Na podlagi 56. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) ter 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) je Občinski svet Občine Mirna na 19. redni seji dne 14. 11. 2017 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPPN) PESKOKOP JERSOVEC

ŠIRITEV PRIDOBIVALNEGA PROSTORA JERSOVEC II

I.  Splošne določbe

1. člen

(Podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1)  S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/21.3.2014, 47/23.9.2016) sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) PESKOKOP JERSOVEC - širitev pridobivalnega  prostora Jersovec II - v nadaljnjem besedilu OPPN.

(2)  OPPN je izdelal projektivni biro Region d.o.o. Brežice pod št. 3095/U-15.

2. člen

(Vsebina OPPN)

OPPN vsebuje odlok, tekstualni del, grafični del in priloge z naslednjo vsebino:

I.   ODLOK

II. Tekstualni del OPPN Peskokop Jersovec - širitev pridobivalnega prostora Jersovec II

1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN PESKOKOP JERSOVEC - širitev pridobivalnega  prostora Jersovec II

2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

2.1. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednimi območji

2.2. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin

2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

3.1. Pogoji za prometno urejanje

3.2. Pogoji za komunalno in energetsko urejanje

4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

III.   Grafični del Oppn Peskokop Jersovec - širitev pridobivalnega  prostora Jersovec II:

IV.  Seznam prilog:

1. POVZETEK ZA JAVNOST

2. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, KI SO PODALI SMERNICE IN MNENJA ZA PRIPRAVO OPPN PESKOKOP JERSOVEC - širitev pridobivalnega prostora Jersovec II

3. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA TER MOREBITNE STROKOVNE PODLAGE OSTALIH SLUŽB

4. SEZNAM VELJAVNE ZAKONODAJE UPOŠTEVANE PRI IZDELAVI OPPN PESKOKOP JERSOVEC - širitev pridobivalnega prostora Jersovec II

5. IZVLEČEK IZ OPN OBČINE MIRNA, KI SE NANAŠA NA OBRAVNAVANO OBMOČJE OPPN PESKOKOP JERSOVEC - širitev pridobivalnega prostora Jersovec II

6. PRIKAZ STANJA OKOLJA

7. STROKOVNE PODLAGE NA KATERIH TEMELJIJO REŠITVE OPPN PESKOKOP JERSOVEC - širitev pridobivalnega  prostora Jersovec II

8. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN PESKOKOP JERSOVEC - širitev pridobivalnega  prostora Jersovec II

V.   Opis prostorske ureditve

3. člen

(Namen OPPN)

(1)  S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v delu peskokopa Jersovec (širitev pridobivalnega prostora Jersovec II).

(2)  Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.

4. člen

(Obseg ureditvenega območja)

(1)  Ureditveno območje OPPN je velikosti cca. 3,8 ha.

(2)  Območje urejanja z OPPN se nahaja v neposrednem nadaljevanju obstoječega kopa Jersovec II in obsega naslednje parcelne številke: 320/4 (del) in 313/1 (del), k.o. Brezovica.

(3)  Meja območja je razvidna na grafičnih prilogah.

VI.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

5. člen

(Obstoječe stanje; opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1)  Celotno območje peskokopa Jersovec je prometno in infrastrukturno že urejeno, razdeljeno je na Jersovec I (že izkoriščen kop v delu katerega se nahajajo vsi potrebni infrastrukturni objekti in ureditve za predelavo mineralne surovine - deponije, drobljenje, pranje, sušenje, separiranje; prostori za zaposlene), Jersovec II (kop v fazi pridobivanja) in Jersovec III (raziskano ležišče);

Jersovec II je z Jersovcem I povezan z v ta namen zgrajeno povezovalno cesto dolžine cca. 900 m, ki je primerna za interni tovorni promet ter tudi omogoča formiranje novih dostopov in sicer skladno s potrebami in bodočim razvojem peskokopa.

(2)  Območje urejanja z OPPN leži na vrhu hriba Jersovec ob obstoječem pridobivalnem prostoru Jersovec II, je poraščeno z gozdom znotraj katerega potekajo vzdrževane gozdne poti in je cca. 100 m oddaljeno od najbližjih stanovanjskih objektov. Dovoz na območje je z obstoječe povezovalne ceste, ki je priključena na LC 425231 Zabrdje - Praprotnica - Rodine.

(3)  Predvidena ureditev predstavlja širitev obstoječega pridobivalnega prostora Jersovec II in nadaljevanje že obstoječe aktivnosti v prostoru (pridobivanje roženca) z navezavo na obstoječe prometne in infrastrukturne ureditve. Območje širitve (na SV vogalu) prečka predvidena trasa daljnovoda 2x110kV Trebnje - Mokronog - Sevnica, ki se načrtuje z DPN, določila katerega bo potrebno upoštevati pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi (DPN je v začetni fazi izdelave).

(4)  Vplivi na neposredno okolico v času izkoriščanja v obliki začasne degradacije naravnega okolja ter motenj zaradi mehanizacije pri tehnološkem procesu so neizogibni, vendar je cilj z uporabo sodobne mehanizacije, z upoštevanjem preventivnih ukrepov in z optimalno izbrano odkopno metodo, katera bo omogočala faznost, sprotno sanacijo in rekultivacijo, jih omiliti oz. zmanjšati na minimum.

6. člen

(Umestitev v prostor)

(1)  Pridobivanje mineralne surovine s sprotno sanacijo in rekultivacijo je zasnovano na način, da se v največji meri  upoštevajo in izkoristijo že obstoječe danosti in ureditve v prostoru.

(2)  Obstoječe ureditve na območju celotnega peskokopa Jersovec se ohranjajo in v osnovi ne spreminjajo.

(3)  Širitev pridobivalnega prostora se formira v neposrednem nadaljevanju obstoječega kopa Jersovec II, dovoz na območje ostaja obstoječ, separacija mineralne surovine se bo vršila na obstoječi lokaciji separacije Jersovec I.

(4)  Saniran in rekultiviran peskokop bo ponovno gozdna površina.

7. člen

(Vrste dopustnih gradenj)

(1)  Na območju OPPN je dovoljena:

·   gradnja objektov

·   rekonstrukcija objektov

·   sprememba namembnosti (skladno z dopustnimi dejavnostmi)

·   gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov

·   vzdrževanje objektov.

8. člen

(Vrste dopustnih objektov)

(1)  Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov skladno s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov (danes: Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena Ur.l. RS, št. 109/2011):

·   2      gradbeni inženirski objekti

·   21120             lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

·   22140             daljinski elektroenergetski vodi (za potrebe DPN za daljnovod 2x110kV Trebnje - Mokronog - Sevnica, ki je v pripravi)

·   23010             objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin

·   24205             drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje; oporni zid, škarpa; stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov)

(2)  Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost (danes: Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, Ur. l. RS, št. 18/2013, 24/2013), dovoljena gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: ograja; podporni zid; priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture; kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno; objekt za oglaševanje; pomožni komunalni objekt; pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

9. člen

(Vrste dopustnih dejavnosti)

(1)  Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti skladno s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti (danes: Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Ur.l. RS št. 17/08):

A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO

dovoljeno je:

·   (02)       Gozdarstvo

·   (02.1)    Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti

·   (02.2)    Sečnja

·   (02.4)    Storitve za gozdarstvo

B RUDARSTVO

dovoljeno je:

·   (08.12)   Pridobivanje gramoza, peska, gline

·   (09.900) Storitve za drugo rudarjenje (raziskovalne storitve, jemanje vzorcev, geološka opazovanja, vrtanje in sondiranje)

Pogoji in usmeritve za gradnjo

10. člen

(1)  Na območju OPPN se izvaja širitev pridobivalnega prostora Jersovec II s sprotno sanacijo in rekultivacijo.

(2)  Pred pričetkom raziskovalnih ter pripravljalnih del in eksploatacije je potrebno pridobiti rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje skladno s predpisi s področja rudarstva (danes: Zakon o rudarstvu ZRud-1 Ur.l. RS št. 61/2010, 62/2010 popr.).

(3)  Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati določila predvidenega DPN za daljnovod 2x110kV Trebnje - Mokronog - Sevnica, območje katerega prečka območje OPPN (DPN v pripravi).

(4)  Do izgradnje daljnovoda, načrtovanega z DPN, je pridobivanje mineralne surovine v območju varovalnega pasu predvidenega daljnovoda, prepovedano.

11. člen

(Ureditev v času pridobivanja)

(1)  Območje OPPN predstavlja širitev obstoječega kopa Jersovec II.

Širitev je locirana na SZ in V delu obstoječega pridobivalnega prostora, predstavlja nadaljevanje, se navezuje in je usklajena s konceptom razvoja peskokopa Jersovec II.

Smeri odpiranja in napredovanja, kakor tudi odkopna metoda se prilagodijo obstoječim razmeram in sprotnim raziskavam.

(2)  Pridobivanje s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, faznost se prilagodi na  naravne danosti in potrebe optimizacije tehnoloških procesov pri izvajanju odkopavanja.

(3)  Pred začetkom pridobivanja je potrebno izvesti posek posameznih dreves in grmičevja ter odkrivanje površin. Odkrivko se transportira na odlagališča za potrebe bodoče sanacije in rekultivacije - humus in jalovina se deponirata ločeno.

Posek in odkrivanje se izvaja samo v obsegu, ki predstavlja površino predvideno za takojšnji pričetek pridobivanja.

(4)  Osnovna odkopna metoda je pridobivanje »od zgoraj navzdol«, katera omogoča minimalne potrebne posege v prostor, ne povzroča takojšnjega odprtja velikih površin in omogoča sprotno sanacijo. Dovoljena je tudi kombinacija  z metodo »od spodaj navzgor« v primeru, če usklajevanje s stanjem na terenu in rezultati sprotnih raziskav to narekujejo kot tehnološko optimalno in ustreznejše ter pod pogojem, da izbrana metoda zagotavlja sprotno sanacijo in rekultivacijo.

(5)  Za izvedbo pripravljalnih in pridobivalnih del se uporabljajo buldožer, bager in nakladalec; nakladanje in transport materiala se izvaja s sodobnimi nakladalci in kamioni nosilnosti do 15 m³.

(6)  Predelava mineralne surovine se izvaja z obstoječo sodobno tehnologijo in strojno opremo, ki se nahaja na lokaciji Jersovec I.

(7)  Mulj, kot odpadni produkt separacije, se odvaža in deponira na obstoječo začasno deponijo mulja, katera se po potrebi nadviša z ustreznim nasipom, dehidriran mulj se uporabi pri sanaciji in rekultivaciji.

(8)  V času pridobivanja je potrebno omogočiti neovirane dostope do obstoječih, kakor tudi do sprotno saniranih in rekultiviranih gozdnih površin - dovoljeno je ohranjanje, vzdrževanje in rekonstruiranje obstoječih ter tudi umeščanje novih gozdnih poti.

12. člen

(Sprotna sanacija in rekultivacija)

(1)  V času pridobivanja roženca se izvaja sprotna sanacija in rekultivacija - predpisane naklone končnih brežin in oblikovanje reliefa se izvaja sproti z odkopavanjem, katero naj bo kontrolirano in usmerjeno tako, da so po končanem izkopu, razen nasutja krovnih plasti, nujni le manjši korekcijski posegi.

(2)  Tehnična sanacija se izvaja sproti, z zasipavanjem izkoriščenih delov z jalovino in dehidriranim muljem ter prekrivanjem s humusom v debelinah zadostnih za predvidene zasaditve (robovi končnih sanacijskih etaž - berm se izvedejo z večjimi kosi kamnine prekrite s travno rušo).

Končni naklon saniranih brežin je odvisen od oblikovanja in geoloških pogojev - naklone je potrebno verificirati s stabilnostnim izračunom v projektnih rešitvah Rudarskega projekta.

(3)  Sanacija se zaključi z izvedbo rekultivacije etaž in brežin z zatravitvijo in pogozditvijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami - končna ureditev je gozdna površina.

(4)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 30. člena tega odloka.

13. člen

(Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1)  Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost (danes: Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje Ur.l. RS št. 18/2013, 24/2013) dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki sovpadajo z dopustnimi dejavnostmi ter pod pogojem, da nimajo negativnih vplivov na okolje, ne zahtevajo večjih posegov ter ohranjajo naravne razmere območja (ograje, podporni zidovi, gozdne poti, učne poti, sprehajalne poti, kolesarske poti, opazovalnice, informacijske table).

(2)  Objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni, dovoljeni so le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo predvidene krajinske in reliefne značilnosti.

14. člen

(Usmeritve za ureditev zelenih in gozdnih površin)

(1)  Ozelenitve in pogozditve območja peskokopa se izvajajo načrtno in sprotno z zatravitvijo in zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst - izvaja se sprotna zasaditev brežin z namenom čim hitrejše zarasti območja in vzpostavitve ugodnih pogojev za človeka in živali.

(2)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 29. člena tega odloka.

15. člen

(Lega objektov na zemljišču)

(1)  Lega širitve pridobivalnega prostora je definirana z mejo območja OPPN in mejo odkopnega prostora ter odmiki meje območja OPPN od sosednjih parcelnih meja.

16. člen

(Velikost in oblika parcel)

(1)  Obstoječa parcelacija - razporeditev in velikost obstoječih parcel se ne spreminja.

VII. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

17. člen

(1)  Območje peskokopa Jersovec je prometno in infrastrukturno opremljeno, gradnja novih prometnic in infrastrukturnih vodov na območju OPPN ni predvidena.

(2)  Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.

18. člen

(Pogoji za prometno urejanje)

(1)  Dovoz oz. dostop do območja OPPN ostane obstoječ s povezovalne ceste v makadamski izvedbi, ki je namenjena internemu prometu, povezuje območje pridobivanja z infrastrukturnimi objekti na lokaciji separacije Jersovec I in se priključuje na LC 425231 Zabrdje - Praprotnica - Rodine.

(2)  Odkopna metoda pridobivanja omogoča vodenje transportnih poti znotraj peskokopa samega, le te so namenjene delovnemu procesu z delovnimi stroji ter tudi dostopu do gozdnih površin.

(3)  Pri vseh predvidenih ureditvah je potrebno upoštevati zaščito povezovalne ceste in transportnih poti pred erozijo. Meteorne in druge morebitne odpadne vode iz območja OPPN, ne smejo biti speljane na javno cesto ali v naprave za odvodnjavanje javne ceste in cestnega telesa.

(4)  Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja javne površine, jo mora investitor oziroma izvajalec očistiti in povrniti v prvotno stanje.

(5)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 28. člena tega odloka.

Pogoji za komunalno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje zvez

19. člen

(Vodovodno omrežje)

(1)  Na območju OPPN ni vodovodnega omrežja, nove vodovodne povezave in novi priključki niso predvideni.

20. člen

(Kanalizacija)

(1)  Komunalne odpadne vode: na območju OPPN ni komunalnih odpadnih voda, novi kanalizacijski vodi in priključki niso predvideni.

(2)  Padavinske odpadne vode: na območju OPPN padavinske vode prioritetno razpršeno ponikajo oz. se gravitacijsko vodijo v porasli del - dovoljena je izvedba zadrževalnikov, usedalnikov ter tudi ponikovalnic, ki morajo biti locirane izven povoznih, transportnih in manipulacijskih površin.

21. člen

(Elektroenergetsko omrežje)

(1)  Na območju OPPN ni obstoječih SN in NN naprav in vodov, nove elektroenergetske povezave in priključki niso predvideni.

(2)  Območje OPPN prečka območje predvidenega DPN za daljnovod 2x110kV Trebnje - Mokronog - Sevnica, določila katerega je potrebno upoštevati pri projektiranju in izvedbi (DPN v pripravi).

Skladno s predpisi s področja opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (danes: Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, Ur. l. RS, št. 101/2010), so predvidene ureditve v varovalnem pasu nadzemnega voda možne ob pridobitvi soglasja pristojnega sistemskega operaterja.

22. člen

(Omrežje zvez)

(1)  Na območju OPPN ni omrežja zvez, nove povezave in priključki niso predvideni.

VIII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

23. člen

(Varstvo kulturne dediščine)

(1)  Ureditve na območju OPPN ne posegajo v varovan objekt ali evidentirano območje kulturne dediščine, ne vplivajo na kulturno dediščino, ki se nahaja v okolici, tudi z vidika varstva arheoloških ostalin dodaten pregled območja ali nadzor nad gradnjo ni potreben (najbližja varovana enota je kulturni spomenik Lanšprež - Območje gradu Lanšprež (EŠD 8760), ki je od območja OPPN oddaljena cca. 500 m - predvideni posegi ne smejo povzročati posrednih negativnih vplivov na kulturni spomenik).

(2)  Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

IX.  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave

24. člen

(1)  Ministrstvo za okolje in prostor je dne 29.1.2016 izdalo odločbo št. 35409-225/2015/7, da v postopku priprave OPPN PESKOKOP JERSOVEC - širitev pridobivalnega  prostora Jersovec II ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje.

25. člen

(Varovanje pred onesnaženjem tal)

(1)  Območje OPPN se nahaja v erozijskem območju - običajni zaščitni ukrepi.

(2)  Pred pričetkom pridobivanja je potrebno odstraniti in znotraj območja peskokopa ločeno deponirati humus in jalovino (humus se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se izkaže potreba po njegovi hitri uporabi).

Oboje, jalovina in humus, se skupaj z dehidriranim muljem uporabljajo pri sanaciji in rekultivaciji.

(3)  Humus in jalovina ter mulj iz postopka separacije morajo biti deponirani na način, da se prepreči erozija in zmanjšanje stabilnosti zemljine.

(4)  V času pridobivanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu.

(5)  Za sanacijo in rekultivacijo se lahko uporabijo le zemeljski izkopi, ki so nastali znotraj območja OPPN in drugi inertni materiali. Za sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke.

(6)  Mehanizacija, ki se uporablja za izkop in odvoz materiala mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe.

(7)  V času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.

(8)  Vse odpadke, ki bodo nastajali pri tehnoloških procesih pridobivanja je potrebno zbirati v primernih posodah, ki so namenjena za skladiščenje odpadkov. Začasno zbiranje odpadkov, pred oddajo pooblaščenim podjetjem, se nahaja na območju Jersovec I (prostor, kjer se odpadki skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in odporen na tekočine, ki se v tem prostoru skladiščijo).

(9)  Znotraj območja OPPN ni predvidena izvedba parkirišč in ni dovoljeno izvajanje servisiranja in vzdrževanja vozil. Predvideno je le kratkotrajno zadrževanje vozil v sklopu delovnega procesa. Izvajalec mora imeti na razpolago ustrezne adsorpcijske materiale, ki jih lahko uporabi v primeru morebitnega izlitja.

(10)        Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse za potrebe pridobivanja postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti.

(11)        Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 28. člena tega odloka.

26. člen

(Varovanje pred prekomernim hrupom)

(1)  Skladno s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa (danes: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Ur. l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) se obravnavani poseg nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom, neposredna okolica tudi v IV. stopnji varstva pred hrupom, najbližji stanovanjski objekti na oddaljenosti cca. 100 m v III. stopnji varstva pred hrupom.

(2)  Predvideno izkoriščanje roženca ne bo bistveno prispevalo k povišanju ravni hrupa pri bližnjih stanovanjskih objektih - med območjem pridobivanja in obstoječimi objekti so gozdne površine, ki predstavljajo naravno protihrupno bariero; vir hrupa se bo premikal po območju izkoriščanja, tako bo v večji meri oddaljen več kot 100 m.

(3)  V času pridobivanja materiala bo izvor hrupa predstavljalo delovanje strojev in manipulacija z materialom, dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 6:00 do 18:00 ure.

(4)  Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.

27. člen

(Varovanje pred onesnaženjem zraka)

(1)  Pri pridobivanju roženca, sprotni sanaciji in rekultivaciji bo prihajalo do emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v sušnem in vetrovnem obdobju.

(2)  Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja z omejitvijo hitrosti znotraj območja peskokopa na 5 km/h in doslednim oroševanjem transportnih poti in naloženega materiala z vodnimi prhami.

Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in pojavih večjih vetrov.

(3)  Humus in jalovina ter dehidriran mulj, ki se začasno deponirajo znotraj območja OPPN morajo biti naloženi tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev).

(4)  V primeru raznosa materiala s transportom, je dovozno cesto potrebno očistiti, da ne prihaja do prašenja; pred izvozom na javno cesto je vozilom potrebno očistiti kolesa.

28. člen

(Varstvo voda)

(1)  Območje OPPN se ne nahaja na območju pomembnejše podtalnice in se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov. Umeščeno je na vrh hriba Jersovec, zato se ne pričakuje vpliva zalednih vod, na območju ni izvirov ter tudi drugih stoječih ali tekočih vod, ki bi tangirale proti peskokopu.

(2)  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi s predmetnega področja (danes: Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, Ur.l. RS, št. 109/07, 33/08, 28/11 in 88/11; Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, Ur.l. RS, št. 88/11, 8/12 in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12.

(3)  Ureditev odvodnjavanja na območju OPPN mora biti načrtovana in izvedena tako, da ni ogrožena stabilnost zemljišča oz. je preprečena erozija, mora biti usklajena z Zakonom o vodah (ZV-1) in predpisi s področja varstva okolja.

Odvajanje padavinskih voda se izvede na način, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok - padavinske vode prioritetno razpršeno ponikajo, dovoljena je izvedba zadrževalnikov, usedalnikov ter tudi ponikovalnic, ki morajo biti locirane izven povoznih, transportnih in manipulacijskih površin.

(4)  V času pridobivanja in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi, da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov. Ukrep zajema postavitev ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj.

(5)  Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 25. člena tega odloka.

29. člen

(Varovanje gozdnih površin)

(1)  Na območju OPPN so obstoječe gozdne površine.

(2)  V času pridobivanja roženca se izvaja posek drevja in sicer postopoma (fazno) ter skladno z dinamiko izkoriščanja (pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo določila predpisov predmetnega področja - danes: Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov, Ur. l. RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13 ter določila predpisov s področja varstva pred požarom - danes: Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Ur. l. RS, št. 20/14).

(3)  Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji dovoljenja za izkoriščanje in sicer na podlagi predhodne označitve, evidentiranja gozdnega drevja in ugotovitvene odločbe, v kateri se določi količina in struktura dreves za posek (vse izvede in odločbo izda Zavod za gozdove Slovenije). 

(4)  Posegi v gozdne površine in odstranjevanje zarasti izven območja OPPN so prepovedani, prav tako je prepovedano odlaganje humusa ali drugega materiala ter tudi zasipavanje po gozdnih površinah izven meje OPPN.

(5)  Po končanem pridobivanju se vse površine povrnejo nazaj v gozdne površine, prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (utrjevanje brežin, ponovna pogozditev z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami). 

(6)  V času izvajanja OPPN, kakor tudi po končani sanaciji in rekultivaciji, je potrebno omogočiti čim bolj neoviran dostop do gozdnih površin - dovoljena je izvedba novih gozdnih poti.

30. člen

(Ohranjanje narave)

(1)  Ureditve na območju OPPN ne posegajo v naravno vrednoto, zavarovana območja ali območja pomembna za biotsko raznovrstnost.

(2)  Na širšem območju peskokopa Jersovec je pričakovati odkritje naravnih vrednot geološkega tipa, reprezentativne plasti / profil roženca. V primeru odkritja take naravne vrednote, se obvesti Zavod RS za varstvo narave, ki območje evidentira, dokumentira in poda predlog varstva. V času izkoriščanja peskokopa se manjši profil s plastmi roženca izloči iz eksploatacijskega območja in se ga ohrani ter pusti nesaniranega. Po končani eksploataciji območja peskokopa se profil nameni za obisk javnosti ter v vzgojno-izobraževalne namene in se ga označi z informativno tablo ter do njega uredi dostopno pot.

Ker se deponija za celotno območje peskokopa Jersovec nahaja ob naravni vrednoti - potok Gomilščica, se upoštevajo konkretne varstvene usmeritve za urejanje predmetnega območja:

·   ob potoku se ohranja vsaj 3m varovalnega pasu skupaj z obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo,

·   proti potoku se uredi bariera (zemeljska), ki bo preprečevala plazenje materiala iz deponije v naravno vrednoto.

(3)  Vse ureditve in dejavnosti na območju peskokopa morajo biti podrejene ohranjanju naravnih razmer in vzpostavitvi ekološkega ravnovesja na eksploatacijskem območju:

·   pri pridobivanju in sanaciji območja peskokopa naj se upošteva naravne strmine, nagib pobočja ter povezanost značilnih reliefnih oblik. Terase naj bodo prilagojene plastnicam in naj ne bodo linearno odsekane;

·   pri odkopavanju etaž naj izvajalec pušča vmesna območja v smislu melišč, ki bodo razbila monotonost teras in omogočila živalskim vrstam lažje prehode;

·   prehod brežin v obstoječ teren naj bo mehak in postopen;

·   brežine peskokopa in melišča naj se zatravi in zasadi s plezalkami, rob teras pa z drevesno in grmovno zarastjo. Pri zasajanju etaž naj se uporabi lokalno značilne drevesne in grmovne vrste, na strmih etažnih brežinah so zaželene avtohtone hitro rastoče plezalke (npr.: srobot, bršljan, robida,...). Zasajanje naj se izvaja na predhodno dovolj debelo nasuto in utrjeno humusno podlago;

·   glede na predlagano etapnost izkoriščanja peskokopa naj le ta poteka na način, da bo v končni fazi možna izvedba zastavljene tako tehnične kot biološke sanacije območja. 

31. člen

(Varstvo krajinskih značilnosti)

(1)  Območje OPPN je krajinsko ugodno, znotraj gozdnih površin in je vizualno neizpostavljeno.

(2)  Vizualno zaščito območja v času pridobivanja predstavljajo obstoječe gozdne površine.

(3)  Končna ureditev peskokopa po sanaciji in rekultivaciji se z ureditvijo reliefa in načrtovanimi zasaditvami, ki se oblikujejo kot naravne združbe, smiselno vključi v krajinsko sliko širšega območja. Izbrana vegetacija je avtohtona in nezahtevna za vzdrževanje.

(4)  Posebna pozornost se nameni oblikovanju obrobja izkoriščenega območja - robovi in strmine ne smejo biti ostri, da se onemogoči erozija - končno oblikovanje se  izvede z izravnavo površin, zaobljenjem robov, omiljenjem štrlečih predelov, zasipanjem depresij. Za čim boljše vključevanje peskokopa v okolje, je potrebno težiti k amorfnim naravnim oblikam skrajnih kontur.

32. člen

(Ravnanje z odpadki)

(1)  Pri pridobivanju roženca ne bodo nastajale večje količine odpadkov. Vrhnji del zemeljskih izkopov se bo na območju izkoriščanja začasno deponiral in kasneje uporabil za sanacijo. Prav tako se bo za sanacijo in rekultivacijo uporabil dehidriran mulj iz začasne deponije mulja.

(2)  Poleg komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij (klasifikacijska skupina 20) bodo nastajali še odpadki zaradi delovanja in vzdrževanja naprav (klasifikacijska skupina 13, 15, 16 in 19) v manjših količinah pa tudi ostali odpadki.

Zaradi delovanja naprav bodo predvidoma nastajala naslednje vrste odpadkov:

·   neklorirana motorna, strojna in mazalna olja

·   embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi

·   čistilne krpe

·   oljni filtri

·   kovine.

(3)  Odpadki se morajo zbirati ločeno in se predati pooblaščenim podjetjem za odvoz,  zbiranje odpadkov se izvaja na lokaciji separacije Jersovec I.

(4)  Odlaganje odpadkov znotraj pridobivalnega prostora, kot tudi njegovega širšega območja, je prepovedano.

33. člen

(Ravnanje s plodno zemljo)

(1)  Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti pri sprotni sanaciji in rekultivaciji - smiselno se upoštevajo določila 25. člena tega odloka.

X.   Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

34. člen

(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1)  Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, ki bi povzročila možnost razlitja nevarnih snovi.

(2)  Pri načrtovanju peskokopa in vseh zaradi tega potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice EMS-98, projektni pospešek tal je 0,175 g.

(3)  Območje urejanja se nahaja v erozijskem območju (običajni zaščitni ukrepi), ni poplavno ogroženo in ni evidentirano kot plazljivo - v času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti, da se obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven njega ne povečajo.  

35. člen

(Varstvo pred požarom)

(1)  Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti oz. tehnoloških postopkov in uporabe požarno nevarnih snovi.

(2)  V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil predpisov s področja varstva pred požarom (danes: 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom - uradno prečiščeno besedilo Ur. l. RS, št. 3/07-UPB, 9/11, 83/12) se izvedejo naslednji ukrepi:

·   Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: vse ureditve morajo biti zasnovane tako, da je omogočen varen umik iz območja peskokopa.

·   Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila in sicer po obstoječih prometnicah in transportnih poteh znotraj peskokopa.

·   Zadostne količine požarne vode se zagotovijo z gasilskimi vozili pristojne gasilske enote.

·   Vsi delovni stroji morajo v svoji opremi imeti zagotovljene gasilne aparate, lahko dostopne ter ustrezno zavarovane pred različnimi poškodbami.

·   Morebitno sežiganje ostankov drevja, grmičevja in vej se mora izvajati le ob vlažnem vremenu brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev - potrebno je ravnati skladno s predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti.

·   Pri projektiranju morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.

(3)  Študija požarne varnosti oz. zasnova požarne varnosti se za objekte izdela skladno s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti (danes: Pravilnik o zasnovi in študiji požarne varnosti, Ur. l. RS, št. 12/13, 49/13).

XI.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta

36. člen

(Etapnost gradnje)

(1)  Pridobivanje roženca s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, velikost in zaporedje izvajanja faz se prilagodi obstoječemu stanju, naravnim danostim in optimizaciji tehnoloških procesov. Zaključena faza mora predstavljati sanirano in rekultivirano celoto.

37. člen

(Obveznosti investitorja in izvajalca)

(1)  Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka ter projektne pogoje, navedene v pridobljenih smernicah in mnenjih.

(2)  Za vso škodo, ki nastane zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe del ali projekta, je odgovoren investitor.

XII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

38. člen

(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1)  Dovoljena so odstopanja od načrtovanih ureditev in parcelacije, če to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem, predvidenim DPN za daljnovod 2x110kV Trebnje - Mokronog - Sevnica ter tehnologijo pridobivanja roženca, če gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(2)  Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oz. interesi. Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.

(3)  Za izvedbo odstopanj morajo biti pridobljena soglasja pripravljavca tega akta in nosilcev urejanja prostora, v katerih pristojnost posegajo odstopanja.

XIII. Prehodne in končne določbe

39. člen

(vpogled v OPPN)

(1)  OPPN je na vpogled na Občini Mirna v času uradnih ur.

40. člen

(nadzor)

(1)  Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

41. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-0001/2015-15

Datum: 16. 11. 2017