Na podlagi tretjega odstavka 298. člena in tretjega odstavka 338. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Ur.list RS, št. 199/21), 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet občine Duplek na svoji 24. redni seji dne 5.10. 2022, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA ENOTE UREJANJA PROSTORA SD-2,

V OBČINI DUPLEK

I.  Uvodne določbe

1.člen

(splošno)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2020; v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja enote urejanja prostora SD-2, v občini Duplek (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelala družba Studio Baza, arhitektura, urbanizem, inženiring, d.o.o., Glavni trg 17b, 2000  Maribor (datum september 2022, št. proj. 9-020221), s katerim se načrtuje gradnja individualnih stanovanjskih objektov in zelenih površin s pripadajočimi prometnimi, komunalnimi in ostalimi ureditvami.

(2) OPPN se vodi v zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu pod identifikacijsko številko 2566.

2.člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN obsega tekstualni in grafični del. Izdelan je v analogni in digitalni obliki. Tekstualni del je določen v tem odloku in določa območje OPPN, umestitev načrtovane prostorske ureditve, priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, kulturno dediščino, varovanje zdravja ljudi, okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

(2) OPPN je sestavljen iz naslednjih delov:

A. ODLOK

B. GRAFIČNI DEL:

1.  Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem  M 1 : 1500

2.  Izsek iz OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju  M 1 : 3000

3.  Geodetski posnetek obstoječega stanja      M 1 : 1500

4.  Načrt parcelacije  M 1 : 750

5.  Zazidalna oziroma ureditvena situacija z urbanističnimi pogoji  M 1 : 750

6.  Ureditvena situacija prometne infrastrukture      M 1:  750

7.  Prikaz ureditev glede poteka omrežij

in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo  M 1 : 750

8.  Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji      M 1 : 750

C. SPREMLJAJOČE GRADIVO:

1.  Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

2.  Prikaz stanja prostora

3.  Obrazložitev in utemeljitev OPPN

4.  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta OPN občine Duplek

5.  Izhodišča

6.  Povzetek za javnost

II.  Območje OPPN

3.člen

(območje OPPN)

(1) Območje se nahaja na delno pozidanem območju zahodno od Korenske ceste in južno od Osnovne šole Duplek ter obsega zemljiške parcele oz. dele št. 836/1, 836/2, 838/7 del, 838/9, 838/10, 839/1 del, 839/4, 839/5 del, 840/3, v katastrski občini 692 – Spodnji Duplek. Območje OPPN meri skupaj pribl. 0,70 ha.

(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz karte »Načrt parcelacije«.

(3) Ureditve v tem OPPN se funkcionalno navezujejo na sosednja območja. Prometno omrežje se na jugu, severu in vzhodu navezuje na občinsko cesto. Navezave na območje izven obsega OPPN so vidne iz grafične priloge »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.

4. člen

(namenska raba območja)

(1) Osnovna namenska raba: območja stavbnih zemljišč.

(2) Podrobnejša namenska raba: območja stanovanj s spremljajočimi dejavnostmi (SS) in parki (ZP).

III.  Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor

5. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) Na zemljiški parcelah št. 836/1, 836/2, 838/7 del, 838/9, 838/10, 839/1 del, 839/4, 839/5 del, 840/3, v katastrski občini 692 – Spodnji Duplek je načrtovana pozidava z individualnimi objekti z novo dovozno cesto ter ureditev zelenih površin. 

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov)

(1)  Vrste dopustnih dejavnosti: površine s namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi

·  bivanje;

·  storitvena dejavnost;

·  poslovna dejavnost;

·  dejavnosti družbene infrastrukture;

·  občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin;

·  kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti;

·  kmetijska dejavnost in njene dopolnilne le v okviru obstoječih kmetij;

·  dejavnosti malega gospodarstva, če so v skladu z drugimi določili odloka, ne potrebujejo stacionarnih parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje na predmetnih površinah in imajo vplive omejene na dopustno raven za stanovanjsko območje;

(2)  Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

·  gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave,

·  tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah,

·  odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

·  rekonstrukcija objektov in naprav,

·  funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

·  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

·  gradnja, urejanje in vzdrževanje športnih igrišč,

·  spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.

 (3) Vrste dopustnih objektov – stanovanjske in nestanovanjske stavbe v skladu z navedenimi določili: nezahtevni in enostavni objekti ter gradbeno inženirski objekti v skladu s 7. členom tega odloka.

·  prostostoječe enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe;

·  stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;

·  stavbe družbene infrastrukture;

·  poslovne in upravne stavbe;

·  stavbe za storitvene dejavnosti;

·  stavbe za opravljanje verskih obredov, kulturni spomeniki;

·  objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas;

·  lokalne ceste in javne poti.

7.člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)

(1) Horizontalni gabariti, lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah »Ureditvena situacija« in »Urbanistični pogoji«.

(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte »Urbanistični pogoji«:

·  gradbena linija je linija, na katero morajo biti objekti naslonjeni z eno fasado ali vsaj s 70% fasadne površine stanovanjskega dela objekta

·  gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost;

·  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez kleti

·  mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho

·  zelene površine (ZP) – zelene površine so določene kot faktor površin na parceli, ki morajo ostati ohranjene netlakovane površine na parceli

(3) Območje OPPN je razdeljeno na tri (3) dele in sicer na zahodni del z objekti SD2-Z 01 – SD2-Z 04 s pripadajočimi zemljišči, severni del zelenih površin SD2-ZE 01 in vzhodni del zelenih površin SD2-ZE 02. Dele med seboj ločuje nova dovozna cesta S.

(4) V zahodnem delu območja OPPN so umeščenih štiri (4) zemljišče parcele SD2-Z 01 – SD2-Z 04. Na zemljiščih je mogoča gradnja po naslednjih določilih:

·  prostostoječi objekti, ki ne smejo presegati gradbene meje velikosti 10,00 x 11,30m;

·  objekti so lahko manjši od določene gradbene meje, vendar se morajo naslanjati na gradbene linije v točkah, kjer so te določene (točka naslona objekta);

·  zraven objektov je dovoljeno graditi garaže in pomožne objekte v skladu z 8. členom;

·  delež zelenih površin znaša najmanj 15%

·  najvišja višina objektov je 8,00 m od kote terena do najvišje točke objekta;

·  maksimalna etažnost: (K)+P+1 ali (K)+P+M;

·  klet: v celoti vkopana etaža; klet mora biti izvedena vodotesno ter projektirana in izvedena v skladu z geomehanskim poročilom; gradnja možna v skladu s smernicami  in pozitivnim mnenjem Direkcije Republike Slovenije za vode; pri gradnji je potreben stalen nadzor geomehanika; možna je gradnja brez kleti; 

·  kota pritličja je največ 30 cm nad koto terena;

·  streha: dvokapna streha; nizko-naklonska enokapna ali dvokapna streha skrita za atiko; ravna streha z naklonom do 5°; priporočljiva je izvedba zelene strehe; v kolikor enokapna ali nizkonaklonska streha ni skrita za atiko, mora spoštovati koto slemena, ki je enaka najvišji dovoljeni višini objekta, tj. 8,00m;

·  fasada: uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali v predpisanih barvah; uporabljene barve so v barvni lestvici svetlih zemeljskih barv, svetlih sivih barv, bela barva.

(5) Na območju sta zasnovana dva območja zelenih površin, SD2-ZE 01 in SD2-ZE 02. Na območju zelenih površin je mogoča gradnja pod naslednjimi določili:

·  oba območja se uredita kot parkovne površine z obvezno postavitvijo urbane opreme (vsaj tlakovane poti, klopi in igrala);

·  na območju zelenih površin je možna ureditev športnih igrišč na prostem in drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas;

·  na območju zelenih površin je mogoča postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, določenih v 8. členu, v pritlični izvedbi, znotraj gradbene meje 4,50 x 7,70 m, določene na grafičnih podlogah »Ureditvena situacija«

(6)  Med stanovanjskimi objekti je načrtovana nova dovozna cesta S z obcestnimi parkirišči, ki se navezuje na obstoječe ceste.

8. člen

(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Dovoljena je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov določenih v šestem odstavku tega člena. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani z glavnim objektom. Dovoljena etažnost je samo pritličje, najvišja višina objektov je 3,50 m od kote terena. Strehe pomožnih objektov so ravne ali enokapne nizko-naklonske.

(2) Pri umestitvi nadzemnih enostavnih in nezahtevnih objektov v prostor je potrebno spoštovati odmik od sosednje parcelne meje, ki je min. 3,00 m ter predpisane odmike in varovalne pasove komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in priključkov nanje. Dovoljena je gradnja z manjšim odmikom od sosednje meje s soglasjem soseda.

(3) Enostavni objekti in nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na komunalna, energetska in TK omrežja.

(4) Enostavni objekti in nezahtevni objekti morajo biti na parceli postavljeni, tako da ne ovirajo obračališča za vozila in ne zakrivajo preglednosti v polju preglednega trikotnika. V primeru gradnje garaže za vozila, mora biti objekt postavljen tako da omogoča izvoz na nadrejeno cesto s sprednjim delom vozila naprej.

(5) Dopustni enostavni in nezahtevni objekti ter gradbeno inženirski objekti:

·  manjše stavbe v pritlični izvedbi, ki niso namenjene bivanju površine do 50 m2 (garaže, drvarnice, pokrito skladišče za lesena goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti),

·  manjše stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave površine do 20 m2 (lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt in podobni objekti),

·  pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih, zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, sanitarna enota, grajeno spominsko obeležje, križ, kapelica, pomožni cestni objekti, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema)

·  ograje do najvišje višine 1,80 m od kote terena,

·  podporni zidovi do višine 1,30 m od kote terena,

·  rezervoarji za vodo so priporočeni kot zbiralniki deževnice za zalivanje in zalogovniki sive sanitarne vode,

·  priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

·  samostojno parkirišče,

·  pomožni komunalni objekti,

·  kolesarske in pešpoti.

9. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(1) Na gradbenih parcelah se uredijo dovozi, druge utrjene površine in zelene površine.

(2) Dovozi in dostopi do objektov so izvedeni kot utrjene peščene, tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so hortikulturno urejene zelenice z urejenimi potmi.

(3) Gradbena parcela ali del nje je lahko ograjena. Dopustne ograje so živa meja, žična ozelenjena ograja, lesena, kovinska ali delno zidana ograja. Ograja je visoka do 1,80m od kote terena, od cestnega telesa mora biti oddaljena vsaj 0,5 m. Ograje morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.

(4) Povsod tam, kjer ni načrtovanih stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč, peš poti ali ploščadi se uredijo zelene površine kot hortikulturno urejene zelenice z urejenimi potmi.

(5) Med parkirnimi mesti se zasadijo drevesa v skladu z grafičnimi prilogami. Drevesa se zasadijo v skladu z predpisi o načrtovanju, sajenju in negi lesnatih rastlin na javnih površinah.

IV.  Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

10.člen

(skupne določbe)

(1)  Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se izdela projektna dokumentacija. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva.

(2)  Pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati minimalne horizontalne in vertikalne odmike med posameznimi  komunalnimi vodi. Posebej je potrebno upoštevati minimalni horizontalni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša 3,0 m in minimalni vertikalni odmik, ki znaša 0,5 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V primerih ko to ni mogoče, je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.

(3)  Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«.

(4)  Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v grafični prilogi »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture«.

11.člen

(prometna infrastruktura)

(1)  Območje OPPN je prometno dostopno preko podrejeno priključnih cest. Območje OPPN se na obstoječe cestno omrežje priključuje na vzhodni strani, kjer se priključuje na državno regionalno cesto R3-745/4118 Dolge njive-Sp. Duplek, ter na severozahodni strani, kjer se priključuje na občinsko cesto JP 583651 Sp. Duplek (pot okrog šole). Za napajanje območja se uredi nova dovozna cesta: cesta S. Cesta na območju je dvosmerna.

(2)  Ob cesti S se predvidijo parkirna mesta, in sicer 54 parkirnih mest (PM) na severni strani in 30 PM na južni strani. Med parkirnimi mesti se zasadi vsaj deset (10) dreves, kot je prikazano v grafičnih prilogah »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«.

(3)  Na vsaki parceli se načrtuje dovoz, ki mora biti tlakovan, asfaltiran ali utrjen peščen. Na vsaki parceli se zagotovi minimalno število parkirnih mest za motorna vozila in parkirna mesta za kolesa, v skladu z 81. členom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2020). 

(4)  Dovozi se uredijo na vsaki parceli, v skladu z označbami v grafičnih prilogah »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«. Dovozi morajo biti izvedeni tako da zagotavljajo preglednost, ki jo treba določiti s preglednimi trikotniki. Vsa vozila se morejo na nadrejeno cesto vključevati s sprednjim delom vozila naprej, zato mora biti na parceli zagotovljen dovolj velik prostor za obračanje vozil.

(5)  V območju cestni priključkov se zagotovi preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.

(6)  Prečni profili predvidenih cest so določeni s skupno prometno površino, ki znaša 5,5 m z utrjenimi bankinami širine 0,25 m na vsaki strani v kolikor ni predviden pločnik. Izbrana širina cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost merodajnega vozila (troosno vozilo za odvoz smeti), kar ustreza osnovnim gasilskim intervencijskim vozilom – površine za gasilce ob zgradbah.

(7)  Kolesarji se po cestnem omrežju vodijo po vozišču. Promet se umirja s prometnim režimom in talnimi oznakami. Za vsa vozila na območju velja omejena hitrost 30 km/h.

(8)  Na severni strani in delno južni strani ceste S se predvidi pločnik za pešce min. širine 1,30 m. Pločnik se izvede v širini in območju, kjer to dopušča širina ceste in meja območja.

12. člen

(vodovodno omrežje)

(1)  Predvidena zazidava se naveže na novi vodovodni cevovod, ki se priključi na obstoječ vodovodni cevovod PEHD DN 110, ki poteka ob vzhodnem in severozahodnem robu območja. Na mestu priključitve na glavni vodovodni cevovod se vgradijo zaporni ventili.

(2)  Pri načrtovanju novega vodovodnega cevovoda se predvidi tudi izgradnja novih požarnih hidrantov. Požarni hidranti se izvedejo na medsebojni razdalji 80 m, minimalna oddaljenost hidrantov od objektov je 5 m. 

(3)  Pri načrtovanju vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11, 88/12 in 44/22 – ZVO-2) in zagotoviti oskrbo objektov s skladno zdravstveno ustrezno pitno vodo.

13.člen

(odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod)

(1)  Izvede se ločeni sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih vod, na javno kanalizacijo se predvidi odvod izključno sanitarnih-komunalnih odpadnih vod od posameznih objektov. Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi, za katero se po končani izgradnji pridobi atest o vodotesnosti.

(2)  Predvidena zazidava se naveže na nov vod sanitarno-komunalne odpadne vode, ki poteka po cesti S. Nov vod komunalne odpadne vode se naveže na nov cevovod pri naslovu Korenska cesta 22, ki se ureja v sklopu projekta Ureditev cest R3-710, odsek 1292 Maribor - Vurberk - Ptuj od km 10,122 do km 10,693 in R3-745 odsek 4118 Sp. Duplek – Sp. Korena od km 7.280 do km 7.471, 2/2 Načrt fekalne kanalizacije, št. 880-KOM, oktober 2019, izdelal Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor. Potrebna je izdelava načrtov kanalskih priključkov od posameznih objektov.

(3)  Vse objekte je treba zaščititi pred vdorom odpadne vode iz sistema GJI-kanalizacija.

(4)  Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin. Padavinske vode s streh ter vode, ki ne bodo onesnažene s škodljivimi snovmi se speljejo v ponikovalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode. Pri izdelavi projektne dokumentacije se preveri možnost zajemanja padavinske vode v zbiralnike za ponovno uporabo vode za zalivanje zelenih površin.

(5)  V primeru faznosti izvedbe objektov se javni sistem odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod izvede kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na vrstni red gradnje objektov.

(6)  Odvajanje padavinskih vod s prometnih površin in urejene povezovalne ceste se uredi z novim vodom meteorne kanalizacije, ki poteka po novi dovozni cesti. Nova meteorna kanalizacija se priključi na nov vod meteorne kanalizacije, ki se ureja v sklopu projekta Ureditev cest R3-710, odsek 1292 Maribor - Vurberk - Ptuj od km 10,122 do km 10,693 in R3-745 odsek 4118 Sp. Duplek – Sp. Korena od km 7.280 do km 7.471, 2/2 Načrt fekalne kanalizacije, št. 880-KOM, oktober 2019, izdelal Lineal d.o.o., Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor.

(7)  Odvajanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v ponikovalnico. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodonepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode speljal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.

(8)  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih vod iz javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

14.člen

(elektroenergetska infrastruktura in javna razsvetljava)

(1) Za potrebe napajanja območja z električno energijo se izvedene novi kabelski razvod iz obstoječe transformatorske postaje TP DUPLEK ŠOLA 2 (t-832 OE Maribor z okolico) do razdelilnih omaric novih predvidenih objektov po predhodno izdelani idejni rešitvi napajanja objektov v območju OPPN. Elektro omrežje na območju se izvede v skladu s strokovnimi podlogami Ureditev EE omrežja na delu območja OPPN SD-2 v občini Duplek, št. 15/22-MO-SP, januar 2022, izdelal Elektro Maribor d.d.

(2) Vse cestne površine na območju se opremi z javno razsvetljavo tako, da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen potek prometa. Pri postavitvi svetilk je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije. 

15. člen

(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)

(1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Novo TK omrežje se priključi na obstoječe omrežje pri naslovu Korenska cesta 22.

(2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija iz PVC ali AC zaščitnih cevi ter z ustreznimi kabelskimi jaški, ločeno za potrebe TK in KTV omrežja. V kabelsko kanalizacijo se položijo ustrezni kablovodi.

(3) Za priključevanje objektov se izvedejo ustrezni priključki, skladno s pogoji posameznega upravljavca elektronskega komunikacijskega omrežja.

(4) Na območju OPPN je dopustno vzpostaviti maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju.

16. člen

(plinovod, daljinsko ogrevanje)

V območju ni plinovoda ali daljinskega ogrevanja.

17.člen

(ogrevanje)

(1) Pri gradnji predvidene zazidave je potrebno upoštevati lokalni energetski koncept in zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.

(2) Za energetsko oskrbo predvidenih objektov se uporablja sončna energija, geotermalna energija, toplotne črpalke vseh vrst, lesni peleti ali lesni sekanci.

V.  Parcelacija

18. člen

(parcelacija)

(1)  Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti Načrt parcelacije.

(2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz načrta parcelacije.

VI.  Kulturna dediščina

19. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.

(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča ali investitor ali odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

VII.  Varovanje zdravja ljudi, okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

20. člen

(varstvo narave)

Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

21.člen

(varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1)  Varovanje kakovosti zunanjega zraka se izvaja skladno z določili veljavnih predpisov o kakovosti zraka.

(2) Pri ogrevanju objektov in pripravi tople vode se z uporabo primernih ogrevalnih tehnologij in energentov zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo čistejši energenti ali, kjer je to mogoči, zagotovi priključek na skupne kotlovnice. Na strešne površine objektov se lahko namestijo paneli za sončne elektrarne ali kolektorje za ogrevanje tople vode.

22. člen

(tla)

Med gradnjo se:

·  posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;

·  z viški materiala od izkopa gradbenih jam je potrebno ravnati skladno z veljavnimi predpisi o preprečevanju obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov;

·  posebno pozornost se posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;

·  z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javno službo, ki je zadolžena za zajem in odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala ter  primerno urediti površine.

23. člen

(ravnanje z odpadki)

Zagotovi se zbiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Duplek. Predmet odvoza so samo komunalni gospodinjski mešani odpadki. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini Duplek ureja ravnanje s komunalnimi odpadki. 

24. člen

(varstvo voda)

(1)  Odpadne vode, ki bodo nastale v času uporabe objektov so:

·  padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin,

·  padavinske vode s prometnih površin (površine za parkiranje, dovozi) in

·  komunalne odpadne vode.

(2)  Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:

·  komunalne odpadne vode iz stavbe se vodijo v javno komunalno kanalizacijo z iztokom na obstoječo čistilno napravo;

·  padavinske vode s strešine se vodi v ponikovalnice, ki se locirajo na gradbenih parcelah stavb;

·  odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj;

·  pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

·  pri gradnji kleti mora biti dno izkopa izvedeno nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti nedvoumno razvidno iz projektne dokumentacije. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo;

·  odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

·  vsa dela je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

·  na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

·  gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;

·  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

·  v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;

·  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine) ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.

·  v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (vertikalni kolektor - geosonda) se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).

·  pred gradnjo objektov na območju OPPN mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti;

(3)  Investitor mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.

25. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)  Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom.

(2)  V območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za območje II. stopnje varstva pred hrupom.

(3)  Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro.

26. člen

(kakovostno bivalno okolje)

(1)  Za območje OPPN velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(2)  Stanovanjske stavbe se načrtuje v skladu z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja svetlobo v notranjih prostorih in tehnično smernico, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Z novogradnjami se obstoječim stavbam zagotavlja minimalno osončenost vsaj dve uri enega bivalnega prostora na dan 21. 12.

27. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Pri osvetljevanju objektov se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje in zagotovi osvetljevanje objektov v skladu z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13 in 44/22 – ZVO-2).

(2) Osvetljevanje varovanih prostorov mora biti v skladu z mejnimi vrednostmi za osvetljenost na oknih varovanih stanovanj, določenih v veljavnem predpisu, ki ureja področje svetlobnega onesnaževanja okolja.

(3) Javna razsvetljava se naj izvaja v minimalnem potrebnem obsegu, brez svetlobnega toka, ki seva nad vodoravnico. Svetilke zunanje razsvetljave so zasenčene, opremljene z avtomatskimi stikali in razporejene tako, da jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezata veljavnim tehničnim normam in standardom ter zgoraj navedenim predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.

VIII.  Ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

28. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)  Območje OPPN se ne nahaja v plazljivem ali erozijsko ogroženem območju.

(2)  Obravnavano območje leži po karti Potresne nevarnosti Slovenije v potresni coni VII. stopnje po MCS lestvici s projektnim pospeškom tal 0,10 g, ki ga  je potrebno upoštevati pri projektiranju in temu primerno predvideti način potresno varne gradnje. Varstvo pred potresi je treba zagotavljati z ustreznim upoštevanjem opredeljene stopnje potresne nevarnosti pri načrtovanju in razporeditvi stavb in drugih objektov ter zlasti pri njihovem projektiranju. Objekte je treba graditi protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.

(3)  Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju nizko, saj območje ni erozivno ali plazovito, zato izdelava elaborata ni potrebna.

(4)  Območje OPPN ni v dosegu poplavnih vod. Območje OPPN ne posega na vodovarstveno območje zajetij pitne vode.

(5)  Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju nadzora nad:

·  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

·  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter

·  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje.

(6)  Temeljenje objektov se izvede v skladu z geotehničnim mnenjem. Pri gradnji je potreben stalen nadzor geomehanika.

29. člen

(varstvo pred požarom)

(1)  Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi o požarni varnosti, uporablja se tehnična smernica za graditev TSG-1-001 Požarna varnost v stavbah.

(2)  Območje načrtovanega OPPN  se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(3)  Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

·  zmanjšanje možnosti nastanka požara,

·  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

·  zmanjšanje škode ob požaru.

(4)  Doseganje ustrezne ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kakor so ti določeni v predpisih o izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo objektov.

(5)  Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. V hidrantnem omrežju se zagotovita ustrezen pretok in tlak, v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi.

(6)  Za omejitev širjenja požara so predpisani minimalni odmiki objektov od parcelnih mej 4,00 m in 8,00 m med objekti. V primeru manjšega odmika se dodatni ukrepi (in protipožarne ločitve) opredeljujejo v posameznih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na prosto, ki omogočajo hiter in varen umik.

V območju parcel, kjer zaradi prostorskih omejitev ni možno zagotoviti predpisanih minimalnih odmikov, se pri načrtovanju objektov ali delov objektov predvidi uporaba negorljivih materialov A1 po SIST EN 13501-1 za izvedbo konstrukcije, toplotne izolacije, zaključnega sloja fasade ali strešne kritine. Dopustna velikost požarno neodpornih fasadnih odprtin se določi v elaboratu požarne varnosti.

(7)  Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na cesto in površin za dostavo vozil – parkiranje pred stanovanjskimi stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom in gasilskemu vozilu tako, da so zasnovani za osni pritisk 100 kN, imajo širino vsaj 3,5m, prečni nagib pa največ 5%. Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090.

IX.  Etapnost

30. člen

(etapnost)

Načrtovane objekte in ureditve je možno graditi etapno v več zaporednih fazah oz. etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.

X.  Dopustna odstopanja

31. člen

(tolerance glede oblikovanja in velikosti objektov)

(1)  Pri določenih gradbenih mejah niso dopustna odstopanja razen tistih navedenih v pogojih oblikovanja. Pri gradnji enostavnih in pomožnih objektov ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij, vendar morajo biti vseeno naslonjeni na gradbeno linijo in točko naslona.

(2)  Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(3)  Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

32. člen

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev)

(1)  Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve. Le-te ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. V skladu z odstopanji do tehničnih rešitev se lahko prilagodi tudi parcelacija.

(2)  Na območju se lahko izvede manj ali več parkirnih mest, v kolikor se pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ali projektne dokumentacije za izvedbo izkaže, da takšno število parkirnih mest, kot jih določa ta odlok ni možno. Odstopanja od števila predvidenih parkirnih mest ne smejo večati negativnega vpliva na sosednje objekte, parcele in okolje.

(3)  Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

XI.  Obveznosti investitorjev in izvajalcev

33. člen

(obveznosti investitorjev)

(1)  Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

(2)  Pred pričetkom izgradnje stanovanjskih objektov je investitor dolžan na lastne stroške naročiti projektno dokumentacijo in zgraditi manjkajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, kot je načrtovano s tem OPPN.

(3)  Ne glede na dinamiko načrtovanja pozidave posameznih parcel mora biti v prvi etapi izdelana projektna dokumentacija za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. V kolikor bo za posamezne cestne odseke občina določila, da jih je možno graditi v režiji investitorja v zameno za del komunalnega prispevka, se za takšen dogovor sklene pogodba. Predvideno je, da se po izgradnji in pridobitvi uporabnega dovoljenja za cesto in nove infrastrukture ta cesta in javne infrastrukture za ustrezno odškodnino predajo Občini v last (kot javno dobro), upravljanje in vzdrževanje.

34. člen

(obveznosti v času gradnje)

(1)  Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje varovalnih pasov njihovih objektov in naprav.

(2)  Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo, delo pa organizirano tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal.

(3)  Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.

(4)  V času gradnje imajo investitorji in izvajalci še dodatne obveznosti in sicer:

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

·  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala.

·  sprotno kultivirati območje velikih posegov (vkopi),

·  v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

·  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

·  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

·  vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,

·  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

·  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

·  na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in

·  po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.

(5)  Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XII.  Končne določbe

35. člen

(vpogled OPPN)

OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki, dostopen na sedežu Občine Duplek, kjer je tudi na vpogled. 

36. člen

(nadzor nad izvajanjem odloka)

Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

37. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 0323-4/2022-10 

Datum: 5.10.2022