževanja in
rednega pregledovanja. |
|
|
25. člen |
|
|
(okvare) |
|
|
Vsako okvaro na priključku
ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg
rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera, če je njegova točnost sporna. Če se
ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc,
nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
|
|
X. VIRI FINANCIRANJA IN
OBRAČUN OSKRBE S PITNO VODO |
|
|
26. člen |
|
|
(viri financiranja) |
|
|
Viri financiranja javne
službe so: |
|
|
– cena storitve oskrbe s
pitno vodo (vodarina, omrežnina); |
|
|
– komunalni prispevek, |
|
|
– sredstva občinskega
proračuna, |
|
|
– drugi viri. |
|
|
27. člen |
|
|
(oblikovanje cene) |
|
|
(1) Količina porabljene vode
iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih. |
|
|
(2) Cena storitve oskrbe s
pitno vodo se določi skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih
storitev in mora biti oblikovana tako, da v celoti pokriva stroške
izvajanja javne službe. Ceno oblikuje upravljavec v skladu z veljavno
zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine. |
|
|
28. člen |
|
|
(elementi tarifnega
sistema) |
|
|
Oblikovanje cene storitve
oskrbe s pitno vodo, ki se ne šteje v storitev javne službe, upravljavec
oblikuje s tarifnim sistemom. |
|
|
29. člen |
|
|
(obračun pri nemerjeni
porabi vode) |
|
|
V primeru, če upravljavec
ali uporabnik ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari, ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče
odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna
poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. V primeru, če
še ni bilo nobenega obračuna oziroma obračunski vodomer še ni vgrajen,
se za količino storitev upošteva letno 50 m3 na osebo, ki je v stavbi
stalno prijavljena, za stavbe brez stalno prijavljenih prebivalcev pa
letno 50 m3. |
|
|
XI. IZSTAVLJANJE IN
PLAČEVANJE RAČUNOV |
|
|
30. člen |
|
|
(obračun porabe vode) |
|
|
(1) Količina porabljene vode
iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega
obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej. |
|
|
(2) Načina zaračunavanja sta
dva: |
|
|
– za male uporabnike (letna
poraba do 1000 m3 vode): akontacija na osnovi dejanske porabe vode v
preteklem obračunskem oziroma odčitovalnem obdobju in veljavne cene.
Upravljalec mora najmanj enkrat letno ugotoviti dejansko porabo in
izvesti poračun preteklega obračunskega obdobja, |
|
|
– za velike uporabnike
(letna poraba enaka ali večja od 1000 m3 vode): plačujejo mesečno glede
na odčitek stanja vodomera v preteklem mesecu. |
|
|
(3) V primeru, da uporabnik
stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta
ali zemljišča odda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve
javne službe, je najemodajalec dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o
načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih. |
|
|
31. člen |
|
|
(določanje količin
porabljene vode za več uporabnikov) |
|
|
(1) V primerih, ko je na
internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno
vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim
vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu objekta
oziroma internega vodovoda. |
|
|
(2) Interna delitev in
zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka je
obveznost lastnikov oziroma upravljavcev takih objektov. |
|
|
(3) Če večstanovanjski
objekt nima upravljavca objekta, upravljavec izjemoma lahko izda račune
posameznim uporabnikom, na podlagi pisnega dogovora vseh strank glede
načina obračuna, ključa delitve stroškov porabe vode, ki mora biti za
vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve. |
|
|
32. člen |
|
|
(plačilo, ugovor na račun
in opominjanje) |
|
|
(1) Uporabnik mora račun
plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je dolžan račun poslati
uporabnikom v 8 dneh po koncu obračunskega obdobja. Uporabnik lahko
sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po
prejemu računa. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v postavljenem
roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec
izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave
vode. |
|
|
(2) Upravljavec je dolžan
pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne
sme prekiniti dobave vode. |
|
|
(3) Če uporabnik ne plača
zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec
prekine dobavo vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v
primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov. |
|
|
XII. OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCEV, UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV |
|
|
33. člen |
|
|
(obveznosti upravljavca) |
|
|
Upravljavec ima pri oskrbi s
pitno vodo, poleg nalog iz 3. člena tega odloka, naslednje obveznosti: |
|
|
– pridobiti vodno dovoljenje
v skladu s predpisi, ki urejajo vode – za rabo vode iz vodnih virov za
oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda za vse vodne vire, iz katerih se
uporablja pitna voda za javni vodovod v Občini Gorje; |
|
|
– zagotavljati normalno
obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in
pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in
dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja, zaščite in
izkoriščanja vodnih virov; |
|
|
– redno vzdrževati javni
vodovod; |
|
|
– kontrolirati hišne
priključke; |
|
|
– redno vzdrževati
obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse, skladno z zakonom o
merilih ali na zahtevo uporabnika, kot to določa 25. člen tega odloka; |
|
|
– redno kontrolirati
kvaliteto vode, skladno s predpisi, ki urejajo to področje; |
|
|
– kontrolirati ustreznost
internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovod;. |
|
|
– obveščati uporabnike v
sredstvih javnega obveščanja ali neposredno o času trajanja in ukrepih
ob prekinitvah dobave vode; |
|
|
– odčitavati vodomere; |
|
|
– izdajati soglasja in
omogočati priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok; |
|
|
– organizirati preskrbo s
pitno vodo v primeru višje sile in poročati o nastopu višje sile
pristojnim občinskim organom; |
|
|
– sistematično in strokovno
pregledovati javni vodovod, letno spremljati vodne izgube v vodovodnem
omrežju, ter pripravljati in izvajati programe ukrepov za zmanjševanje
vodnih izgub; |
|
|
– izvajati črpanje vode
tako, da je poraba energije minimalna; |
|
|
– sistematično spremljati in
pripravljati predloge za spremembe oziroma novelacije operativnega
programa oskrbe s pitno vodo in občinskih predpisov s področja oskrbe s
pitno vodo; |
|
|
– preizkušati in vzdrževati
hidrante oziroma hidrantno omrežje in voditi register hidrantov; |
|
|
– merjenje količine načrpane
vode na lastnih črpališčih; |
|
|
– upoštevati pogoje Odloka o
določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja
Ovčja jama (Uradni list RS, št. 43/99, 61/01) pri posegih v prostor; |
|
|
– pri vzdrževanju, saniranju
ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja, preveriti in po potrebi obnoviti
vodovode, ki ne ustrezajo več veljavnim normativom za hidrantno omrežje; |
|
|
– načrtovati, da javni
vodovodi potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh
na tak način, da je omogočeno vzdrževanje vodov in priključkov; |
|
|
– načrtovati, da so javni
vodovodi zgrajeni iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi
pogoji; |
|
|
– predvideti in uporabljati
zaprte sisteme za uporabo tehnološke vode pri proizvodnih in storitvenih
dejavnostih, |
|
|
– posredovati lastniku
javnega vodovoda vse zahtevane evidence, kataster, plane, programe,
poročila, soglasja, dovoljenja in drugo zahtevano dokumentacijo, |
|
|
– voditi kataster javnega
vodovoda v skladu s 27. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni
list RS, št. 35/06) in voditi kataster priključkov; |
|
|
– voditi evidence
opravljanja storitev javne službe v skladu s 25. členom Pravilnika o
oskrbi s pitno vodo; |
|
|
– voditi evidence oskrbe s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov v skladu s 26. členom Pravilnika o
oskrbi s pitno vodo; |
|
|
– izdelati program oskrbe s
pitno vodo in ga izvajati v skladu z 28. členom Pravilnika o oskrbi s
pitno vodo ter posredovati skladno s 34. členom; |
|
|
– posredovati poročilo o
izvajanju javne službe v skladu z 29. in 34. členom Pravilnika o oskrbi
s pitno vodo. |
|
|
34. člen |
|
|
(obveznosti uporabnikov) |
|
|
Uporabniki imajo naslednje
obveznosti: |
|
|
– predhodno pridobiti
soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod (14. člen tega
odloka); |
|
|
– priključiti se na javni
vodovod ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca v skladu z
16.,18. in 22. členom tega odloka; |
|
|
– redno vzdrževati interno
omrežje in interne hidrante, jih ščititi pred zmrzovanjem in čistiti
dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala; |
|
|
– dovoliti vstop v svoj
objekt za potrebe odčitavanja in vzdrževanja vodomera, ugotavljanja
vzrokov motenj ali okvar, meritev tlakov ali odvzem vzorcev vode ter
omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe; |
|
|
– kontrolirati stvarno
porabo vode in jo primerjati z dovoljeno ob priključitvi; |
|
|
– javljati upravljavcu vse
okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz
požarnih hidrantov; |
|
|
– pismeno obveščati
upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki
imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka
spremembe, ki je mogoča šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti; |
|
|
– redno plačevati vodo na
podlagi izdanih računov; |
|
|
– urejati medsebojno delitev
stroškov, kadar se obračun izvaja preko enega obračunskega vodomera; |
|
|
– upoštevati varčevalne in
ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave
vode; |
|
|
– pridobiti soglasje
upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja; |
|
|
– povrniti škodo povzročeno
na javnem vodovodu, zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi
motenj, povzročenih z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na
kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
|
|
35. člen |
|
|
(obveznosti izvajalcev
del) |
|
|
(1) Izvajalci gradbenih del
ali upravljavci drugih infrastrukturnih objektov oziroma vsi, ki na
območju javnega vodovoda ali vodovodnega priključka izvajajo dela, ki
lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, morajo pred
pričetkom vzdrževalnih, investicijskih del ali drugih del, ki potekajo v
varovalnem pasu vodovoda, pridobiti soglasje upravljavca javnega
vodovoda in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave ter
zagotoviti vzpostavitev vodovodnega omrežja in opreme v prvotno stanje.
Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da
ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane. |
|
|
(2) V primeru nastalih
poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca
javnega vodovoda o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu
naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in
stroške odtečene vode. |
|
|
XIII. ODVZEM VODE IZ
HIDRANTOV |
|
|
36. člen |
|
|
(uporaba javnih
hidrantov) |
|
|
(1) Hidranti v omrežju
javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. |
|
|
(2) Hidranti se smejo
uporabljati le za gašenje požarov, vaje za preprečevanje požara in za
druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega
soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti
upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode. |
|
|
(3) Gasilska društva so
dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu
sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti
morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi
hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. |
|
|
(4) V primeru suše se smejo
za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in
enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov
uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem
zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino
odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim
predpiše upravljavec v posebnem soglasju. |
|
|
(5) Odvzem vode iz hidrantov
za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen
odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem ter v soglasju z občino
sklene posebna pogodba, v kateri je določen tudi način plačila. |
|
|
37. člen |
|
|
(hidranti v internem
omrežju) |
|
|
Za uporabo hidrantov v
internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera,
veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka. |
|
|
38. člen |
|
|
(poškodbe javnih
hidrantov) |
|
|
(1) Uporabnik mora pustiti
hidrant v brezhibnem stanju. |
|
|
(2) V primeru poškodbe
hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca. Povzročitelj
odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi. |
|
|
XIV. PREKINITEV IN
OMEJITEV DOBAVE VODE |
|
|
39. člen |
|
|
(prekinitev dobave
uporabniku) |
|
|
(1) Upravljavec je dolžan na
stroške uporabnika in na podlagi predhodnega obvestila, prekiniti dobavo
vode v naslednjih primerih: |
|
|
1. če stanje interne
napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov
oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, |
|
|
2. če je priključek na
vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca, |
|
|
3. če interna instalacija in
druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in
uporabnik ne izboljša stanja, |
|
|
4. če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno napeljavo ali razširi svojo napeljavo, |
|
|
5. če uporabnik onemogoča
delavcu upravljavca odčitavanje, pregled ali zamenjavo vodomera, pregled
priključka in notranjih napeljav, ki jih mora ta izvajati v skladu z
določili tega odloka, |
|
|
6. če uporabnik brez
privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako
drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi, |
|
|
7. če uporabnik brez
soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v
upravljanju upravljavec, |
|
|
8. če uporabnik krši
objavljene ukrepe za varčevanje z vodo, |
|
|
9. če uporabnik ne poravna
stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo
dobave vode, v roku, ki je na njem naveden, |
|
|
10. če upravljavec ugotovi,
da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega
vodovoda, |
|
|
11. če je pretekel rok za
odstranitev začasnega priključka, |
|
|
12. če z odvodom odpadne
vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali
distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode. |
|
|
(2) Upravljavec lahko
prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v
pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 12. točke tega člena. |
|
|
(3) Dobava vode se prekine
do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode
mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa
odklopa po ceniku upravljavca. |
|
|
40. člen |
|
|
(prekinitev dobave na
zahtevo uporabnika) |
|
|
(1) Upravljavec prekine
dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek
ali zahteva prekinitev dobave vode. |
|
|
(2) Priključek upravljavec
ukine tako, da: |
|
|
– fizično odstrani
priključni ventil in cev, |
|
|
– izbriše priključek iz
katastra, |
|
|
– vnese v evidenco
uporabnikov njegovo ukinitev. |
|
|
(3) Stroške ukinitve
priključka nosi uporabnik. |
|
|
(4) Na zahtevo uporabnika,
zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec dolžan začasno prekiniti
dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične
priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. |
|
|
41. člen |
|
|
(prekinitev dobave
uporabnikom za krajši čas) |
|
|
(1) Upravljavec ima pravico
brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode za
krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali obnovitvenih del na
objektih in napravah javnega vodovoda, odprave okvar, vendar mora o času
trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike
neposredno ali preko lokalnih sredstev javnega obveščanja. |
|
|
(2) V primeru nepredvidenih
okvar ima upravljavec za krajši čas pravico brez odškodninske
odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode brez predhodnega
obvestila. |
|
|
42. člen |
|
|
(prekinitev dobave
uporabnikom v primeru višje sile) |
|
|
(1) V primeru višje sile,
kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije,
velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez odškodninske
odgovornosti do uporabnika prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa
postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. |
|
|
(2) V izrednih primerih in
na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec
dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe
vode. |
|
|
43. člen |
|
|
(ukrepi ob pomanjkanju
vode) |
|
|
(1) V primeru pomanjkanja
vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi
katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec
vodovoda brez odškodninske odgovornosti do uporabnika omeji odvzem vode
iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s
pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. |
|
|
(2) V primeru pomanjkanja
pitne vode v omrežju, župan Občine Gorje na predlog upravljavca izda
sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in
posameznim skupinam omeji uporabo vode. |
|
|
XV. NADZOR IN KAZENSKE
DOLOČBE |
|
|
44. člen |
|
|
(nadzor nad izvajanjem
tega odloka) |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega
odloka opravljajo pristojni občinski inšpektorji, pooblaščeni delavci
upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor. |
|
|
45. člen |
|
|
(globe) |
|
|
(1) Z globo 1400 € se
kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec: |
|
|
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz 5., 7., 11., 14., 33. člena tega odloka, |
|
|
– če ravna v nasprotju s
tretjim odstavkom 16. člena, 17., 31., 41., 42. in 43. členom tega
odloka, |
|
|
– če prekine dobavo vode v
nasprotju z 39. in 40. členom tega odloka. |
|
|
(2) Z globo 400 € se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba pravne osebe – upravljavca, če stori dejanje
iz prejšnjega odstavka. |
|
|
(3) Z globo 1400 € se
kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki: |
|
|
– ne meri načrpane vode v
skladu z 21. členom tega odloka, |
|
|
– ne ravna v skladu s 34.
členom tega odloka. |
|
|
(4) Z globo 400 € se kaznuje
za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz tretjega
odstavka tega člena. |
|
|
(5) Z globo 400 € se kaznuje
za prekršek posameznik – uporabnik, če: |
|
|
– se priključi na javni
vodovod brez soglasja upravljavca (14. člen), |
|
|
– se ne priključi in ne
uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (16. in 17. člen), |
|
|
– ravna v nasprotju z 19.
členom, |
|
|
– nima vgrajenega vodomera
oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (22. in 46. člen), |
|
|
– ne izpolnjuje obveznosti
iz 34. člena, |
|
|
– odvzema vodo iz hidranta v
nasprotju s 36. in 37. členom, |
|
|
– se ne vpiše v evidenco
uporabnikov v predpisanem roku (46. člen). |
|
|
(6) Z globo 1400 evrov se
kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega
vodovoda, če: |
|
|
– ravna v nasprotju z drugim
odstavkom 3. člena; |
|
|
– ravna v nasprotju s 6.
členom; |
|
|
– ravna v nasprotju z 18.
členom; |
|
|
– ravna v nasprotju z 39.
členom. |
|
|
(7) Z globo 400 evrov se
kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna oseba
pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega vodovoda. |
|
|
(8) Z globo 1400 evrov se
kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: |
|
|
– ravna v nasprotju s 35.
členom. |
|
|
(9) Z globo 400 evrov se
kaznuje za prekršek iz osmega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne
osebe. |
|
|
(10) Z globo 1400 evrov se
kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe – pravna oseba, če: |
|
|
– ravna v nasprotju z 31.
členom. |
|
|
(11) Z globo 400 evrov se
kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna oseba
pravne osebe. |
|
|
XVI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
46. člen |
|
|
(prehodni roki) |
|
|
(1) Izvajanje storitev javne
službe na vseh poselitvenih območjih mora Občina Gorje zagotoviti do 31.
decembra 2015. |
|
|
(2) Uporabniki, ki niso
vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu javnega
vodovoda v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
(3) Uporabniki, ki so
priključeni na javni vodovod, so dolžni vgraditi obračunski vodomer v
enem letu po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
(4) Uporabniki morajo
priključke obstoječih stavb prenesti v vzdrževanje upravljavcu javnega
vodovoda najpozneje do 31. decembra 2010. |
|
|
(5) Lastniki obstoječih
stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov,
morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega pravilnika
najpozneje do 31. 12. 2010. |
|
|
(6) Če obstoječa poselitvena
območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne
službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom,
je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne
vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar
najpozneje do 31. decembra 2015. |
|
|
(7) Upravljavec prevzame v
upravljanje druga vodovodna omrežja v skladu z določili 18. člena tega
odloka v roku enega leta po sprejemu tega odloka. |
|
|
(8) Upravljavec je dolžan v
roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti ceno storitev za
vzdrževanje priključka stavbe iz 15. člena tega odloka, v soglasju s
pristojnim organom občine. |
|
|
(9) Upravljavec je dolžan v
roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti Pravilnik o
tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda iz 1.
člena tega odloka, sprejme pa ga župan Občine Gorje. |
|
|
(10) Do uveljavitve
predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij mora Občina Gorje zagotavljati sredstva
za vzdrževanje in zagotavljanje vode hidrantnega omrežja iz proračuna
Občine Gorje, obseg teh sredstev pa upravljavec opredeli v programu
oskrbe s pitno vodo. |
|
|
47. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Bled (Uradni
list RS, št. 43/00, 68/02, 111/08). |
|
|
48. člen |
|
|
(veljavnost odloka) |
|
|
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 039-5/2010-3 |
Župan Občine Gorje |
|
|
Gorje, dne 10. junija 2010 |
Peter Torkar l.r. |
|