|
Na podlagi prvega
odstavka 119. člena v zvezi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZureP-3 in
20/22 – odl. US) in v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter tretjim
odstavkom 298. člena Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 16. ter
28. člena Statuta Občine Škofja Loka
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/21) je Občinski svet na 6.
redni seji dne 8. junija 2023 sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O
OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE ŠK-48/01 V ŠKOFJI LOKI |
|
|
|
I.
Uvodne določbe |
|
|
|
1. člen |
|
(vsebina
občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje
ŠK-48/01 v Škofji Loki (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
|
(2)
Ta odlok določa: |
|
·
območje
OPPN, |
|
·
vplive
in povezave s sosednjimi območji, |
|
·
urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev, |
|
·
načrt
gradbenih parcel, |
|
·
etapnost
izvedbe prostorske ureditve, |
|
·
pogoje
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, |
|
·
rešitve
in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
|
·
rešitve
in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, |
|
·
rešitve
in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, |
|
·
dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev, |
|
·
druge
pogoje in zahteve za izvajanje OPPN. |
|
|
|
2. člen |
|
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) |
|
(1)
S tem odlokom se v območju, namenjenem za širitev in razvoj industrijske
cone Trata, načrtuje gradnja novih stavb s pripadajočimi zunanjimi
ureditvami ter prometno, okoljsko, energetsko, komunikacijsko in drugo
infrastrukturo. |
|
(2)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo
novih objektov, pogoje za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov,
pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za gradnjo
prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture ter
pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave. |
|
|
|
3. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1)
OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. |
|
(2)
Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte: |
|
1.
Načrt namenske rabe prostora: |
|
1.1
Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta Občine
Škofja Loka – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN Škofja Loka)
M 1:1000 |
|
2.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji: |
|
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora M 1:5000 |
|
3.
Načrt območja z načrtom parcelacije: |
|
3.1
Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN M 1:500 |
|
3.2
Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel M 1:500 |
|
3.3
Površine, namenjene javnemu dobru M 1:500 |
|
4.
Načrt urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih rešitev prostorskih
ureditev |
|
4.1
Arhitekturno zazidalna situacija M 1:500 |
|
4.2
Značilni prerezi M 1:500 |
|
4.3
Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz
ureditev,potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – 1.
faza M 1:500 |
|
4.4
Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz
ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – 2.
faza M 1:500 |
|
4.5
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav M 1:500 |
|
|
|
4. člen |
|
(spremljajoče gradivo OPPN) |
|
Spremljajoče gradivo OPPN je: |
|
1.
izvleček iz OPN občine Škofja Loka, |
|
2.
izhodišča OPPN, |
|
3.
prikaz stanja v prostoru, |
|
4.
strokovne podlage, |
|
5.
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
|
6.
obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
|
7.
povzetek za javnost, |
|
8.
spis postopka priprave in sprejemanja OPPN. |
|
|
|
5. člen |
|
(izdelovalec OPPN) |
|
OPPN je
izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc arhitekti in inženirji d.o.o.,
Poslovna cona A2, 4208 Šenčur, pod številko projekta P156650, v maju
2023. |
|
|
|
II.
Območje OPPN |
|
|
|
6. člen |
|
(območje
OPPN) |
|
(1)
Območje OPPN je v skladu z OPN Škofja Loka opredeljeno kot enota
urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) ŠK-48/01 in se po
namenski rabi uvršča med območja proizvodnih dejavnosti IP. |
|
(2)
Območje OPPN obsega naslednje parcele oz. njihove dele: 360/1, 265/1,
264/3, 264/2, 264/5, 256/1, 255/2, 255/3, 361/14, 264/4, 268/4, 258/1,
359/2, 268/1, 260/1, 268/3 in 1209/9, vse v katastrski občini 2030 Suha.
|
|
(3)
Površina območja OPPN znaša približno 2,36 ha. |
|
(4)
Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na
katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja (vse v
katastrski občini 2030 Suha): |
|
·
vodovod:
255/4, 265/2, 270/1, 1268/3, 1268/1, 258/2, 361/15, 361/12, |
|
·
fekalna
kanalizacija: 265/2, 260/2, 258/2, 255/4, 361/15, |
|
·
elektrika: 255/4, |
|
·
plinovod: 265/2, 260/2, 258/2, 255/4, 255/4, 361/15, 361/12,
|
|
·
telekomunikacije: 265/2, 260/2, 258/2, 255/4, 361/15, |
|
·
telekomunikacija T-2: 265/2, 270/1, 1268/3, 1268/1, 258/2, 361/15,
|
|
·
preureditev obstoječih javnih cest: 1209/9, 264/6, 270/1, 1268/3,
1268/1, 265/2, 260/2, 258/2, 255/4, 250/40. |
|
(5)
Območje OPPN je razdeljeno na štiri ureditvene enote: |
|
·
UE 1 –
površine, namenjene gradnji novih stavb, |
|
·
UE 2 –
površine obstoječe nadzemne plinske inštalacije »Inštalacija Trata«,
|
|
·
C 1 –
površine, namenjene interni napajalni cesti, |
|
·
C 2 –
površine, namenjene preureditvi obstoječih javnih cest. |
|
(6)
Meje območja OPPN in prostorskih enot so določene v grafičnih načrtih
št. 3.1. »Geodetski in katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.2.
»Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel«. |
|
|
|
III.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji |
|
|
|
7. člen |
|
(vplivi
in povezave s sosednjimi območji) |
|
(1)
V naravi območje OPPN predstavlja še nepozidane kmetijske površine.
Teren je razmeroma raven, z izjemo zahodnega roba območja proti Traškemu
grabnu, kjer se teren spusti za približno 3 m. Teren se prav tako spušča
v skrajnem jugozahodnem delu (ob mostu čez Žabnico). Ob skrajnem južnem
robu območja se teren v smeri proti obstoječi cesti dvigne za približno
1 m. Ob severnem, južnem in vzhodnem robu območja OPPN potekajo
obstoječe javne ceste. |
|
(2)
Območje OPPN obsega EUP ŠK-48/01, ki se po namenski rabi uvršča med
območja proizvodnih dejavnosti IP. Na vzhodni in južni strani območje
OPPN meji na obstoječo industrijsko cono (IP), na severni strani na
kmetijske površine (K1) in na zahodni strani na Traški graben, ki je po
namenski rabi opredeljen kot območje drugih zelenih površin (ZD).
|
|
(3)
Območje Traškega grabna je skladno z OPN Škofja Loka opredeljeno kot EUP
ŠK-46/01 in predstavlja obstoječ zeleni pas, ki se ohranja in sonaravno
ureja ter tako ščiti vodotok, hkrati pa predstavlja tudi zaščitni pas in
naravno protihrupno bariero med obstoječim naseljem in industrijsko
cono. V območje na zahodnem robu območja OPPN se z novimi ureditvami ne
bo posegalo. Priobalni pas vodotoka in širši zeleni pas se ohranjata v
sonaravnem stanju, območje pa tako predstavlja zaokrožitev naravne
vizualne in protihrupne bariere proti stanovanjskemu območju.
|
|
(4)
Zahodni rob območja OPPN se nahaja v pasu priobalnih zemljišč potoka
Žabnica (Traški graben), ki se uvršča med vodotoke II. reda s
pripadajočim priobalnim pasom širine 5,0 m od meje vodnega zemljišča.
Potok Žabnica in njegova suha struga se nahajata izven območja OPPN.
Območje ni poplavno ogroženo. Na območje priobalnega pasu se z
ureditvami zaradi gradnje novih objektov ne bo posegalo; priobalni pas
se ohranja nepozidan in ozelenjen. |
|
(5)
Območje se prometno navezuje na načrtovano prometno povezavo od Škofje
Loke (Trata) do RC Kranj - Medvode (Meja) (v nadaljevanju: cesta Trata-
Meja), ki bo potekala ob vzhodnem robu območja OPPN. Za potrebe izvedbe
ceste Trata-Meja je v OPPN upoštevana rezervacija prostora. Prometno
priključevanje območja je predvideno preko dveh cestnih priključkov na
severni in vzhodni strani območja OPPN. |
|
(6)
Prometno priključevanje območja OPPN je predvideno v dveh fazah -
začasno (na obstoječe stanje) in končno (po izvedbi državne ceste). Do
izgradnje ceste Trata-Meja se prometno priključevanje območja tako za
severni kot vzhodni priključek predvidi na preurejene obstoječe ceste
(na vzhodni strani na lokalno cesto z oznako LC 401382 ter na severni
strani na javno pot z oznako JP 902381). |
|
(7)
Preko severozahodnega dela območja poteka prenosni plinovod P291, od R29
v 11+853 do MRP Škofja Loka. Na tem delu se nahaja tudi obstoječa
nadzemna inštalacija prenosnega plinovoda »Inštalacija Trata«, ki je
hkrati čistilna in sekcijska zaporna postaja. Na območje platoja
»Inštalacija Trata« se z ureditvami zaradi gradnje novih objektov ne bo
posegalo. |
|
(8)
Preko severovzhodnega dela območja poteka ukinjena vodovodna cev, ki se
v okviru načrtovanih ureditev na območju OPPN odstrani. Preostala
zgrajena javna okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
poteka v območju obstoječih obodnih prometnic južno in vzhodno ob robu
območja OPPN. |
|
(9)
Avtobusno postajališče je v neposredni bližini območja, in sicer na
cesti OC Trata (JP 902392). Železniška postaja Škofja Loka je od območja
oddaljena cca. 700 m. |
|
(10)
Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani na grafičnem načrtu
2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.« |
|
|
|
IV.
Urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev |
|
|
|
8. člen |
|
(vrste
dopustnih gradenj) |
|
Na
območju OPPN so dopustni naslednji posegi: |
|
·
gradnja
novih objektov (tudi dozidave in nadzidave v okviru dopustnih kapacitet
in gabaritov), |
|
·
rekonstrukcije objektov, |
|
·
odstranitve objektov, |
|
·
spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti), |
|
·
vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist, |
|
·
gradnja
in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin, |
|
·
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
·
gradnja,
rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje prometne, okoljske,
energetske, komunikacijske in druge infrastrukture ter |
|
·
utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč. |
|
|
|
9. člen |
|
(dopustni objekti in dejavnosti) |
|
(1)
Na obravnavanem območju je predvidena gradnja objektov, namenjenih
proizvodnim, skladiščnim in poslovnim dejavnostim ter spremljajočim
dejavnostim: trgovina, prometne dejavnosti, strokovne, tehnične,
znanstvene dejavnosti, gostinstvo in druge dejavnosti, ki služijo temu
območju. |
|
(2)
Na območju ureditvene enote UE 1 so dopustni naslednji objekti (ne glede
na zahtevnost objekta) in dejavnosti: |
|
·
12510
Industrijske stavbe, |
|
·
12520
Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, |
|
·
12112
Gostilne, restavracije in točilnice v sklopu osnovne dejavnosti, |
|
·
12203
Druge poslovne stavbe v sklopu osnovne dejavnosti, |
|
·
12301
Trgovske stavbe v sklopu osnovne dejavnosti, |
|
·
12420
Garažne stavbe v sklopu osnovne dejavnosti, |
|
·
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo v sklopu osnovne
dejavnosti, |
|
·
21122
Parkirišča izven vozišča: samostojna parkirišča za osebna in tovorna
vozila ter za priklopnike teh tovornih vozil, |
|
·
2302
Elektrarne in drugi energetski objekti (samo za izkoriščanje obnovljivih
virov energije), |
|
·
24122
Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, če
so namenjeni dejavnostim v območju, |
|
·
24205
Objekti za preprečevanje zdrsa in ograditev. |
|
(3)
Na območju ureditvene enote UE 2 so dopustni naslednji objekti in
dejavnosti: |
|
22110
Naftovodi in daljinski prenosni plinovodi: samo
prenosni plinovodi z merilno-regulacijskimi postajami. |
|
(4)
Na območju ureditvene enote C 1, kjer je predvidena interna napajalna
cesta, so dopustni objekti: |
|
·
21121
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
|
·
22241 –
Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi. |
|
(5)
Na območju ureditvene enote C 2, kjer je predvidena preureditev
obstoječih javnih cest, so dopustni objekti: |
|
·
21121
Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
|
·
21112
Regionalne ceste, |
|
·
21410
Mostovi, viadukti. |
|
(6)
Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti oziroma
posegi v prostor: |
|
·
kolesarske steze, pločniki, pešpoti, brvi, ki niso sestavni del javne
ceste, |
|
·
objekti,
vodi in naprave okoljske, energetske, komunikacijske in prometne
infrastrukture, |
|
·
zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, |
|
·
urejene
zelene površine, drevoredi, posamezna drevesa in biotopi, |
|
·
naprave
za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje
podatkov), |
|
·
ograje
in oporni zidovi, |
|
·
zbiralnice ločenih frakcij, |
|
·
urbana
oprema, |
|
·
objekti
za oglaševanje (samo objekti za oglaševanje za lastne potrebe). |
|
(7)
Na celotnem območju OPPN je skladno z določbami 11. člena tega odloka
dopustna tudi gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki služijo
načrtovanim prostorskim ureditvam. |
|
(8)
Na območje OPPN ni dopustno umeščati: |
|
·
dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega
obsega, kot jih določa področna zakonodaja, |
|
·
dejavnosti in naprav, ki predstavljajo večje ali manjše tveganje za
okolje v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in
zmanjševanje njihovih posledic, |
|
·
zbirni
centri za odpadke ter obrati za skladiščenje in/ali predelavo odpadkov, |
|
·
obrati,
ki so glede na naravo dejavnosti nedvoumen vir vonjev. |
|
|
|
10. člen |
|
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) |
|
(1)
Na območju OPPN je predvidena ureditev nove proizvodno poslovne cone kot
nadaljevanje obstoječe industrijske cone Trata. Načrtovana je gradnja
stavb z zunanjo ureditvijo in vso potrebno prometno, okoljsko,
energetsko, komunikacijsko in drugo infrastrukturo. |
|
(2)
V ureditveni enoti UE 1 je predvidena gradnja štirih proizvodno
skladiščno poslovnih objektov s pripadajočimi zunanjimi ureditvami. V
ureditveni enoti UE 2 se nahaja obstoječa nadzemna inštalacija
prenosnega plinovoda »Inštalacija Trata«. V ureditveni enoti C 1 je
predvidena ureditev interne napajalne ceste in umestitev
transformatorske postaje. Ureditvena enota C 2 predstavlja območje
rezervata za novo načrtovano državno cesto Trata-Meja in je namenjena
preureditvi obstoječih javnih cest. |
|
(3)
Ureditvena enota UE 1: |
|
·
predvidena je gradnja štirih objektov O1, O2, O3 in O4 velikega oziroma
srednjega merila, |
|
·
objekta
O1 in O2 bosta umeščena ob vzhodnem robu območja, severno nad predvideno
interno napajalno cesto in bosta sooblikovala prostor ob predvideni
državni cesti Trata-Meja, |
|
·
objekta
O3 in O4 bosta umeščena ob južnem robu območja, južno od predvidene
interne napajalne ceste in bosta sooblikovala prostor ob javni poti JP
902392 OC Trata, |
|
·
vsi
objekt morajo biti orientirani vzporedno z vzhodno obodno cesto, |
|
·
dostop
in dovoz do objektov O2, O3 in O4 je predviden z interne napajalne
ceste, ki bo potekala preko osrednjega dela OPPN in se bo prometno
navezovala na novo načrtovano državno cesto Trata-Meja, |
|
·
dostop
in dovoz do objekta O1 je predviden s severne strani z rekonstruiranega
odseka lokalne ceste JP 902381, ki se načrtuje v okviru ureditve državne
ceste. |
|
(4)
Ureditvena enota UE 2: |
|
·
na
območju se nahaja obstoječa nadzemna inštalacija prenosnega plinovoda
»Inštalacija Trata«, ki je hkrati čistilna in sekcijska zaporna postaja
(objekt P), |
|
·
dostop
in dovoz do objekta je obstoječ z rekonstruiranega odseka lokalne ceste
JP 902381 na severni strani. |
|
(5)
Ureditvena enota C 1: |
|
·
predvidena je ureditev interne napajalne ceste skupne širine 7,0 m, ki
se bo na vzhodni strani prometno navezovala na novo načrtovano državno
cesto Trata-Meja, |
|
·
ob
interni povezovalni cesti je predvidena umestitev transformatorske
postaje, |
|
·
z
interne napajalne ceste so na severni in južni strani načrtovani uvozi
na gradbene parcele objektov O2, O3 in O4. |
|
(6)
Ureditvena enota C 2: |
|
·
predvidena je ureditev nove državne ceste Trata-Meja s krožiščem in z
rekonstrukcijo odseka lokalne ceste JP 902381. |
|
(7)
Zazidalna zasnova območja je določena v grafičnem načrtu št. 4.2
»Arhitekturno zazidalna situacija«. |
|
|
|
11. člen |
|
(pogoji
za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1)
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena, kadar objekti
izpolnjujejo pogoje iz veljavne uredbe, ki določa vrsto objektov glede
na zahtevnost, in pogoje iz tega odloka. |
|
(2)
Objekti, ki so po vrstah dopustni kot nezahtevni in enostavni, vendar
presegajo določila o velikosti in drugih pogojih za enostavne in
nezahtevne objekte, se lahko gradijo kot zahtevni oz. manj zahtevni
objekti v skladu z ostalimi določili tega odloka. |
|
(3)
V ureditveni enoti UE 1 so dopustni še naslednji nezahtevni in enostavni
objekti: |
|
·
majhna
stavba (samo nadstrešnica, vratarnica, kolesarnica), |
|
·
rezervoar, |
|
·
vodnjak,
vodomet, |
|
·
športno
igrišče na prostem, |
|
·
objekt
za oglaševanje (samo objekti za oglaševanje za lastne potrebe). |
|
(4)
Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov
na objekte gospodarske javne infrastrukture. |
|
(5)
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z
arhitekturnim oblikovanjem glavnega objekta. Dovoljena višina je samo
pritličje, brez kleti. |
|
(6)
Dopustni so objekti za oglaševanje površine do vključno 12,00 m² in
višine do vključno 5,00 m. Objektov za oglaševanje se ne sme umeščati na
strehe stavb. |
|
(7)
Ograje morajo biti oblikovane kot transparentne kovinske ali žičnate
ograje. Masivne ograje niso dopustne. Vstopna in uvozna vrata se morajo
obvezno odpirati proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih
ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika oziroma je za njihovo
postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
|
(8)
Oporni zidovi ne smejo presegati višine 1,50 m in morajo biti
arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in
ozelenjeni. Če je treba zaradi terenskih razmer zgraditi oporni zid, ki
je višji od 1,5 m, se višinske razlike premostijo v kaskadah. |
|
|
|
12. člen |
|
(pogoji
za oblikovanje stavb) |
|
(1)
V ureditveni enoti UE 1 je treba upoštevati naslednje pogoje za
oblikovanje objektov: |
|
·
fasade
objektov morajo biti zasnovane sodobno, s kvalitetnimi in trajnimi
materiali, |
|
·
fasade
objektov morajo biti oblikovane tako, da vizualno ne odstopajo od
krajinske slike širšega območja. Fasade objektov, ki so daljše kot 50,0
m, višje kot 7,0 m in imajo površino večjo od 230 m², morajo biti
zasnovane bodisi arhitekturno bodisi vsaj vizualno členjene ali delno
ozelenjene; |
|
·
fasade
stavb, ki so usmerjene proti cestam, morajo s svojim oblikovanjem
zagotavljati kakovostni ambient, |
|
·
strehe
stavb morajo biti izvedene kot ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj
in skrite za strešnim vencem, |
|
·
na
objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha, |
|
·
klimatske in tehnične naprave na fasadah, izhodi na streho in tehnične
naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrti. Na ulične fasade
klimatskih in tehničnih naprav ni dovoljeno nameščati, |
|
·
podzemne
garaže morajo biti zgrajene tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju,
da hrup in smrad ne motita dejavnosti v okoliških objektih ter da se
zaradi njih ne zmanjšuje predpisan faktor odprtih zelenih površin (v
nadaljnjem besedilu: FOZP). Imeti morajo zgotovljeno možnost
prezračevanja, |
|
·
če
podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo
humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije,
ali pa morajo biti površine nad kletno garažo urejene kot funkcionalna
površina (nadzemno parkirišče, manipulativna površina ipd.). |
|
(2) V
ureditveni enoti UE 2 je treba upoštevati naslednje pogoje za
oblikovanje objektov: |
|
·
funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise veljavne
zakonodaje s področja prenosnega sistema zemeljskega plina. |
|
|
|
13. člen |
|
(pogoji
za oblikovanje zunanjih površin) |
|
(1)
Pogoji za ureditev zunanjih površin v ureditveni enoti UE1 so: |
|
·
na
gradbenih parcelah stavb morajo biti zagotovljene ustrezne parkirne,
manipulativne in zelene površine, pri čemer mora biti zagotovljen FOZP
nad 0,1, |
|
·
FOZP je
razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin, ki so
namenjene zunanjemu bivanju in služijo skupni rabi uporabnikov objekta,
zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in
površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi,
parkirišča, ozelenjena parkirišča in prostori za zbiralnice ločenih
frakcij) ter celotno površino gradbene parcele, |
|
·
ob
vzhodnem robu območja OPPN je na gradbenih parcelah objektov O1, O2 in
O3 obvezna ureditev zelenega pasu v minimalni širni 4,0 m, ki mora teči
vzporedno s cestiščem. V tem pasu je treba zasaditi drevored, |
|
·
če je
neposredno ob vzhodnem robu območja OPPN urejeno parkiranje, je dopustno
zeleni pas zožiti na minimalno 2,5 m širine, vendar mora biti v tem
primeru namesto vsakega četrtega parkirnega mesta urejena ozelenitev
enakih dimenzij, kot so sosednja parkirna mesta, in na njej predvidena
zasaditev drevesa, |
|
·
vegetacija, zunanja ureditev objektov ipd. ne sme segati na parcelo
državne ceste in ne sme ovirati preglednosti na območju državne ceste in
cestnih priključkov – v nasprotnem primeru je investitor dolžan posege
ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste in izven območja
preglednostnih trikotnikov, |
|
·
pri vseh
novih zasaditvah naj se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, |
|
·
ob
zahodnem robu območja OPPN se na gradbenih parcelah objektov O2 in O4
območje v priobalnem pasu potoka Žabnica ohranja v sonaravnem stanju, |
|
·
na
gradbenih parcelah vseh načrtovanih objektov je glede na funkcionalne in
prostorske potrebe načrtovane gradnje dopustna ureditev manipulativnega
dvorišča oziroma površin in parkirnih površin ob upoštevanju preostalih
določil odloka, |
|
·
parkirne
površine in manipulativna dvorišča oziroma površine morajo biti utrjene
v proti prašni izvedbi, nepropustne za vodo in naftne derivate ter z
robniki ločene od zelenic. Odvajanje padavinskih vod iz navedenih
površin mora biti zagotovljeno preko peskolovov in lovilcev olj,
|
|
·
pri
urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena
tako, da so nasipi in vkopi visoki največ 3,00 m. Pri preoblikovanju
terena se teren prilagodi reliefu na mejah gradbene parcele. |
|
·
višinske
razlike na zemljiščih je treba premostiti s travnatimi brežinami.
Višinske razlike se lahko z ozirom na geotehnične razmere in zahtevnost
terena premostijo tudi s podpornimi zidovi skladno s pogoji 11. člena
odloka. |
|
·
izjemoma
je na jugozahodnem robu območja OPPN na gradbeni parceli objekta O4
predvidena izgradnja opornega zidu višine do 3 m za potrebe ureditve
nivelacijskega nasipa nad brežino potoka, ki se lahko na podlagi
geotehnične preveritve izvede brez teras. Oporni zid mora biti
intenzivno ozelenjen. Ob vznožju in z vrha zidu je treba predvideti
zasaditev avtohtonih vrst vzpenjavk in grmičevja. |
|
(2)
Pogoji za ureditev zunanjih površin v ureditveni enoti UE 2 so: |
|
·
proste
površine so namenjene funkcionalnim površinam, ki pripadajo objektu
prenosnega sistema zemeljskega plina. |
|
(3)
Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1
»Arhitekturno zazidalna situacija«. Prikaz zasaditve ter razporeditev
manipulativnih in parkirnih površin v grafičnih prikazih OPPN je
informativen in se natančneje določi v projektni dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
14. člen |
|
(lega
objektov na zemljišču) |
|
(1)
Na območju ureditvene enote UE 1 so z regulacijskimi elementi
(gradbenimi mejami in gradbenimi linijami) določene površine za razvoj
objektov, znotraj katerih se lahko umešča eno ali več stavb. Gradbene
meje (GM) in gradbene linije (GL) so prikazane v grafičnem načrtu št.
4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija«. |
|
(2)
Gradbeno mejo (GM) določajo linije, ki jih načrtovani objekt ne sme
presegati, lahko pa se jih dotika ali pa je od nje odmaknjen v
notranjost površine za razvoj objektov. Gradbeno mejo lahko presegajo
nadstreški, senčila, zunanja požarna stopnišča in kletne etaže vključno
z uvozno izvoznimi klančinami ter drugimi zunanjimi dostopi v kletne
etaže. Izven gradbenih mej je dopustna tudi gradnja enostavnih in
nezahtevnih objektov. |
|
(3)
Gradbena linija (GL) predstavlja linijo, na katero mora biti z enim
robom fasade postavljen objekt, ki se gradi na gradbeni parceli ob tej
liniji. Dopustno je odstopanje od gradbene linije v notranjost površine
za razvoj objektov na največ 1/3 dolžine fasade. |
|
(4)
V primeru dopustnih preseganj gradbenih mej iz 2. točke morajo biti
zagotovljeni odmiki od meje sosednjega zemljišča za zahtevne in manj
zahtevne objekte najmanj 5 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5
m, pod pogojem, da se ne posega v trase infrastrukturnih vodov in
območja varovanj oz. so za take primere pridobljena soglasja
upravljavcev. Odmik se meri od najbolj izpostavljenih delov objektov.
|
|
(5)
Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge prometne,
manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se ob upoštevanju
preostalih določil odloka lahko brez soglasja lastnikov sosednjih
zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z
gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. |
|
(6)
Ograje je dopustno postaviti največ do meje zemljiške parcele, na kateri
se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na
sosednje zemljišče. Če se ograje gradijo na meji, se morajo lastniki
zemljišč o tem pisno sporazumeti. Če je sosednje zemljišče javna cesta,
je odmik ograj najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z
manjšim odmikom. |
|
(7)
Oporni zidovi morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj
0,5 m. Ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik
tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
|
(8)
Vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem in varnostnem pasu prenosnega
plinovoda ter nadzemne plinske inštalacije »inštalacija Trata«, morajo
upoštevati predpisane odmike skladno z 28. členom odloka. |
|
|
|
15. člen |
|
(tlorisni in višinski gabariti objektov) |
|
(1)
Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z gradbenimi mejami
(GM), dopustnim faktorjem zazidanosti (FZ) in faktorjem izrabe (FI)
gradbene parcele, z zahtevanim FOZP ter z obveznostjo zagotavljanja
zadostnih površin za mirujoči promet in manipulacijo. |
|
(2)
V ureditveni enoti UE 1 so določene naslednje tlorisne dimenzije stavb
oz. gradbenih mej (GM): |
|
·
O1: 42 m
x 50 m, |
|
·
O2: 35 m
x 70 m, |
|
·
O3: 43 m
x 52 m, |
|
·
O4: 15 m
x 39 m. |
|
(3)
Najvišja dopustna višina vseh stavb na območju je 20,0 m. Višina stavbe
se meri od najnižje točke terena ob objektu do najvišje točke slemena
stavbe s poševno streho ali venca stavbe z ravno streho. |
|
(4)
Dopustno višino stavb lahko presegajo: inštalacijske naprave, sončni
zbiralniki ali sončne celice, dimniki, dostopi do strehe, ograje ter
objekti in naprave komunikacijske infrastrukture. Nadvišani deli stavbe
ne smejo presegati 15% BTP zadnje etaže in razen točkovnih objektov
(antene, drogovi, ipd.) ne smejo presegati višine tipične etaže stavbe. |
|
(5)
Znotraj dopustne višine stavb je dopustna izvedba poljubnega števila
etaž. |
|
(6)
V območju OPPN je gradnja podzemnih etaž dopustna v obsegu, kot to
dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek
infrastrukturnih vodov in zaščita podtalnice. |
|
|
|
16. člen |
|
(višinske kote pritličij in utrjenega terena) |
|
(1)
V ureditveni enoti UE 1 so določene naslednje višinske kote pritličja
stavb: |
|
·
O1:
±0,00 = 360,10 m n.v., |
|
·
O2:
±0,00 = 359,60 m n.v., |
|
·
O3:
±0,00 = 359,40 m n.v., |
|
·
O4:
±0,00 = 359,00 m n.v. |
|
(2)
Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih cest in
uvozom ter reliefu na mejah gradbene parcele. |
|
(3)
Upoštevati je treba višinsko regulacijo terena, določeno v grafičnem
načrtu št. 4.4. »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija
in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami.« |
|
|
|
17. člen |
|
(stopnja
izkoriščenosti gradbene parcele) |
|
(1)
Na območju ureditvene enote UE 1 mora biti zagotovljen faktor
zazidanosti gradbene parcele (FZ) do največ 0,6 in faktor izrabe (FI) do
največ 1,2 ob hkratnem pogoju, da objekt ne presega določenih
regulacijskih elementov razen dopustnih izjem 14. člena odloka ter da je
znotraj gradbene parcele zagotovljen predpisan faktor odprtih zelenih
površin (FOZP) skladno s 13. členom odloka in zagotovljeno ustrezno
število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu. |
|
(2)
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano
površino vseh stavb (tudi enostavnih in nezahtevnih objektov) in celotno
površino gradbene parcele objekta, pri čemer zazidano površino določa
navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče. |
|
(3)
Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto etažno
površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele.
|
|
|
|
V.
Načrt gradbenih parcel in zmogljivost območja |
|
|
|
18. člen |
|
(načrt
gradbenih parcel) |
|
(1)
Območje OPPN je razdeljeno na naslednje gradbene parcele: |
|
a)
ureditvena enota UE 1: |
|
·
UE 1/1:
gradbena parcela objekta O1 s pripadajočimi ureditvami, ki obsega
parcele oz. dele parcel 264/5, 264/2, 268/3, 264/3, 265/1 in 260/1 v
katastrski občini 2030 Suha, |
|
·
površina
UE 1/1 meri 5.676 m², |
|
·
UE 1/2:
gradbena parcela objekta O2 s pripadajočimi ureditvami, ki obsega
parcele oz. dele parcel 268/1, 359/2, 360/1, 258/1, 260/1, 256/1 in
264/3 v katastrski občini 2030 Suha, |
|
·
površina
UE 1/2 meri 8.951 m², |
|
·
UE 1/3:
gradbena parcela objekta O3 s pripadajočimi ureditvami, ki obsega
parcele oz. dele parcel 255/2, 255/3, 256/1, v katastrski občini 2030
Suha, |
|
·
površina
UE 1/3 meri 4.875 m², |
|
·
UE 1/4:
gradbena parcela objekta O4 s pripadajočimi ureditvami, ki obsega
parcele oz. dele parcel 361/14, 360/1 in 256/1 v katastrski občini 2030
Suha, |
|
·
površina
UE 1/4 meri 2.593 m², |
|
b)
ureditvena enota UE 2: |
|
·
UE 2:
gradbena parcela obstoječe nadzemne plinske inštalacije, ki obsega
parceli 268/4 in 264/4 v katastrski občini 2030 Suha, |
|
·
površina
UE2 meri 410 m², |
|
c)
ureditvena enota C 1: |
|
·
C 1/1:
gradbena parcela interne napajalne ceste, ki obsega dele parcel 256/1,
255/2, 255/3 in 258/1 v katastrski občini 2030 Suha, |
|
·
površina
C 1/1 meri 613 m², |
|
·
C 1/2:
gradbena parcela nove transformatorske postaje, ki obsega del parcele
255/3 v katastrski občini 2030 Suha, |
|
·
površina
C 1/2 meri 29 m², |
|
d)
Ureditvena enota C 2: |
|
·
C 2/1:
gradbena parcela za predvideno ureditev ceste Trata-Meja s krožiščem, ki
obsega del parcele 264/5 v katastrski občini 2030 Suha, |
|
·
površina
C 2/1 meri 141 m², |
|
·
C 2/2:
gradbena parcela rekonstruiranega odseka javne poti JP 902381, ki se
načrtuje v okviru ureditve ceste Trata-Meja in ki obsega del parcele
1209/9 v katastrski občini 2030 Suha, |
|
·
površina
C 2/2 meri 591 m². |
|
(2)
Parcelacija je določena v grafičnem načrtu 3.2. »Načrt obodne
parcelacije in gradbenih parcel«. Mejne točke novih parcel so določene
po ETRS koordinatnem sistemu. |
|
|
|
19. člen |
|
(javne
površine) |
|
(1)
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo naslednji gradbeni parceli: |
|
·
C 2/1,
ki predstavlja parcelo za predvideno ureditev ceste Trata-Meja s
krožiščem |
|
·
C 2/2,
ki predstavlja parcelo rekonstruiranega odseka javne poti JP 902381, ki
se načrtuje v okviru ureditve državne ceste. |
|
(2)
Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 732 m². |
|
(3)
Površine, namenjene javnemu dobru, so določene na grafičnem načrtu št.
3.3. »Površine, namenjene javnemu dobru«. |
|
|
|
VI.
Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro |
|
|
|
20. člen |
|
(pogoji
za prometno urejanje) |
|
(1)
Prometno priključevanje območja OPPN na omrežje javnih cest je
predvideno preko načrtovane prometne povezave od Škofje Loke (Trata) do
RC Kranj - Medvode (Meja) (cesta Trata- Meja), ki bo potekala ob
vzhodnem robu območja OPPN in se navezala na lokalno cesto v krožnem
križišču pri Lipici (2. faza). Ureditev prometne povezave Trata-Meja ni
predmet OPPN. |
|
(2)
Do izgradnje ceste Trata-Meja se prometno priključevanje območja
predvidi na obstoječo obodno severno in vzhodno cesto, ki se skladno
določili 21. člena odloka ustrezno preuredita in dogradita (1. faza). |
|
(3)
Dostop do načrtovanih prostorskih ureditev se skladno z določili 23.
člena tega odloka zagotovi preko novih cestnih priključkov na severni in
vzhodni strani območja OPPN. |
|
(4)
Za potrebe predvidene pozidave je treba na območju posamezne gradbene
parcele zagotoviti zadostno število PM v skladu z določili 24. člena
tega odloka. |
|
(5)
Za varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko
predpisana vertikalna ter horizontalna cestno prometna signalizacija.
|
|
(6)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in
urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
(7)
Vse prometne površine morajo biti asfaltirane in opremljene z lovilci
olj. |
|
(8)
Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu 4.3 »Prometno-tehnična
situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – 1. faza« in 4.4
»Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz
ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - 2.
faza«. |
|
|
|
21. člen |
|
(varovalni pas državne ceste) |
|
(1)
V primeru posegov v varovalnem pasu državne ceste je treba rešitve
predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pozitivno
mnenje oz. soglasje upravljavca državne ceste. Posege je treba
predvideti izven parcele državne ceste in v ustreznih odmikih od državne
ceste, tako da ne bo ovirana preglednost na območju državne ceste in
cestnih priključkih, da ne bo ovirana postavitev prometne signalizacije
in opreme ob državni cesti ter da ne bo negativnih vplivov na območje
državne ceste in promet. |
|
(2)
Za območje OPPN, ki sega v varovalni pas državne ceste oz. v vplivno
območje državne ceste je investitor za objekte in pripadajoče ureditve
sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred hrupom
državne ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali
bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec državne ceste ne
odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste – npr.
pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano
območje vzdolž državne ceste. |
|
(3)
Vegetacija, zunanja ureditev objektov ipd. ne sme segati na parcelo
državne ceste – v nasprotnem primeru je investitor dolžan posege
ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste. |
|
(4)
Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje znotraj naselja, v
predpisanem prostoru za postavitev prometne signalizacije in opreme ni
dovoljeno. Objekti za obveščanje in oglaševanje se ne smejo postavljati
v preglednem polju, pregledni bermi in preglednostnem prostoru
tangiranega območja državne ceste in cestnih priključkov. Prav tako ni
ustrezno postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju
cestnih priključkov oz. križišč. Morebitno reklamno - obvestilno ipd.
signalizacijo, ki ni postavljena v skladu s predpisi in soglasjem
upravljavca državne ceste, je treba odstraniti. Morebitne potrebne
rešitve s tem v zvezi je treba predhodno uskladiti z upravljavcem
državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. |
|
(5)
V primeru postavitve zapornic oz. dvoriščnih vrat ipd. na priključku do
parkirišč je treba le te predvideti v ustreznem odmiku, tako da ne bo
oviran promet na območju državne ceste in tangiranem cestnem priključku
(opozarjamo, da ne sme prihajati do zastojev na državni cesti zaradi
stoječih vozil pred zapornico). |
|
(6)
Morebitna osvetlitev v varovalnem pasu državne ceste mora biti izvedena
na način, da ne bo prihajalo do zaslepljevanja voznikov na državni cesti
in da ne bo drugih negativnih vplivov na območje državne ceste in
promet. Rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne
ceste in pridobiti soglasje. |
|
(7)
Posege v varovalnem pasu državne ceste oz. posege, ki imajo vpliv na
državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah
ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi
načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov
na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost
prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne
sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča
ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan investitor posege
na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve
poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo
pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oz. zahtev za izboljšanje
varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je
treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in
pridobiti soglasje upravljavca državne ceste. |
|
(8)
V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, ko bi to zahtevale
prometno varnostne zahteve, so posamezni investitorji posegov na območju
OPPN dolžni s svojim soglasjem pristopiti k morebitno potrebnim
prilagoditvam prostorskih ureditev na tangiranem območju OPPN in ne
smejo ovirati rekonstrukcije državne ceste. Zaradi posegov ne sme biti
ogrožena stabilnost cestnega telesa; prav tako ne sme biti ovirana
kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste,
preglednost idr.; rešitve morajo zagotavljati prometno varnost –
utemeljiti. Vsi posegi morajo biti usklajeni z morebitno izdelano
projektno dokumentacijo ureditve državne ceste (utemeljiti). Vse rešitve
je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državnih cest - pogoje in
zahteve upravljavca ceste je treba upoštevati pri načrtovanju posegov na
obravnavanem območju. |
|
(9)
Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno preveriti,
obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste
in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. |
|
|
|
22. člen |
|
(ureditev obodnih cest) |
|
(1)
Na obravnavanem odseku ob vzhodnem robu območja OPPN je dolgoročno
predvidena ureditev nove cestne povezave Trata-Meja (projekt IZP Nova
cestna povezava »Trata – Meja«, krožno križišče industrijska cona Trata
– R1-211/0211 Kranj (Labore) – Jeprca, št. projekta PNG-727/20, PNG
d.o.o., januar 2020), ki pa ni predmet tega OPPN. Cesta Trata-Meja je
predvidena kot dvopasovna cesta v širini 12,0 m (vozišče 2 x 4,0 m in
bankina 2 x 2,0 m). |
|
(2)
V sklopu ureditve ceste Trata – Meja je predvidena tudi rekonstrukcija
odseka severne javne poti JP 902381. |
|
(3)
Rezervacija prostora za ureditev cestne povezave Trata-Meja je
definirana in prikazana v grafičnem delu OPPN. |
|
(4)
Do izgradnje nove cestne povezave Trata-Meja je za potrebe načrtovane
prostorske ureditve v 1. fazi predvidena rekonstrukcija obstoječih
javnih cest (na vzhodni strani lokalne ceste z oznako 401382 ter na
severni strani javne poti z oznako JP 902381). Obstoječi cesti je treba
med predvidenim vzhodnim in severnim cestnim priključkom rekonstruirati
v liniji bodoče ceste Trata-Meja in ju razširiti na širino 7,0 m skladno
s strokovno podlago Prometna in komunalna ureditev OPPN za območje
ŠK-48/01 v Škofji Loki, št. P156650, Protim Ržišnik Perc d.o.o.,
november 2022. |
|
|
|
23. člen |
|
(priključevanje na javne ceste) |
|
(1)
Za dostop in dovoz do objektov O2, O3 in O4 je predvidena ureditev
interne napajalne ceste, ki bo potekala preko osrednjega dela OPPN in se
bo na vzhodni strani prometno navezovala na predvideno cestno povezavo
Trata-Meja. |
|
(2)
Priključevanje interne ceste na cesto Trata-Meja je treba že v 1. fazi
dimenzionirati na končno stanje, pri čemer se bo v 2. fazi vzpostavil
prometni režim po sistemu desno – desno. Interna cesta se predvidi v
širini 7,0 m (2 x 3,5 m) z zavijalnimi loki na obstoječe javne ceste, ki
ustrezajo tudi po izgradnji nove cestne povezave Trata – Meja (2. faza),
tako da dodatno prilagajanje ne bo potrebno. V 2. fazi se z ozirom na
načrtovan profil ceste Trata-Meja preko interne ceste dodatno uredi
prehod za peš in kolesarski promet. |
|
(3)
Z interne napajalne ceste so predvideni ločeni uvozi na gradbene parcele
objektov O2, O3 in O4. Širina uvozov in zavojni radiji morajo omogočati
dostopnost, prevoznost in preglednost merodajnim vozilom. |
|
(4)
Za dostop in dovoz do objekta O1 je predvidena ureditev ločenega
cestnega priključka z rekonstruiranega odseka severne javne poti JP
902381. |
|
(5)
Vse rešitve priključevanja na predvideno cestno povezavo Trata-Meja je
treba v nadaljnjih fazah projektiranja (DGD/PZI) konkretno preveriti,
obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste
in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. |
|
|
|
24. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
(1)
Za potrebe predvidenih objektov je treba na gradbeni parceli zagotoviti
zadostno število parkirnih mest za zaposlene in za obiskovalce.
|
|
(2)
Pri izračunu parkirnih mest je treba upoštevati parkirni normativ glede
na predvideno namembnost novih objektov, ki ga določa veljavni OPN
Škofja Loka. |
|
(3)
Pri objektih z različnimi namembnostmi se pri izračunu parkirnih mest
upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu
dneva. V kolikor se izkaže, da je potreba po istočasnem parkiranju
manjša od predpisanega števila parkirnih mest v skladu z 2. točko tega
člena, se število parkirnih mest lahko zmanjša za največ 30%. |
|
(4)
Število predpisanih parkirnih mest za posamezen objekt se lahko zmanjša
tudi v primeru, če investitor z mobilnostnim načrtom dokaže manjšo
potrebo po parkirnih mestih ter opredeli druge načine trajnostne
mobilnosti za dostopanje do lokacije. Mobilnostni načrt določi potrebno
število PM glede na število uporabnikov posameznih transportnih
sredstev. |
|
(5)
Za objekte v javni rabi je treba zagotoviti 5 % parkirnih mest,
rezerviranih za gibalno ovirane osebe. V primeru, da je parkirnih mest v
objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za gibalno ovirane osebe. |
|
(6)
Za javne objekte oz. dejavnosti z obiskom strank je treba zagotoviti še
najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila
(vendar ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi
vplivi. |
|
|
|
25. člen |
|
(splošni
pogoji za okoljsko, energetsko in komunikacijsko urejanje) |
|
(1)
Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so: |
|
·
načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano
vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so
načrtovane stavbe lahko priključene še na plinovodno in komunikacijska
omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih
upravljavcev posamezne infrastrukture, |
|
·
praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih
(prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi
tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje, |
|
·
kadar
potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča
omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču,
upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti
služnost, |
|
·
trase
okoljskih, energetskih in komunikacijskih vodov, objektov in naprav
morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih
odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur, |
|
·
gradnja
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati
usklajeno, |
|
·
dopustne
so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih infrastrukturnih
vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in
racionalnejše izrabe prostora, |
|
·
obstoječo okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo v
območju OPPN je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati,
dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in
okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod
pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci, |
|
·
kadar
izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali
komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem
obvestiti upravljavce posameznih vodov, |
|
·
pri
projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpise, ki
urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem. |
|
(2)
Spodbuja se uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter
uporaba obnovljivih virov energije. Kot energetski vir za objekte na
območju OPPN je predviden zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v
kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije so
lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov. |
|
(3)
V objektih se znotraj gabaritov lahko uredi kotlovnica ali skupinska
kotlovnica za več objektov na obnovljiv vir energije v skladu s
tehničnimi možnostmi. V primeru uporabe obnovljivih virov energije se v
fazi projektiranja preverita tehnološka ustreznost glede vplivov na
sosednje objekte in ekonomska upravičenost. |
|
(4)
Ureditev okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture je
določena v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in
naprav«. |
|
|
|
26. člen |
|
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje) |
|
(1)
Nove objekte na območju OPPN je treba za potrebe oskrbe s pitno,
sanitarno in požarno vodo priključiti na sistem javnega loškega
vodovoda, ki ga upravlja Javno podjetje Komunala Škofja Loka d.o.o. |
|
(2)
Obstoječe javno vodovodno omrežje, na katerega se bodo priključevali
načrtovani objekti v območju OPPN, je zgrajeno v območju javnih cest, ki
obkrožajo območje OPPN. V območju vzhodne ceste LC 401382 poteka javni
vodovod NL DN 150, v območju severne ceste JP 902381 poteka javni
vodovod NL DN 400, v območju južne ceste JP 902392 poteka javni vodovod
NL DN 200. |
|
(3)
Preko severovzhodnega dela območja OPPN poteka ukinjena vodovodna cev AC
DN 400, ki se odstrani. |
|
(4)
Pri gradnji in obratovanju načrtovane prostorske ureditve je treba
zagotoviti trajno varnost obratovanja javnega vodovodnega omrežja. V
varovalnem pasu javnega vodovoda in nad potekom vodovodnega priključka
se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala, odlagati
odpadkov, saditi drevja ali izvajati drugih aktivnosti, ki bi lahko
povzročile poškodbe na javnem vodovodu, ovirale njegovo delovanje in
vzdrževanje ali povzročale nevarnost za onesnaženje pitne vode. |
|
(5)
Na območju OPPN se bodo novi objekti (objekti O1, O2 in O3) preko
samostojnih hišnih priključkov priključevali na javni vodovod NL DN 150,
ki poteka ob vzhodni meji območja OPPN. Predviden objekt na jugozahodnem
delu območja OPPN (objekt O4) bo preko samostojnega hišnega priključka
priključen na javni vodovod DN 200, ki poteka ob južni meji območja
OPPN. |
|
(6)
Za vsako odvzemno mesto je treba zagotoviti zunanji vodomerni jašek.
Vodomerni jašek mora biti lociran na vstopu priključne cevi na posamezno
zemljišče, izven objekta, v nepovozni površini, tako da bo vedno
dostopen pooblaščenim osebam upravljavca. |
|
(7)
Voda za gašenje za predvidene objekte se bo zagotavljala iz obstoječega
javnega vodovodnega omrežja. Požarna varnost znotraj območja bo
zagotovljena z nadzemnimi hidranti, dimenzije DN100, ki so predvideni na
ustrezni oddaljenosti ob robu območja OPPN. Iz javnega vodovodnega
omrežja je za čas trajanja dveh ur možno zagotoviti najmanj 10 l/s vode.
Če se v nadaljnjih fazah projekta izkaže, da so potrebe po vodi za
zagotavljanje požarne varnosti predvidenih objektov večje, se predvidi
dodatne ukrepe za zagotovitev dodatne povečane količine požarne vode
(npr. vgradnja ustreznega podzemnega rezervoarja požarne vode). |
|
(8)
Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba
upoštevati veljavne predpise in uredbe, ki urejajo oskrbo s pitno vodo
ter veljavno Uredbo o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in
Gorenja vas – Poljane. |
|
(9)
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi
upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih
objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo. |
|
|
|
27. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1)
Kanalizacijsko omrežje na obravnavanem območju se načrtuje v ločenem
gravitacijskem sistemu, ki mora biti v celoti izvedeno iz umetnih mas in
vodotesno. |
|
(2)
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije
morajo biti upoštevani veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo
odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda. |
|
|
|
Komunalne odpadne vode |
|
(3)
Nove objekte na območju OPPN je treba za odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode (in industrijske odpadne vode, v kolikor bodo nastajale)
priključiti na sistem javnega kanalizacijskega omrežja v IC Trata, ki ga
upravlja Javno podjetje Komunala Škofja Loka d.o.o. |
|
(4)
Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje, na katerega se bodo
priključevali načrtovani objekti v območju OPPN, je zgrajeno v območju
javnih cest, ki obkrožajo območje OPPN. V območju vzhodne ceste LC
401382 poteka javni kanal PVC DN 250, v območju južne ceste JP 902392 pa
poteka javni kanal PVC DN 300. |
|
(5)
Za potrebe načrtovane gradnje v območju OPPN je predvidena dograditev
obstoječega kanala DN 250 za komunalno odpadno vodo, ki poteka v trasi
vzhodne ceste LC 401382. Dograditev kanala za komunalno odpadno vodo je
predvidena v dolžini 71,0 m. Izgradnja novega kanala za odvod komunalnih
vod se izvede hkrati s predvideno rekonstrukcijo ceste (1. faza).
|
|
(6)
Na območju OPPN se bodo novi objekti (objekt O1, O2 in O3) preko
samostojnih hišnih priključkov priključevali na javni kanal DN 250, ki
poteka ob vzhodni meji območja OPPN. Predviden objekt na jugozahodnem
delu območja OPPN (objekt O4) bo preko samostojnega hišnega priključka
priključen na javni kanal DN 300, ki poteka ob južni meji območja OPPN. |
|
(7)
Javno kanalizacijsko omrežje zagotavlja gravitacijsko odvajanje
komunalne odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov
objekta. V takem primeru je treba priključitev izvesti preko hišnega
črpališča. |
|
(8)
V primeru nastajanja industrijskih odpadnih vod, ki v skladu s predpisi
niso primerne za odvod v javno kanalizacijo, mora povzročitelj na svoji
gradbeni parceli zagotoviti ustrezno predčiščenje industrijske odpadne
vode. |
|
(9)
Lastnik objekta, v katerem bo nastajala industrijska odpadna voda, mora
pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti mnenje
izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. |
|
(10)
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi
upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja za soglasje za priključitev
posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo. |
|
|
|
Padavinske odpadne vode |
|
(11) Na
območju OPPN ni obstoječe javne meteorne kanalizacije. |
|
(12) V
kolikor se s ponikovalnimi preizkusi na terenu izkaže, da je ponikanje
padavinske vode na območju mogoče, je treba vse padavinske vode s streh
in utrjenih površin na območju OPPN ponikati v podtalje. |
|
(13) V
kolikor ponikanje na obravnavanem območju ni mogoče, se padavinske
odpadne vode odvaja v potok Žabnica, ki poteka ob zahodnem robu območja
OPPN. Pri odvajanju padavinskih voda je treba v čim večji možni meri
zmanjšati hipni odtok padavinskih voda s površin. |
|
(14)
Padavinske vode s parkirišč in drugih povoznih utrjenih površin, na
katerih se odvaja motorni promet, je treba odvajati preko ustrezno
hidravlično dimezioniranega lovilnika olj skladno z veljavnimi predpisi
o odvajanju odpadnih voda. |
|
|
|
28. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
|
|
Distribucijski plinovod |
|
(1)
Nove objekte na območju OPPN se lahko za potrebe ogrevanja, hlajenja,
priprave sanitarne tople vode, kuho in hlajenje priključi na
distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki ga upravlja Petrol d.o.o. |
|
(2)
Obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje, na katerega se bodo
priključevali načrtovani objekti v območju OPPN, je zgrajeno v območju
javnih cest, ki obkrožajo območje OPPN. V območju vzhodne ceste LC
401382 in južne ceste JP 902392 poteka distribucijski plinovod z
delovnim tlakom 1bar. |
|
(3)
Za potrebe načrtovane gradnje v območju OPPN je predvidena dograditev
obstoječega distribucijskega plinovoda, ki poteka v trasi vzhodne ceste
LC 401382. Dograditev distribucijskega plinovoda je predvidena v dolžini
65,0 m. Izgradnja novega distribucijskega plinovoda se izvede hkrati s
predvideno rekonstrukcijo ceste (1. faza). |
|
(4)
Na območju OPPN se bodo novi objekti (objekt O1, O2 in O3) preko
samostojnih hišnih priključkov priključevali na distribucijski plinovod,
ki poteka ob vzhodni meji območja OPPN. Predviden objekt na jugozahodnem
delu območja OPPN (objekt O4) bo preko samostojnega hišnega priključka
priključen na distribucijski plinovod, ki poteka ob južni meji območja
OPPN. |
|
(5)
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v
skladu z veljavnimi predpisi za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov in notranjih plinskih napeljav. |
|
|
|
Prenosni
plinovod |
|
(6)
Preko severozahodnega dela območja OPPN poteka prenosni plinovod P291,
od R29 v 11+853 do MRP Škofja Loka (premer 150 mm/100 mm, delovni tlak
50 bar). Na tem območju se na zemljiščih 268/4 in 264/4 v katastrski
občini 2030 Suha nahaja nadzemni del prenosnega sistema ''Inštalacija
Trata'', ki je hkrati tudi čistilna in sekcijska zaporna postaja. Vse
našteto je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., ki je operater
prenosnega sistema zemeljskega plina. |
|
(7)
Pri posegih v varovalni in varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega
plina je treba upoštevati pravilnik, ki ureja tehnične pogoje za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16
barov ter pogoje za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (v
nadaljevanju Pravilnik) in pridobiti soglasje upravljavca. |
|
(8)
Pri načrtovanju posegov v varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega
plina je treba upoštevati s Pravilnikom predpisani varnostni odmik od
plinovodnega omrežja ter varnostni odmik od ograje nadzemnega
plinovodnega objekta oz. inštalacije. Varnostni odmik objektov, naprav
in napeljav od plinovoda znaša najmanj 5 m. Varnostni odmik med
nadzemnim plinovodnim objektom, merjeno od ograje plinovodnega objekta,
znaša najmanj 10 m za lokalne ceste in javne poti, 15 m za druge
gradbene objekte ter 30 m za parkirišča in stavbe, ki se načrtujejo v
območju OPPN. |
|
(9)
Vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem in varnostnem pasu prenosnega
plinovoda ter platoja »Inštalacija Trata«, se lahko izvajajo le pod
posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaščenega operaterja. Pred
projektiranjem in izvedbo del se preveri natančen položaj in globina
plinovoda ter ostalih delov prenosnega sistema. Zakoličenje za potrebe
projektiranja izvede pooblaščen operater. |
|
(10) Za
del plinovoda pod morebitnimi novimi povoznimi površinami je potrebno
izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu
glede na prometne obremenitve in obremenitve v fazi izvedbe glede na
geološko sestavo terena v sodelovanju z geološkim strokovnjakom. Če
izračun pokaže prekomerne obremenitve plinovoda, se obdela ustrezno
dimenzionirana zaščita plinovoda, pri čemer nižanje terena nad
plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno. |
|
(11)
Pri zasaditvah (drevored ali drevju podobna zasaditev), postavitvi ograj
in njenih delov, drogov, logotipov ipd. je treba zagotoviti najmanj 2,5
m odmik od plinovoda. |
|
|
|
29. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1)
Stavbe na območju OPPN se za potrebe oskrbe z električno energijo
priključi na javni distribucijski sistem električne energije v
upravljanju Elektro Gorenjske d.d. |
|
(2)
Na območju OPPN elektroenergetsko omrežje še ni zgrajeno. V neposredni
bližini, ob trasi vzhodne ceste LC 401382, poteka obstoječe SN kabelsko
omrežje, v katerega so vključeni okoliški porabniki na območju PC Trata.
|
|
(3)
Za potrebe napajanja novih objektov na območju OPPN z električno
energijo je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje, ki bo
vključena v obstoječe SN omrežje. Priključitev nove transformatorske
postaje v obstoječe SN omrežje se izvede z dvema 20 kV kablovodoma, ki
se ju predvidi v kabelski kanalizaciji z vmesnimi kabelskimi jaški. |
|
(4)
Lokacija nove transformatorske postaje je določena ob interni napajalni
cesti, v bližini priključka na cestno povezavo Trata-Meja. Do
transformatorske postaje mora biti zagotovljen stalni dostop za potrebe
vzdrževanja in posluževanja. |
|
(5)
Za napajanje odjemalcev na območju OPPN je od nove transformatorske
postaje predvidena izgradnja novega NN kabelskega omrežja, ki bo
potekalo v cevni kabelski kanalizaciji do priključno merilnih omaric
objektov. Lokacije priključnih merilnih omaric bodo določene v projektu
elektrifikacije območja, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi
tipizacijami distribucijskega podjetja, veljavnimi tehničnimi predpisi
in standardi. Priključno merilne omarice (PMO) morajo biti postavljene
na stalno dostopnem mestu. |
|
(6)
Za potrebe objektov z večjo priključno močjo je treba pri upravljavcu
posebej naročiti raziskavo o možnost napajanja z električno energijo. V
primeru večjih potreb po električni moči je na območju OPPN dopustna
tudi izgradnja drugih novih transformatorskih postaj s pripadajočim SN
in NN kabelskim omrežjem, ki se jih lahko gradi kot samostojne objekte
ali v sklopu drugih objektov. |
|
(7)
Za vso elektroenergetsko infrastrukturo (prestavitve vodov, ureditve
mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je treba
izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana s
sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje, veljavnimi
tipizacijami distribucijskega podjetja ter veljavnimi tehničnimi
predpisi in standardi. |
|
(8)
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in
naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih
podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in
življenjskem okolju. |
|
(9)
Pred priključitvijo na distribucijsko električno omrežje mora investitor
pridobiti soglasje za priključitev za objekt, v katerem bodo natančno
določeni tehnični pogoji in parametri priklopa objektov na električno
omrežje. |
|
|
|
30. člen |
|
(razsvetljava) |
|
Osvetlitev zunanjih površin ob stavbah v območju OPPN bo internega
značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave. Izvedena mora
biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
|
|
|
31. člen |
|
(komunikacijsko omrežje) |
|
(1)
Na območju OPPN komunikacijsko omrežje še ni zgrajeno. Obstoječe
komunikacijsko omrežje, na katerega bo možno priključiti načrtovane
objekte na območju OPPN, poteka v trasi ceste na južni strani JP 902392
in deloma v trasi ceste na vzhodni strani območja LC 401382 ter je v
upravljanju Telekom Slovenije d.d. in T - 2 d.o.o. |
|
(2)
Za potrebe načrtovane gradnje v območju OPPN je predvidena dograditev
obstoječega TK voda, ki poteka v trasi vzhodne ceste LC 401382.
Dograditev TK voda je predvidena v dolžini 100,0 m in se izvede hkrati s
predvideno rekonstrukcijo ceste (1. faza). Priključna točka je v
kabelskem jašku K3 na zemljišču s parc. št. 255/4 v katastrski občini
2030 Suha. |
|
(3)
Na območju OPPN se bodo objekti O1, O2 in O3 preko novih hišnih
priključkov priključevali na dograjeno komunikacijsko omrežje v trasi
vzhodne ceste, objekt O4 pa se bo priključil na obstoječi komunikacijski
vod v trasi ceste na južni strani območja. |
|
(4)
Za priključitev na komunikacijsko omrežje je treba na osnovni smernic
upravljavca k OPPN v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati ustrezno
dokumentacijo, ki mora biti skladna s predpisi in pogoji pristojnega
upravljavca omrežja. |
|
(5)
V primeru gradbenih del v območju obstoječih komunikacijskih naprav je
treba izdelati projektno dokumentacijo in izvesti prestavitve oziroma
zaščite obstoječih komunikacijskih naprav v skladu s predpisi in pogoji
pristojnega upravljavca. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami
tangiranih komunikacijskih naprav pri posegih v prostor izvede
upravljavec. |
|
|
|
32. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1)
Zbirna in prevzemna mesta za komunalne odpadke morajo biti urejena v
skladu s predpisi o gospodarski javni službi zbiranja komunalnih
odpadkov. |
|
(2)
Za vse predvidene vrste in količine odpadkov pri posameznem
povzročitelju odpadkov mora biti zagotovljen primeren prostor za njihovo
zbiranje in začasno skladiščenje. Ureditev zbirnih in prevzemnih mest
mora biti skladna s predvidenim načinom zbiranja in glede na vrsto
opreme za posamezno vrsto odpadkov, odpadnih surovin in odpadne embalaže
(vreče, posode, zabojniki, kontejnerji). Kapacitete zbirnih in
prevzemnih mest ter opreme za zbiranje odpadkov morajo zadoščati za vse
predvidene vrste in količine glede na predvideno pogostost odvoza za
posamezno vrsto komunalnih odpadkov. |
|
(3)
Zbirna mesta morajo biti na utrjeni površini, z odtokom, tako, da je
omogočeno enostavno čiščenje. Ureditve ne smejo biti vidno moteče.
|
|
(4)
Prevzemna mesta za odpadke morajo biti dostopna za specialna vozila za
reden odvoz odpadkov in redno vzdrževana v vseh letnih časih. Prevzemna
mesta morajo biti urejena ob oz. v bližini dostopnih cest, po katerih
poteka reden odvoz odpadkov, in na vidnem mestu. |
|
(5)
Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno
zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi
predpisi. |
|
(6)
V času izvajanja kakršnihkoli gradbenih in drugih del na območju
urejanja mora biti za reden odvoz odpadkov od obstoječih objektov
zagotovljen prost dostop do obstoječih prevzemnih mest za specialna
vozila za zbiranje in prevoz odpadkov. |
|
|
|
VII.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
|
33. člen |
|
(varstvo
kulturne dediščine) |
|
(1)
Obravnavano območje OPPN se ne nahaja na območju varovanj kulturne
dediščine. |
|
(2)
Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju OPPN velja obvezujoč
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče. |
|
|
|
VIII.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave |
|
|
|
34. člen |
|
(varstvo
narave) |
|
Na
obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko
pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske
raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje. |
|
|
|
35. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1)
V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo
zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je potrebno preprečevati
prašenje gradbišč in okolice, potrebno je upoštevati predpise o emisijah
gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos
materiala z gradbišč. |
|
(2)
Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti
opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi omejitvami.
|
|
(3)
Onesnaževalci, ki jih veljavni predpisi zavezujejo k monitoringu, morajo
dosledno izvajati monitoring industrijskega onesnaževanja. |
|
|
|
36. člen |
|
(varstvo
voda in vodnih virov) |
|
(1)
Zahodni rob območja OPPN se nahaja v pasu priobalnih zemljišč potoka
Žabnica (Traški graben), ki se uvršča med vodotoke II. reda s
pripadajočim priobalnim pasom širine 5,0 m od meje vodnega zemljišča.
Potok Žabnica in njegova suha struga se nahajata izven območja OPPN.
Območje ni poplavno ogroženo. |
|
(2)
Na vodno in priobalno zemljišče v okviru načrtovanih ureditev na območju
OPPN ni dopustno posegati, razen z izjemami, ki jih določa veljavni
Zakon o vodah. |
|
(3)
Na priobalnem zemljišču potoka morata biti omogočena dostop in morebitno
vzdrževanje potoka. |
|
(4)
Brežine potoka Žabnica so potencialno podvržene geološko pogojeni
nestabilnosti in erozijski aktivnosti. Izdelano je bilo Geološko
geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti in erozijski ogroženosti
terena (št. 107-POZ-22, Igmat d.d., maj 2022), v nadaljevanju geološko
geomehansko poročilo, s katerim je bil preverjen vpliv načrtovanih
ureditev na pojave nestabilnosti in erozije. Predvidena gradnja na
območju OPPN ob upoštevanju in izvedbi v študiji predvidenih ukrepov ne
bo imela posledic na stabilnost in erodibilnost območja in sosednjega
priobalnega zemljišča. |
|
(5)
Skladno s 27. členom odloka je treba urediti kontrolirano odvajanje
padavinskih voda, s čimer se prepreči potencialna nevarnost erozije
brežine nad strugo potoka na meji OPPN. |
|
(6)
Na jugozahodnem delu območja OPPN je na gradbeni parceli objekta O4
treba načrtovati gradnjo opornega zidu, ki bo preprečil potencialni
vpliv nivelacijskega nasipa na brežino ter omogočil gradnjo znotraj
območja OPPN brez poseganja v območje priobalnega pasu. |
|
(7)
Pretežni del območja OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju z oznako
VVO III - širše vodovarstveno območje, severovzhodni del območja OPPN pa
sega tudi na območje VVO II - ožje vodovarstveno območje. Posege na tem
območju je treba izvajati v skladu s predpisi o vodovarstvenih območjih
oter pridobiti vodno soglasje Direkcije RS za vode. |
|
(8)
Vpliv načrtovane gradnje zaradi posega na vodovarstvenem območju je bil
preverjen z izdelavo Analize tveganja za onesnaženje podzemne vode (št.
46/1-2022, Marbo okolje d.o.o., april 2022), v nadaljevanju analiza
tveganja. Ob upoštevanju ukrepov za zaščito tal in podzemne vode, ki jih
predpisuje analiza tveganja, načrtovana gradnja ne bo imela negativnih
vplivov na vodovarstveno območje oz. vodne vire. Podzemna voda se na
območju OPPN nahaja na globini 35 m. Z gradbenimi deli se ne bo posegalo
v nihanje podzemne vode niti v samo podzemno vodo. |
|
(9)
Pri gradnji in obratovanju novih objektov je treba upoštevati vse ukrepe
za zaščito tal in podzemne vode, ki jih predpisuje analiza tveganja:
|
|
·
Za vse
objekte mora biti zagotovljeno lovljenje požarnih voda, ki bi nastale
pri gašenju požara objekta. Objekti morajo biti načrtovani tako, da se
bodo vse požarne vode zadržale v objektih in le izjemoma na zunanjih
površinah, ki morajo zato biti omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene
proti vtokom v lovilnike olj. S prečnimi padci zunanje ureditve mora
biti zagotovljeno zadrževanje požarne vode. |
|
·
Zunanje
povozne in manipulativne površine objektov morajo biti zaradi lokacije
na vodovarstvenem območju asfaltirane, obrobljene z betonskimi robniki
in opremljene z lovilniki olj z avtomatskimi zapornimi ventili za
čiščenje padavinskih odpadnih vod s teh površin pred odvajanjem v
površinske vode oz. ponikovalnice. |
|
·
Industrijski objekti morajo imeti urejeno pokrito skladišče za nevarne
kemikalije/nevarne odpadke v objektu, ki ima tla urejena v obliki,
odporni na skladiščenje nevarne snovi/odpadkov, brez odtoka v okolje ali
kanalizacijo, z lovilno skledo velikosti 2-kratni volumen največje
skladiščene embalažne enote tekočih nevarnih snovi. |
|
·
Za
dostavo in prekladanje nevarnih kemikalij/odpadkov morajo imeti objekti
urejeno prekladalno rampo izvedeno v betonu z lovilnim jaškom brez
odtoka v okolje ali kanalizacijo z volumnom minimalno 1-kratni volumen
največje embalažne enote tekočih nevarnih snovi, ki se na tem mestu
prekladajo. |
|
(10)
Pokrite prometne vozne površine in parkirišča ter garaže, zlasti
podzemne garaže morajo biti urejene v obliki zadrževalnega sistema –
lovilne sklede, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi,
ki se v njej lahko nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebitno
razlito ali razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin. |
|
(11)
Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na
priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov
ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov,
sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na pogojno stabilnih
tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
|
|
(12)
Preventivno je treba preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov,
onesnaženje vod in okolja. |
|
|
|
37. člen |
|
(varstvo
tal) |
|
(1)
Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne
površine. Pri gradnji se uporabljajo takšni materiali, za katere
obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. |
|
(2)
Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in
deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije,
zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
|
(3)
Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov
morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali
direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
|
|
|
38. člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1)
Obravnavano območje je glede na namensko rabo razvrščeno v IV. stopnjo
varstva pred hrupom. |
|
(2)
Na vzhodni in južni strani območje OPPN meji na obstoječo industrijsko
cono (IP), ki je uvrščena v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Na
severni strani območje OPPN meji na kmetijske površine, ki so ravno tako
uvrščene v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Na zahodni strani
območje OPPN meji na Traški graben, ki je po namenski rabi opredeljeno
kot območje drugih zelenih površin (ZD) in se uvršča v območje III.
stopnje varstva pred hrupom. |
|
(3)
Območje Traškega grabna je skladno z OPN Škofja Loka opredeljeno kot EUP
ŠK-46/01 in predstavlja obstoječ zeleni pas, ki se ohranja in sonaravno
ureja ter tako ščiti vodotok, hkrati pa predstavlja tudi zaščitni pas in
naravno protihrupno bariero med obstoječim naseljem in industrijsko
cono. Območje na zahodnem robu območja OPPN, ki se nahaja v priobalnem
pasu potoka Žabnica, se ohranja v sonaravnem stanju ter kot tak
predstavlja zaokrožitev naravne protihrupne bariere proti območju
naselja Trata. Učinkovitost naravne protihrupne bariere se preveri z
meritvami. V kolikor se izkaže, da učinkovitost protihrupne bariere ni
zadostna, se izvede dodatne protihrupne ukrepe. |
|
(4)
Novi viri hrupa ne smejo preseči dopustnih vrednosti, ki so določene s
posebnimi predpisi. Za novo predvidene ureditve na območju OPPN morajo
biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in
zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov
hrupa. |
|
(5)
Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja
emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa
v okolju. Hrup mora biti pri viru zmanjšan na najmanjšo možno raven. |
|
(6)
Povzročitelj vira hrupa mora v projektni dokumentaciji za gradnjo
objektov predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito
življenjskega okolja pred hrupom. |
|
(7)
V fazi gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje hrupa in
vibracij. Hrup in vibracije naj se zmanjšajo na najmanjšo možno raven.
Za zmanjšanje emisij hrupa in vibracij med gradnjo se izvajajo naslednji
ukrepi: |
|
·
uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega
zakonsko predpisanih vrednosti, |
|
·
gradbena
dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s
predpisi, ki urejajo področje hrupa, |
|
·
zagotovi
se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev
obratovanja motorjev strojev v
prostem teku, po potrebi
časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije). |
|
(8)
Mnenja stanovalcev naselja Trata glede obremenjenosti s hrupom zaradi
gradnje in obratovanja objektov na območju OPPN se spremljajo na Občini
Škofja Loka oz. na krajevni skupnosti Trata. Dolgoročno je za bivalno
okolje predviden prehod na II. stopnjo varstva pred hrupom, kar se
opredeli s področno zakonodajo in takrat upošteva pri predvidenih
ureditvah na območju OPPN. |
|
(9)
Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih
ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi
drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove
objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena
območja oz. za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov
za zaščito novih poselitvenih območij oz. območij spremenjene rabe
prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge,
je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje
infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za
takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi
prostori. |
|
|
|
39. člen |
|
(svetlobno onesnaženje) |
|
(1)
Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih
ureditev morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja. |
|
(2)
Osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin mora biti
zadostna, enakomerna in nebleščeča. |
|
(3)
Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike,
mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu. |
|
|
|
IX.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
|
|
|
40. člen |
|
(potresna nevarnost) |
|
(1)
Območje OPPN se nahaja v območju ocenjene potresne mikrorajonizacije
0,225 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. |
|
(2)
Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno
varnost. Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z
veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo
in namembnost objekta. |
|
|
|
41. člen |
|
(zaklanjanje) |
|
Pri
načrtovanju vseh novih objektov je treba predvideti ojačitev prve plošče
tako, da zadrži rušenje objektov nanjo. |
|
|
|
42. člen |
|
(ukrepi
za varstvo pred požarom in drugimi nesrečami) |
|
(1)
Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in aktivne
ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja varstva
pred požarom. Zagotavljati je treba zadostne odmike med objekti, vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ustrezne površine za dovoz in
intervencijska vozila. |
|
(2)
Voda za gašenje za predvidene objekte se bo zagotavljala iz obstoječega
javnega vodovodnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10
l/s. Če se v nadaljnjih fazah projekta izkaže, da so potrebe po vodi za
zagotavljanje požarne varnosti predvidenih objektov večje, se predvidi
dodatne ukrepe za zagotovitev dodatne povečane količine požarne vode
(npr. vgradnja ustreznega podzemnega rezervoarja požarne vode). |
|
(3)
Dostopi do objektov in delovne površine za intervencijska vozila morajo
biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(4)
Medsebojni odmiki med objekti in odmiki od parcelnih mej morajo
zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
|
|
(5)
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom je treba v fazi
projektiranja preveriti in določiti z Načrtom požarne varnosti.
|
|
|
|
X.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
|
|
43. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
(1)
Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v
poljubnem časovnem zaporedju. Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih
objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno
celoto. |
|
(2)
Sočasno z izgradnjo posameznih objektov mora biti zagotovljena tudi
izgradnja za obratovanje objekta potrebne prometne, okoljske, energetske
in komunikacijske infrastrukture. Etapnost izgradnje objektov je
pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se
zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov. |
|
(3)
Predvidena rekonstrukcija obstoječih dostopnih cest (1. faza) mora biti
izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja za katerikoli objekt (O1, O2,
O3, O4). Hkrati z rekonstrukcijo cest morajo biti izvedeni tudi vsi z
OPPN predvideni posegi na infrastrukturnih omrežjih (vodovod, plinovod,
fekalna kanalizacija, elektrovod in komunikacije). |
|
(4)
Do izvedbe rekonstrukcije obstoječih dostopnih cest (1. faza) so
dopustne delne in začasne infrastrukturne ureditve, ki morajo biti
usklajene z zahtevami upravljavcev prometne, okoljske, energetske in
komunikacijske infrastrukture ter morajo biti izvedene tako, da jih bo
mogoče vključiti v končno ureditev po izdelanih rešitvah za območje
OPPN. |
|
|
|
XI.
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev |
|
|
|
44. člen |
|
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1)
Splošno: |
|
·
odstopanja iz tega člena ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo
biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo
prostorsko načrtovanje in varovanje okolja. Prav tako ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih posamezna odstopanja zadevajo, |
|
·
pri
realizaciji tega OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev
določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski
in okoljski pogoji. |
|
(2)
Odstopanja od predvidene parcelacije: |
|
·
pri
poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v
okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah, |
|
·
na
območju ureditvene enote UE 1 je dovoljeno združevanje gradbenih parcel,
pri čemer je treba ohranjati predviden koncept priključevanja na
prometno omrežje, |
|
·
v
primeru združevanj gradbenih parcel na območju ureditvene enote UE 1 se
smiselno združijo tudi površine za razvoj objekta oz. gradbena meja in
gradbena linija, |
|
·
dopustno
je odstopanje zakoličbenih točk objektov skladno s spremembami v okviru
dopustnih odstopanj tlorisnih gabaritov objektov. |
|
(3)
Odstopanja pri legi in velikosti objektov: |
|
·
tlorisni
gabariti objektov iz 15. člena odloka so informativnega značaja in se ob
upoštevanju gradbenih mej in ostalih omejitev tega odloka natančno
opredelijo v projektni dokumentaciji, |
|
·
višinske
kote pritličij stavb iz 16. člena odloka so idejne in se lahko v
projektni dokumentaciji prilagajajo danostim terena in projektnim
rešitvam. |
|
(4)
Odstopanja od zunanjih ureditev: |
|
·
dopustna
so odstopanja v oblikovanju odprtega prostora, prikazanega na grafičnih
načrtih OPPN, |
|
·
pozicije
zasaditve ter razporeditev manipulativnih in parkirnih površin se ob
upoštevanju omejitev odloka lahko prilagajajo projektnim rešitvam, |
|
·
pozicije
in število uvozov na gradbene parcele objektov O2, O3 in O4 se lahko
prilagajajo projektnim rešitvam, |
|
·
v skladu
s projektno rešitvijo je dopustna sprememba intervencijskih dostopov do
objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki morajo
biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(5)
Odstopanja pri izgradnji prometne in druge infrastrukture: |
|
·
dopustna
so odstopanja od lokacije priključnih mest ter poteka tras, dimenzij,
ureditev objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske,
energetske, komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem
podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki omogočajo ustrezno
prometno funkcioniranje in dostopnost območja in ne poslabšujejo
prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti
v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in
organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci
posameznega voda, |
|
·
dopustne
so umestitve dodatnih transformatorskih postaj ter spremembe v OPPN
določeni lokaciji transformatorske postaje, če je za to pridobljeno
soglasje pristojnega upravljavca. Transformatorske postaje se lahko
umešča tudi v sklopu novo predvidenih objektov, |
|
·
dopusten
je potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih
zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano v grafičnem
načrtu 4.5. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«, |
|
·
za
dopustna odstopanja se šteje tudi gradnja druge prometne, okoljske,
energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem
odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in
uporaba prostorskih ureditev po tem odloku. |
|
|
|
XII.
Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN |
|
|
|
45. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
(1)
Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti
nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov
ter pri posegih na javnih prometnicah zagotoviti varen promet.
|
|
(2)
Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte,
odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo,
plodno zemljo pa uporabiti za ureditev zelenih površin. |
|
(3)
Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok je potrebno upoštevati tudi
vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora
in vso veljavno zakonodajo. |
|
|
|
XIII.
Končne določbe |
|
|
|
46. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka za
občinsko cesto za potrebe industrijske cone Trata (Ur. list RS, št.
74/06) za zemljišča in dele zemljišč 1209/9, 264/6, 270/1, 1268/3,
1268/1, 265/2, 260/2, 258/2, 255/4, 250/40 vse v katastrski občini 2030
Suha, na katerem so skladno z določili 22. člena odloka predvidene
prometne ureditve. |
|
|
|
47. člen |
|
(vpogled
v OPPN) |
|
OPPN je
stalno na vpogled pri: |
|
·
Občini
Škofja Loka, Oddelku za urejanje prostora, |
|
·
Upravni
enoti Škofja Loka. |
|
48. člen |
|
(uveljavitev OPPN) |
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
|
Številka: 3503-0010/2021 |
|
Identifikacijska številka: 2634 |
|
Datum:
8.6.2023 |
|
|
|
|
Občina Škofja Loka |
|
|
Tine Radinja, župan |
|