|
Na podlagi 12. in 27. člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 –
popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljevanju: ZUreP-1) in 30. člena
Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 – prečiščeno
besedilo, 115/00, 60/02 in 114/04) je župan Občine Mislinja dne 30. 3.
2007 sprejel |
|
|
P R O G R A M P R I P R A V E |
|
|
Strategije prostorskega razvoja Občine Mislinja |
|
|
|
|
|
1. Ocena stanja,
razlogi in pravna podlaga za pripravo Strategije prostorskega razvoja
Občine Mislinja (v nadaljevanju: SPROM) |
|
|
1.1. Ocena stanja
|
|
|
Prostor |
|
|
Občina Mislinja je bila v današnjem teritorialnem obsegu
ustanovljena leta 1994. Obsega 112,2 km2 ozemlja, ki zavzema gornji del
Mislinjske doline od izvira Mislinje pod Roglo do Dovž, nadalje Doliško
podolje od izvira Pake do Hude luknje in hribovita področja (delov)
Paškega Kozjaka, Pohorja in Graške gore ter prostora med njimi. Najbolj
poseljeni del občine je v nižinskem svetu ob glavni cesti, ki vodi od
Celja proti Slovenj Gradcu, ter ob regionalni cesti Vitanje–Gornji
Dolič. |
|
|
Ob Paki sta večji naselji Srednji in Gornji Dolič, ob
Mislinji pa Mislinja in Šentilj pod Turjakom, ki sta povezani v
(urbanistično) sonaselje in predstavljata občinsko središče. Glede na
geografsko lego so izoblikovane tudi geomorfološke in reliefne
značilnosti občinskega teritorija. |
|
|
Upravna členitev in
poselitev |
|
|
Občina Mislinja je razdeljena na enajst statističnih
naselij in osem katastrskih občin. V občini so formirane tri vaške
skupnosti. V nekaterih statističnih naseljih (poleg Mislinje še Dovže,
Gornji in Srednji Dolič ter Šentilj pod Turjakom) so strnjeno pozidana
območja (t. i. ureditvena območja naselij), v ostalih naseljih (Kozjak,
Mala Mislinja, Paka – del, Razborca, Tolsti Vrh pri Mislinji in Završe)
pa je prisotna izključno razpršena poselitev. V občini je bilo l. 2002
okoli 3500 stavb, od tega 1370 s hišnimi številkami, vseh stanovanj pa
je bilo 1658. |
|
|
Prebivalstvo in
demografski trendi |
|
|
Po popisu prebivalstva iz l. 2002 je v občini živelo 4666
prebivalcev, od tega kar 57% v statističnih naseljih Mislinja, Šentilj
pod Turjakom in Gornji Dolič. Gostota poselitve je bila 41,6 preb/km2,
kar je precej manj od povprečja Koroške regije (70,4 preb/km2).
|
|
|
Število prebivalcev je v zadnjih 130 letih nihalo, vse od
1971 do zadnjega popisa l. 2002 pa zmerno naraščalo (v povprečju za
okoli 127 prebivalcev na 10 let). Naraščanje v zadnjem desetletju je
predvsem posledica doseljevanja prebivalstva in manj naravnega prirasta.
|
|
|
Starostna piramida prebivalstva v občini kaže na zrel
demografski režim. Njegova pozitivna značilnost v občini je razmeroma
visok, 17,1-odstotni delež prebivalstva do 14 let. Indeks staranja za
občino je v primerjavi s Koroško regijo ugodnejši, še bolj ugoden pa je
v primerjavi s slovenskim povprečjem. Z vidika gibanja števila
prebivalstva so v manj ugodnem položaju tista naselja, ki jih je
urbanizacija zajela v manjši meri. Tako so l. 2000 imela status
demografsko ogroženih naselij pretežno tista, ki so na obrobju občine:
Razborca, Šentilj pod Turjakom, Završe, Kozjak, Srednji Dolič, Paka –
del in Tolsti vrh pri Mislinji. |
|
|
Ob popisu l. 2002 je bilo v občini 42,4% delovno aktivnega
prebivalstva, stopnja brezposelnosti (7%) pa je bila precej nižja od
koroškega (12,2%) in slovenskega povprečja (11,6%). Za razliko od tega
je izobrazbena struktura v občini manj ugodna od tiste v regiji in
Sloveniji. V primerjavi s slovenskim povprečjem se v Občini Mislinja
precej večji odstotek ljudi ukvarja s kmetijstvom in precej manjši s
storitvenimi dejavnostmi. Dnevna delovna migracija je zelo visoka – kar
75% od delovno aktivnega prebivalstva dela izven občine in le 19% jih
dela v naselju stalnega prebivališča. |
|
|
Trendi prostorskega
razvoja v občini |
|
|
Poselitev v Občini Mislinja je osredotočena predvsem na
nižinski oz. bolj raven del ozemlja ob dveh rekah, kjer hkrati potekajo
bolj zmogljive cestne povezave. Trendi kažejo, da je oz. bo ta prostor
torišče bolj intenzivnega prostorskega razvija kot preostali del občine.
Spričo novih infrastrukturnih gradenj (kanalizacija, vodovod) postaja ta
prostor še bolj privlačen za novo poselitev. |
|
|
Ponekod ob cestah je že prišlo, ponekod pa je jasno
nakazano zraščanje sosednjih strnjeno grajenih naselij oz. zaselkov.
Spričo tega se kaže potreba po redefiniranju nekaterih plansko določenih
ureditvenih območij naselij in formiranju novih. |
|
|
V nekaterih naselbinskih jedrih prihaja do opuščanja
centralnih (trgovskih, gostinskih) dejavnosti, delno tudi predelovalnih.
Omenjeno pomeni spreminjanje centralnih vlog teh naselij v omrežju
naselij, ki zato terja analizo in novo zastavitev vlog. |
|
|
Predelovalne ipd. dejavnosti v občini niso zastopane v
tolikšni meri, da bi generirale jasno razpoznavne poslovne cone
(obstajajo kot zametki le-teh). |
|
|
Podeželski prostor občine je soočen s prestrukturiranjem
kmetijstva (formiranje večjih kmetij, opuščanje kmetijske dejavnosti na
manjših), z nastajanjem novih stanovanjskih hiš dnevnih delovnih
migrantov, s širjenjem ali upadanjem obstoječih dejavnosti (razrez in
predelava lesa ...) in z izzivi novih dejavnosti (turizem, šport in
rekreacija, varstvo narave ...). |
|
|
V splošnem je treba prostorski razvoj v občini zastaviti
ob upoštevanju razmerja do sosednjih večjih mest (Velenje, Mislinja kot
središči proizvodnje in potrošnje tudi za prebivalce Občine Mislinja)
kot tudi ob upoštevanju možnosti, ki jih nudijo lokalna in regionalna
partnerstva na različnih področjih gospodarskega, socialnega,
prostorskega in okoljevarstvenega razvoja. |
|
|
Splošni trendi
družbenega, gospodarskega in prostorskega razvoja |
|
|
Na splošne pogoje razvoja, ki jih bo treba upoštevati tudi
v urejanju prostora in pri pripravi novih prostorskih aktov občine,
vplivajo poleg prej omenjenih še drugi, splošnejši trendi družbenega,
gospodarskega in prostorskega razvoja, in sicer: |
|
|
|
|
|
– globalizacija |
|
|
Gre za proces gospodarskega povezovanja preko nacionalnih
in kontinentalnih meja s specifičnimi značilnostmi, ki ga zlasti določa
vse večja dinamika splošnega družbenega, tehnološkega, infrastrukturnega
in ostalih vidikov razvoja. Družbeni, gospodarski in prostorski razvoj v
Sloveniji je v zadnjem desetletju intenzivneje vpet v globalne in
evropske procese, ki spričo usmeritve k povezovanju in koncentraciji
gospodarskih moči ter poudarjanju načela (globalne) tržne konkurence
sprožajo številne razvojne pobude, obenem pa povzročajo tudi obsežne
degradacijske spremembe na več področjih. Te spremembe so praviloma v
prid razvojno aktivnim državam in regijam, drugim, zgolj pasivno
sledečim trendom, pa prej v škodo. |
|
|
|
|
|
– mobilnost |
|
|
Čas vse bolj kroji potek družbenega in posameznikovega
življenja, enako tudi zahteve po večji mobilnosti. Razdalja med dvema
krajema še nikoli ni bila tako relativna kakor danes, ko oddaljenost
merimo bolj v časovnih kakor daljinskih merah. Posledica večje
mobilnosti je razseljevanje prebivalstva v okolico urbanih središč in na
prostor manj vezan način življenja. Naselja ob zmogljivejših prometnicah
zaradi navedenega pridobivajo na pomenu in se hitreje razvijajo.
|
|
|
|
|
|
– terciarizacija |
|
|
Gre za proces prestrukturiranja gospodarstva od
predelovalnih k storitvenim dejavnostim. Storitev kot najpomembnejša
vrsta tržnega proizvoda pomeni pomemben preobrat v ekonomski strukturi
kraja, strukturi prebivalcev (zlasti poklicni), v razmestitvi
gospodarskih dejavnosti, zaposlovanju, načinu preživljanja prostega
časa, potencialih in razvoju podeželja itd. |
|
|
|
|
|
– zmanjševanje rodnosti in zmanjševanje števila članov
gospodinjstev |
|
|
Spreminjanje splošnih družbenih načel, vrednot in ciljev
(konkurenčnost, profit kot glavni motiv gospodarstva, prosta trgovina,
erozija socialne države ...) vpliva med ostalim tudi na spremembo
posameznikovih življenjskih ciljev in vsakodnevnega načina življenja. S
tem je povezana vse večja splošna socialna negotovost, zmanjševanje
števila rojstev in posledično staranje prebivalstva. Nekdaj običajne
družine s štirimi člani in več so danes redkejše. Povečalo se je število
dvočlanskih gospodinjstev in število samskih. Zmanjševanje števila
članov gospodinjstev vzpostavlja potrebo po manjših stanovanjih,
povečevanje števila gospodinjstev pa potrebo po večjem številu
stanovanj. |
|
|
|
|
|
– onesnaževanje in varstvo okolja |
|
|
Produkcijska usmerjenost družbe botruje spremembam okolja
na lokalni in vseh nadrejenih ravneh. Okoljske nevšečnosti in grožnje so
postale pomembna determinanta tudi za področje urejanja prostora.
Poselitev se zaradi vse boljših infrastrukturnih možnosti razširja čez
celoten prostor (razpršena gradnja), pri čemer često prihaja do
konfliktov z varstvenimi in zavarovanimi območji (voda, narava ...).
|
|
|
|
|
|
– regionalizacija in regionalni razvoj |
|
|
Za Slovenijo so značilne in vse bolj pereče razlike v
regionalnem razvoju, obenem pa zaostajanje pri formiranju
pokrajinsko-upravnega sistema. Z vse večjo drobitvijo prostora oz.
sedanjih občin na prostorsko in prebivalstveno manjše enote se možnosti
združevanja gospodarskih potencialov manjšajo, prav tako pa tudi
možnosti vpliva z nacionalne ravni na razvojne cilje malih občin.
Oblikovanje skupne (medobčinske) družbeno razvojne in prostorske
politike, strategije, ciljev in programov lahko vključenim občinam
omogoči izvedbo večjih in bolj zahtevnih projektov, kot so npr.
logistični center, proizvodne cone, infrastrukturne gradnje itd., obenem
pa zagotovi možnost eksternih prihrankov kakor tudi pospešitev razvoja
gospodarskih in upravnih dejavnosti v celotni regiji. |
|
|
|
|
|
– unifikacija in izgubljanje lokalnih ter regionalnih
posebnosti |
|
|
V globalizirani družbi mora biti produkt zanimiv za
potrošnike na vseh koncih sveta. V razvoju so v prednosti velika mesta
in urbane aglomeracije, kjer so sedeži velikih gospodarskih sistemov in
multinacionalnih družb, ki ležijo ob mednarodnih infrastrukturnih
koridorjih in ki so območja koncentracije prebivalcev. Spričo
koncentracije družbenih potencialov v večjih urbanih središčih zaledje
izgublja družbeno iniciativo in ne razvija svojih potencialov in
posebnosti, ki zato stagnirajo ali upadajo. |
|
|
|
|
|
– disperzija gospodarskih in socialnih dejavnosti
|
|
|
Širjenje neagrarnih dejavnosti, ki so bile nekoč posebnost
in privilegij mest, je zajelo tudi podeželje. Celoten prostor postaja v
gospodarskem in socialnem smislu vse bolj izenačen. Meja med mestom in
okolico je vedno manj prepoznavna, kar velja tudi za socialne razmere in
način življenja ljudi. |
|
|
1.2. Razlogi za
pripravo SPROM |
|
|
Gre za pripravo novega občinskega strateškega prostorskega
akta, ki ga opredeljuje ZUreP-1. |
|
|
Vsebinski razlogi izhajajo iz potreb Občine Mislinja po
preveritvi in dopolnitvi zasnov prostorskega razvoja za posamezna
področja, kot jih opredeljuje veljavni prostorski plan za območje občine
Mislinja. |
|
|
1.3. Pravna podlaga za
pripravo SPROM |
|
|
Neposredno pravno podlago za pripravo SPROM predstavljata
12. in 171. člen ZUreP-1, posredno pa tudi številni drugi predpisi, ki
nalagajo občini skrb za urejanje svojega prostora, za racionalno rabo
prostora, za varovanje sestavin prostora in okolja ipd. |
|
|
2. Predmet in
programska izhodišča SPROM |
|
|
2.1. Predmet SPROM |
|
|
SPROM bo obsegala naslednje vsebinske sklope: |
|
|
A. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:
|
|
|
– stanje, problemi in težnje v prostorskem razvoju občine,
|
|
|
– načela vzdržnega prostorskega razvoja, |
|
|
– državni prostorski akti, |
|
|
– razvojni dokumenti nosilcev urejanja prostora ter
|
|
|
– varstvene zahteve in usmeritve za posamezne sestavine
okolja; |
|
|
B. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru: |
|
|
– razvoj naselij (opredelitev njihove vloge, funkcij in
medsebojnih povezav v omrežju naselij), |
|
|
– razmeščanje dejavnosti v prostoru (razporeditev
stanovanj, proizvodnih dejavnosti, oskrbnih, storitvenih ter ostalih
dejavnosti družbene javne infrastrukture, omrežij gospodarske javne
infrastrukture, na naravne vire vezanih območij, varstveno pomembnih
območij ter vseh drugih dejavnosti v prostoru), |
|
|
– določitev prioritet in ukrepov za doseganje ciljev v
prostorskem razvoju občine; |
|
|
C. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v
prostoru: |
|
|
– zasnova poselitve (usmeritve za razvoj naselij v zvezi z
rabo površin, prenovo, sanacijo, širitvijo, skladno oblikovno podobo ter
urejanjem javnih površin), |
|
|
– zasnova komunalne infrastrukture (način navezovanja in
usmeritve za razvoj prometnega, energetskega in telekomunikacijskega
omrežja ter omrežja in objektov gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena), |
|
|
– zasnova krajine (usmeritve glede rabe prostora za
različne namene in dejavnosti, območja s prevladujočimi omejitvami za
razvoj dejavnosti ter usmeritve za graditev objektov zunaj poselitvenih
območij), |
|
|
– usmeritve za zagotavljanje opremljanja zemljišč ter
vrste prostorskih ukrepov; |
|
|
D. Urbanistične zasnove: |
|
|
– urbanistična zasnova naselij Mislinja in Šentilj pod
Turjakom, |
|
|
– V odvisnosti od ugotovitev v strokovnih podlagah bodo po
potrebi pripravljene urbanistične zasnove tudi za druga naselja.
|
|
|
Posamezna urbanistična zasnova obsega naslednjo vsebino:
|
|
|
– ureditveno območje urbanistične zasnove; |
|
|
– zasnovo razporeditve dejavnosti v prostoru; |
|
|
– območja prenove naselja in koncept prenove; |
|
|
– območja za širitev naselja in koncept širitve;
|
|
|
– zasnovo namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje
javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru; pri tem
so območja pretežne rabe površin v naselju s predpisom definirana in jih
ni mogoče oblikovati poljubno oz. neodvisno; |
|
|
– zasnovo infrastrukturnih sistemov; |
|
|
– zasnovo ureditve zelenih in športno-rekreativnih površin
v naselju; |
|
|
– zasnovo prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred
naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
– zasnovo prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje
prostora v naselju; |
|
|
– usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in
varstvo kulturne dediščine; |
|
|
– usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko
oblikovanje naselja ter ohranjanje arhitekturne identitete v naselju;
|
|
|
– členitev območja urbanistične zasnove na posamezne
funkcionalne enote, |
|
|
– druge ureditve, ki vplivajo na razvoj naselij;
|
|
|
– usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih
ureditev; |
|
|
– okvirna območja urejanja z občinskimi lokacijskimi
načrti; |
|
|
– kriterije za izvedbo prostorskih ukrepov. |
|
|
E. Krajinske zasnove: |
|
|
Krajinske zasnove zaenkrat niso predvidene. Morebitna
izdelava bo opredeljena na podlagi ugotovitev iz analize stanja in
teženj v prostoru. Pripravljene in sprejete bodo kot spremembe in
dopolnitve SPROM. |
|
|
F. Ukrepi za izvajanje: |
|
|
– uresničevanje prioritet in usmeritev za dosego ciljev,
|
|
|
– programi in projekti za urejanje in razvoj prostora in
prostorskih ureditev, |
|
|
– prostorski ukrepi, kot jih določa ZUreP-1, |
|
|
– opremljanje in urejanje zemljišč za gradnjo,
|
|
|
– stalno spremljanje stanja v prostoru (spremljanje stanja
s predpisanimi minimalnimi enotnimi kazalniki ter poročilom o stanju na
področju urejanja prostora). |
|
|
2.2. Programska
izhodišča |
|
|
Na opredelitev programov oz. vsebine SPROM neposredno
vplivajo: |
|
|
– »državna« programska oz. vsebinska izhodišča,
opredeljena v državnih prostorskih aktih, zlasti v Odloku o Strategiji
prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS; Uradni list RS, št. 76/04);
|
|
|
– »lastna« programska oz. vsebinska izhodišča, ki jih
opredeljuje zadovoljevanje identificiranih argumentiranih potreb po
prostoru v Občini Mislinja. |
|
|
ZUreP-1 določa, da občinski prostorski akti ne smejo biti
v nasprotju z državnimi prostorskimi akti. Zato so za vsebino SPROM
pomembna tista programska oz. vsebinska izhodišča iz Strategije
prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljevanju: SPRS), ki se nanašajo na
Občino Mislinja oz. občinsko središče. |
|
|
Ker Mislinja eksplicitno v SPRS ni izpostavljena, je treba
slediti splošno določenim usmeritvam prostorskega razvoja, predvsem pa
temeljnim načelom oz. izhodiščem, t.j. trajnostnemu razvoju, kar pomeni,
da je treba upoštevati omejitve v prostoru in razvoj usmerjati na manj
ranljiva območja. |
|
|
SPROM pa ne more biti prostorski akt, ki bi povzemal samo
državne usmeritve za svoj prostorski razvoj. Predvsem mora biti akt, ki
ponuja ustrezne, kvalitetne in usklajene prostorske rešitve za lastne
vsebinske probleme in dileme. |
|
|
Doslej opravljene analize stanja, problemov in teženj
prostorskega razvoja kažejo, da je treba s SPROM načrtovati razvoj v
prostoru z upoštevanjem naslednjih osnovnih izhodišč: |
|
|
– zagotavljanje ustreznega prostora in okolja za
racionalen, učinkovit in usklajeni sinergijski razvoj gospodarskih,
socialnih, prostorskih, okoljskih, kulturnih in drugih potencialov v
skladu z načeli trajnostnega razvoja; |
|
|
– ustvarjanje pogojev in iskanje rešitev, ki omogočajo
sobivanje različnih uporabnikov in nosilcev urejanja prostora ter
zagotavljanje izhodišč za konstruktivno koordinacijo različnih
interesov; |
|
|
– načrtovanje prostora tako, da bo poudarjeno upravljanje
s prostorom in spoštovanje lastništva; to velja predvsem za urejanje
prostora v naseljih; |
|
|
– usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami na
kvalitetnih osnovah in argumentih; |
|
|
– zagotavljanje zadostnih ustreznih možnosti za razvoj
dejavnosti in sistemov v prostoru; |
|
|
– usmerjanje razvoja dejavnosti z upoštevanjem območij
varovanja naravnih dobrin ter območij, ogroženih zaradi naravnih in
drugih nesreč; |
|
|
– prepoznavanje in ustrezno reševanje ter saniranje
obstoječih prostorskih problemov; |
|
|
– povezovanje posameznih območij znotraj občine,
povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje v
širšem prostoru regije in države; |
|
|
– sodelovanje različnih nosilcev interesov in skupin po
horizontalni in vertikalni ravni, uveljavljanje javne koristi in
ustrezno vključevanje javnosti v procese oblikovanja in sprejemanja
odločitev. |
|
|
S pripravo SPROM je treba slediti predvsem naslednjim
osnovnim programskim oz. vsebinskim izhodiščem: |
|
|
1. Na področju poselitve: usmerjanje poselitve v naselja,
ohranjanje in kvalitetna nadgradnja razpršene poselitve, omejevanje in
obvladovanje razpršene gradnje ter doseganje kakovosti in humanega
razvoja urbanih in podeželskih naselij. |
|
|
Občinski poselitveni sistem naj sledi v preteklih letih
zastavljenemu globalnemu konceptu, ki ga tvorijo območja zgostitve
poselitve – naselja (vključno z največjo aglomeracijo občinskim
središčem) ter različne oblike poselitve in gradnje v odprtem prostoru.
|
|
|
Glavnino poselitve usmerjamo v naselja. Večina funkcij
naselij je koncentriranih v občinskem središču Mislinja, ki s funkcijami
različnih ravni pokriva občinske potrebe. |
|
|
V ostalih naseljih se poleg bivanja razvijajo predvsem
oskrbne in storitvene ter deloma proizvodne dejavnosti. Za pokrivanje
potreb po prostoru se prioritetno izrabijo za pozidavo že opredeljena
območja, glede na potrebe pa se opredelijo tudi območja za zaokrožitev
in razširitev naselij. |
|
|
V odprtem prostoru občine se odvijajo zaokrožitve,
zapolnitve in dopolnitve obstoječih dejavnosti na že opredeljenih
zemljiščih za gradnjo, prav tako pa tudi upravičene zaokrožitve zemljišč
za gradnjo. |
|
|
Razvoj poselitve na celotnem prostoru občine, zlasti pa v
naseljih, mora biti ustrezno podprt predvsem z razvojem prometne mreže
in komunalne in energetske infrastrukture, spoštovati pa je treba tudi
zemljišča v primarni rabi, širše zelene površine naselij ter omejitve,
ki izhajajo iz varovanja naravnih dobrin in ustvarjenih kvalitet
prostora. |
|
|
2. Na področju infrastrukture: zagotavljanje boljše
prometne dostopnosti in povezanosti zlasti s turističnim območjem na
Rogli in na Kopah, ureditev zbiranja kosovnih odpadkov, posodobitev in
asfaltiranje cest, razširitev kanalizacijskega sistema, vključno z
ustreznimi objekti odpadnih voda, dopolnjevanje, prilagajanje in
zaokroževanje obstoječih infrastrukturnih omrežij vseh vrst s ciljem
racionalizacije in doseganja večje kvalitete oskrbnega standarda in
varovanja okolja. |
|
|
3. Na področju krajine: ohranitev kvalitetnih naravnih
potencialov ter kvalitetnih potencialov kulturne dediščine, omogočanje
njihovega razvoja ter zagotavljanje pogojev za integriranje v splošni
razvoj. |
|
|
V odprtem prostoru občine ne predvidevamo večjih novih
posegov in ureditev. Aktivnosti naj bodo usmerjene v širitve in
zaokrožitve ter kvalitetne nadgradnje že opredeljenih območij za
turizem, kot so kolesarske steze, Huda luknja, Turistični center Kope
ter šport in rekreacijo v odprtem prostoru. |
|
|
Druge nove dejavnosti se v odprti prostor locirajo v
primeru, ko jih ni mogoče zagotoviti na poselitvenih območjih.
|
|
|
Z urbanističnimi zasnovami je treba opredeliti rešitve, ki
sledijo naslednjim osnovnim ciljem in izhodiščem: |
|
|
– zagotavljanje zadostnih površin za razvoj dejavnosti v
naseljih ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, racionalne rabe
prostora in varstva dobrin splošnega pomena; |
|
|
– prostor v naseljih je treba načrtovati v smislu ponudbe
oz. je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zadovoljiv,
zadosten in hiter odziv na različne vrste potreb po prostoru – možnost
hitre reakcije na konstruktivne pobude različnih investitorjev;
|
|
|
– razvoj in urejanje naselij mora zagotavljati pogoje za
kvalitetno bivanje v njih; |
|
|
– racionalna, učinkovita in enakomerna prostorska
razporeditev dejavnosti v naseljih; |
|
|
– izgrajevanje naselij navznoter ter programska, vsebinska
in oblikovna prenova degradiranih predelov naselij; |
|
|
– opredelitev namenskih rab površin po principu pretežne
rabe z upoštevanjem prepletanja kompatibilnih namenskih rab;
|
|
|
– revitalizacija jeder naselij s povečevanjem privlačnosti
za obiskovalce; |
|
|
– rekonstrukcija in dograditev komunalne in energetske
infrastrukture ter ureditev javnih zelenih površin. |
|
|
Za naselje Mislinja in Šentilj pod Turjakom bomo izhajali
iz obstoječe urbanistične zasnove ter jo preverili in korigirali glede
na podane pobude in glede na ugotovitve, ki izhajajo iz izkušenj in
spoznanj v zvezi z dosedanjim izvajanjem akta. |
|
|
2.3. Obveznost izvedbe
celovite presoje vplivov na okolje |
|
|
Občina Mislinja kot pripravljavec SPROM bo obvestila
Ministrstvo za okolje in prostor, da namerava pripraviti in sprejeti
strategijo prostorskega razvoja Občine Mislinja. Zaprosila ga bo, da ji
najkasneje v 30 dneh od prejema obvestila sporoči, ali je za navedeni
akt potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje, kot jo določa
zakon o varstvu okolja oz. presojo sprejemljivosti plana, kot jo
opredeljuje zakon o ohranjanju narave. |
|
|
Kolikor bo ministrstvo presodilo, da je v postopku
priprave in sprejemanja SPROM treba izvesti celovito presojo vplivov na
okolje, bo občina odločitev ministrstva z izvedbo postopka ustrezno
spoštovala in upoštevala. |
|
|
3. Okvirno ureditveno območje SPROM |
|
|
Ureditveno območje SPROM je celotno območje Občine
Mislinja in zajema površino 112,2 km2. |
|
|
Okvirno ureditveno območje urbanistične zasnove naselij
Mislinja in Šentilj pod Turjakom obsega ustrezni del območja obstoječih
naselij Mislinja in Šentilj pod Turjakom, območje za zadovoljevanje
potreb po zelenih in odprtih površinah v njuni okolici ter območja
širitve naselij. Ureditveno območje bo natančno določeno v SPROM na
podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave
akta. |
|
|
Ureditvena območja urbanističnih zasnov za druga naselja,
v kolikor bodo izdelane, bodo določena v SPROM na podlagi ugotovitev iz
strokovnih podlag in odločitev v postopku priprave akta. |
|
|
4. Nosilci urejanja
prostora, ki dajejo smernice in mnenja, ter drugi udeleženci, ki bodo
sodelovali pri pripravi SPROM |
|
|
4.1. Pripravljavec
SPROM, njegove naloge ter naloge drugih organov Občine Mislinja |
|
|
Pripravljavec SPROM je Občina Mislinja, Šolska cesta 34,
Mislinja. |
|
|
Pripravo SPROM vodi župan občine. Drugi organi Občine
Mislinja sodelujejo pri pripravi SPROM za področja iz svoje
pristojnosti. |
|
|
Župan občine je odgovoren za pravočasno predložitev
predloga SPROM v postopek verifikacije in sprejemanja ter za vse druge
aktivnosti, ki so potrebne, da bi bila SPROM pripravljena kvalitetno,
pravno korektno, pravočasno in racionalno. |
|
|
Drugi organi Občine Mislinja, ki so vključeni v postopek:
|
|
|
1. Projektni svet |
|
|
2. Drugi organi |
|
|
– Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o.
|
|
|
– RRA Dravograd. |
|
|
Župan vodi projektni svet in skupaj z njim sprejema
odločitve in ukrepe, vezane na pripravo predloga SPROM. Župan vodi tudi
prostorski konferenci, ki se izvedeta v postopku sprejemanja programa
priprave in SPROM, kolikor za to ne pooblasti druge osebe. |
|
|
Drugi organi: |
|
|
– sodelujejo pri pripravi SPROM |
|
|
– zagotovijo in posredujejo strokovne podlage razvoja ali
varstva s svojega delovnega področja |
|
|
– pripravijo usmeritve s svojega delovnega področja za
pripravo SPROM. |
|
|
Projektni svet spremlja in strokovno usmerja pripravo
SPROM. |
|
|
4.2. Nosilci urejanja
prostora |
|
|
Nosilci urejanja prostora so ministrstva in organi v
njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil v občini, ki sodelujejo
pri pripravi SPROM in so določeni s tem programom priprave. |
|
|
Nosilci urejanja prostora podajo izhodišča za prostorski
razvoj in za pripravo SPROM, in sicer iz vidika ekonomskega in
družbenega razvoja ter varstva okolja. |
|
|
Nosilci urejanja prostora sodelujejo v postopku priprave
SPROM s smernicami in mnenji za področje iz svoje pristojnosti, nekateri
pa tudi s strokovnimi podlagami nosilcev urejanja prostora. |
|
|
Nosilci urejanja prostora podajo smernice za pripravo
predloga SPROM in mnenja k dopolnjenemu predlogu SPROM v roku 30 dni od
prejema vloge. |
|
|
V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi
pridobivanja smernic se šteje, da nosilec nima smernic, za pripravo
predloga SPROM pa se v takem primeru smiselno upoštevajo in uporabijo
določila predpisov in morebitnih izdelanih strokovnih podlag za področje
iz pristojnosti nosilca urejanja prostora. |
|
|
V primeru molka nosilca urejanja prostora v fazi
pridobivanja mnenj se šteje, da nosilec urejanja prostora na dopolnjeni
predlog SPROM nima pripomb oz. da se z dopolnjenim predlogom SPROM
strinja. |
|
|
V postopku priprave SPROM sodelujejo naslednji nosilci
urejanja prostora: |
|
|
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor
poda izhodišča za področje poselitve (za razvoj in usmerjanje poselitve,
za rabo urbanih zemljišč ter aktivno zemljiško politiko in za
stanovanjsko gradnjo); |
|
|
– Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino
poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine (za razvoj
dejavnosti varstva kulturne dediščine in varstva kulturne dediščine ter
druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne); |
|
|
– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE
Maribor poda izhodišča za področje varstva kulturne dediščine;
|
|
|
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje
oz. Agencija RS za okolje poda izhodišča za področje oskrbe, odvajanja
in čiščenja voda, za področje varstva okolja, za področje ohranjanja
narave (za razvoj dejavnosti ohranjanja narave in varstva ter ohranjanja
naravnih vrednot), za področje upravljanja z vodami, za področje
ravnanja z odpadki; |
|
|
– Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor poda izhodišča za
varstvo ter ohranjanje naravnih vrednot; |
|
|
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in
reševanje poda izhodišča za področje zaščite in reševanja ter varstva
pred drugimi nesrečami; |
|
|
– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve
poda izhodišča za področje obrambe (za prostorski razvoj ter režime
urejanja območij in infrastrukture, namenjene za potrebe obrambe);
|
|
|
– Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste oz. Direkcija
RS za ceste ter DARS d.d. podajo izhodišča za področje razvoja državnega
cestnega prometa; |
|
|
– Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice poda
izhodišča za področje razvoja državnega železniškega prometa;
|
|
|
– Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo poda
izhodišča za področje razvoja državnega letalskega prometa; |
|
|
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda
izhodišča za področje energetike (za racionalno rabo energije in
energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja posameznih vrst
energetske infrastrukture); |
|
|
– Ministrstvo za gospodarstvo poda izhodišča za področje
rudarstva (zlasti za sanacijo opuščenih in rabo potencialnih nahajališč
mineralnih surovin); |
|
|
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg
poda izhodišča za področje gospodarstva, ki obsega zagotavljanje
90-dnevnih obveznih rezerv naftnih derivatov; |
|
|
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo
in konkurenčnost poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za
področje gospodarskega razvoja, ki obsega razvoj gospodarskih
dejavnosti, industrije, malega gospodarstva ter razvoja gospodarskih
con; |
|
|
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem poda
izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje gospodarskega
razvoja, ki obsega razvoj turizma; |
|
|
– Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske
komunikacije poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje
telekomunikacij in informacijski razvoj; |
|
|
– Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno
politiko poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje
strukturne politike in skladnega regionalnega razvoja; |
|
|
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Direktorat za kmetijstvo poda izhodišča za področje kmetijstva, zlasti
opredeli območja ter izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov
kmetijskih zemljišč in kmetijske politike; |
|
|
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo poda izhodišča za področje
gozdarstva in lovstva, zlasti poda območja ter izhodišča za rabo in
ohranjanje potencialov gozdnih zemljišč in gozdarske politike;
|
|
|
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor poda izhodišča iz
svoje pristojnosti za področje gozdarstva; |
|
|
– Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poda
izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje dela, družine in
socialnih zadev; |
|
|
– Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za prostorsko
relevantne vsebine za področje zdravstvenega varstva; |
|
|
– Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za
predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo ter Direktorat za srednje in višje
šolstvo podata izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje
osnovnega, srednjega in višjega šolstva; |
|
|
– Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za šport
poda izhodišča za prostorsko relevantne vsebine za področje športa;
|
|
|
– Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
Direktorat za znanost in visoko šolstvo poda izhodišča za prostorsko
relevantne vsebine za področje visokega šolstva; |
|
|
– Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije,
nepremičnine in skupne službe državne uprave poda izhodišča za
prostorsko relevantne vsebine za področje javne uprave. |
|
|
– nosilci javnih pooblastil v občini, ki podajo izhodišča
za razvoj za prostorsko relevantne vsebine vsak za področje iz svoje
pristojnosti: |
|
|
– Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d.o.o.
|
|
|
– Elektro Celje, JP za distribucijo električne energije.
|
|
|
V primeru, da se v postopku priprave SPROM ugotovi, da
morajo sodelovati tudi drugi subjekti, ki niso navedeni v tem programu,
lahko pripravljavec SPROM k sodelovanju povabi tudi druge organe in
organizacije. |
|
|
4.3. Drugi udeleženci
|
|
|
V postopku priprave SPROM sodelujejo naslednji drugi
udeleženci: |
|
|
– vaške skupnosti Dolič, Dovže in Završe; |
|
|
– sosednje občine Slovenj Gradec, Ribnica na Pohorju,
Lovrenc na Pohorju, Vitanje, Zreče, Dobrna in Velenje; |
|
|
– nevladne organizacije. |
|
|
Vaške skupnosti sodelujejo pri pripravi SPROM s pobudami
za načrtovanje, v javnih razgrnitvah in javnih obravnavah ter pri
usklajevanju prostorskih rešitev za območje lokalne skupnosti.
|
|
|
Sosednje občine so obveščene o postopku priprave SPROM, da
lahko v postopku priprave dajejo predloge in mnenja v zvezi s
prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja
prostora ter sodelujejo pri načrtovanju prostorskih ureditev
medobčinskega značaja. |
|
|
Nevladne organizacije sodelujejo na prostorskih
konferencah in kot zainteresirana javnost na javnih obravnavah. |
|
|
5. Seznam potrebnih
strokovnih podlag za pripravo SPROM |
|
|
Pri izdelavi SPROM je treba v možnem obsegu upoštevati že
izdelane strokovne podlage. Seznam izdelanih strokovnih podlag hrani
Občinski urad Občine Mislinja. |
|
|
Izdelane strokovne podlage se uporabijo in upoštevajo, v
kolikor so ustrezno ažurne, skladne s Strategijo prostorskega razvoja
Slovenije, terminološko skladne z veljavnimi predpisi za področje, ki ga
obravnavajo ter določajo cilje in odgovarjajo na dileme in vprašanja
prostorskega razvoja, za katerega si občina Mislinja prizadeva v
naslednjih letih. |
|
|
Poleg uporabe razpoložljivih strokovnih podlag se za SPROM
zagotovijo naslednje strokovne podlage: |
|
|
5.1. Obvezne strokovne
podlage pripravljavca |
|
|
V postopku priprave SPROM zagotovi pripravljavec naslednje
obvezne strokovne podlage: |
|
|
– analiza stanja in teženj v prostoru, |
|
|
– analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru,
|
|
|
– študija ranljivosti prostora. |
|
|
5.2. Druge strokovne
podlage pripravljavca |
|
|
Poleg obveznih zagotovi pripravljavec še naslednje
strokovne podlage: |
|
|
– poselitev v Občini Mislinja vključno z analizo
razpoložljivih zemljišč za gradnjo v naseljih, v kolikor v okviru
analize stanja in teženj ne bo mogoče pripraviti dovolj podrobnih
analiz; |
|
|
– po potrebi podrobnejše strokovne podlage za naselja, za
katera bo kot sestavni del SPROM pripravljena urbanistična zasnova.
|
|
|
Po potrebi se izdelajo tudi druge strokovne podlage (npr.
za sistem krajine v občini, v zvezi z identifikacijo glavnih problemov
in smeri gospodarskega razvoja ter pričakovanji v gospodarskem razvoju
na območju občine, strokovne podlage za krajinske zasnove, strokovne
podlage za konkretizacijo območij namenske rabe v prostoru …) oz. tiste,
ki pomenijo predvsem ažuriranje oz. preveritev in noveliranje že
izdelanih strokovnih podlag. |
|
|
5.3. Strokovne podlage
nosilcev urejanja prostora |
|
|
Nosilci urejanja prostora, ki zagotovijo strokovne podlage
za področje oz. dejavnost iz svoje pristojnosti, so: |
|
|
– nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne
dediščine; |
|
|
– nosilec urejanja prostora za področje ohranjanja narave;
|
|
|
– nosilec urejanja prostora za področje upravljanja z
vodami; |
|
|
– nosilec urejanja prostora za področje kmetijstva;
|
|
|
– nosilec urejanja prostora za področje gozdarstva in
lovstva. |
|
|
V strokovnih podlagah opredelijo: |
|
|
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja
dejavnosti, za katero so pristojni; |
|
|
– predloge morebitnih razvojnih potreb oz. predloge
prostorskih ureditev s področja dejavnosti, za katera je pristojen
nosilec urejanja prostora, vključno s svojimi operativnimi programi;
|
|
|
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v
prostoru, za katero je pristojen tangirani nosilec urejanja prostora.
|
|
|
V postopku priprave SPROM lahko pripravljavec opusti
katere od predvidenih ali zagotovi tudi druge strokovne podlage, ki v
gornje sezname niso zajete, v kolikor se v postopku to izkaže za
potrebno oz. če to zahteva reševanje posameznih vsebinskih problemov ali
usklajevanje odločitev o prostorskem razvoju občine. O opustitvi ali
izdelavi dodatnih strokovnih podlag odloči župan. |
|
|
6. Način pridobitve
strokovnih rešitev |
|
|
Na osnovi obveznih strokovnih podlag bodo pripravljene
variantne rešitve razvoja posameznih dejavnosti v prostoru za tiste
dejavnosti, kjer bodo variantne rešitve potrebne in smiselne.
|
|
|
Variantno rešitev izbere župan oz. projektni svet.
|
|
|
Variantne rešitve je treba pridobiti za del naselja oz. za
del urbanistične zasnove, ki ureja prenovo in del, ki ureja širitev
naselij. |
|
|
Variantne strokovne rešitve se pridobijo z izdelavo
variantnih rešitev, ki jih izdela en ali več različnih prostorskih
načrtovalcev. Način pridobitve variantnih rešitev se opredeli v teku
izvajanja projekta v odvisnosti od vsebine in zahtevnosti problema, ki
ga je potrebno rešiti. |
|
|
7. Pridobitev
geodetskih podlag |
|
|
Potrebne geodetske podlage za pripravo SPROM zagotovi oz.
pridobi pripravljavec. |
|
|
SPROM se grafično prikaže na državni topografski karti v
merilu 1: 50.000 oz. na drugi primerljivi geodetski podlagi.
|
|
|
Poleg tega se zagotovijo oz. uporabijo še ustrezno ažurni
oz. novelirani: |
|
|
– temeljni topografski načrt v merilih 1:5.000 in
1:10.000, DTK 1:25.000 in DTK 1:50.000 oz. njim primerljive sodobnejše
inačice geodetskih podlag; |
|
|
– digitalni katastrski načrt; |
|
|
– digitalni orto foto načrt merila 1:5.000 ali 1:1.000;
|
|
|
– kataster stavb; |
|
|
– register prostorskih enot; |
|
|
– zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
|
|
|
– digitalni model reliefa; |
|
|
– obstoječi podatki iz področja planiranja in urejanja
prostora; |
|
|
– statistični podatki – SURS in Urban Audit. |
|
|
Kartografska gradiva SPROM se izdelajo kot digitalni
prostorski podatki v vektorski obliki s pripadajočimi opisnimi podatki z
upoštevanjem pravil, ki veljajo za vzpostavitev geografskih
informacijskih sistemov. |
|
|
8. Roki za pripravo
SPROM oziroma njenih posameznih faz |
|
|
Za pripravo SPROM so opredeljeni naslednji okvirni roki: |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Aktivnost |Rok oz.
trajanje |Okvirni rok | |
|
|
|
|aktivnosti | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Prva prostorska |izvedena dne 21. 3.
2007 |Marec 2007 | |
|
|
|konferenca
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Sprejem programa |sprejel župan
Občine |Marec 2007 | |
|
|
|priprave SPROM |Mislinja dne 30. 3.
2007 | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Zagotovitev |6 mesecev po
sprejemu |September | |
|
|
|obveznih in drugih |programa priprave
SPROM |2007 | |
|
|
|strokovnih podlag |
| | |
|
|
|pripravljavca
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Izdelava gradiva za |1 mesec po
sprejemu |April 2007 | |
|
|
|pridobitev smernic |programa priprave
SPROM | | |
|
|
|nosilcev urejanja
| | | |
|
|
|prostora
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Pridobitev smernic |takoj po pripravi
gradiva;|Maj 2007 | |
|
|
|nosilcev urejanja |nosilci izdajo
smernice v | | |
|
|
|prostora |30 dneh po prejemu
vloge | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Pridobitev |vzporedno s
pridobivanjem |Najkasneje | |
|
|
|strokovnih podlag |smernic nosilcev
urejanja |september | |
|
|
|nosilcev urejanja
|prostora |2007 | |
|
|
|prostora |
| | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Priprava predloga |3 mesece po
zagotovitvi |November 2007 | |
|
|
|SPROM |strokovnih
podlag | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Druga prostorska |2 meseca pred
javno |September | |
|
|
|konferenca |razgrnitvijo
predloga |2007 | |
|
|
|
|SPROM | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Dopolnitev predloga |1 mesec po izvedeni
drugi |Oktober 2007 | |
|
|
|SPROM |prostorski
konferenci | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Javna razgrnitev |prične 1 teden po
objavi |Januar 2008 | |
|
|
|predloga SPROM |sklepa v uradnem
glasilu, | | |
|
|
| |traja 30
dni | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Javne obravnave |se izvedejo v času
javne |Januar 2008 | |
|
|
|predloga SPROM
|razgrnitve | | |
|
|
|vaških skupnostih
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Ureditev pripomb in |15 dni po
zaključeni javni|Januar 2008 | |
|
|
|predlogov iz javne
|razgrnitvi | | |
|
|
|razgrnitve in
| | | |
|
|
|obravnav
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Priprava strokovnih |do 30 dni po
ureditvi |Februar 2008 | |
|
|
|stališč do pripomb
|pripomb | | |
|
|
|in predlogov iz
| | | |
|
|
|javne razgrnitve in
| | | |
|
|
|obravnav
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Opredelitev župana |po pripravi
strokovnih |Marec 2008 | |
|
|
|do pripomb in
|stališč | | |
|
|
|predlogov iz
| | | |
|
|
|razgrnitve in
| | | |
|
|
|obravnav
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Izdelava |1 mesec po
opredelitvi |April 2008 | |
|
|
|dopolnjenega |župana do
pripomb | | |
|
|
|predloga SPROM
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Pridobitev mnenj |takoj po pripravi
gradiva;|Maj 2008 | |
|
|
|nosilcev urejanja |nosilci izdajo
mnenja v 30| | |
|
|
|prostora |dneh po prejemu
vloge | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Uskladitev |1 mesec po prejemu
mnenj |Junij 2008 | |
|
|
|dopolnjenega |nosilcev urejanja
prostora| | |
|
|
|predloga SPROM z
| | | |
|
|
|mnenji nosilcev
| | | |
|
|
|urejanja prostora |
| | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Sprejem |po zagotovitvi
usklajenega|Julij 2008 | |
|
|
|dopolnjenega |dopolnjenega
predloga | | |
|
|
|predloga SPROM na |SPROM
| | |
|
|
|občinskem svetu
| | | |
|
|
|Občine Mislinja
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Pridobitev |V 60 dneh po tem,
ko |September | |
|
|
|potrditve ministra |minister za prostor
prejme|2008 | |
|
|
|za prostor na |popolno
vlogo | | |
|
|
|sprejeto SPROM
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
|Objava SPROM skupaj |Po pridobitvi
potrditve |September | |
|
|
|z datumom in |ministra za
prostor |2008 | |
|
|
|številko sklepa |
| | |
|
|
|ministra za prostor
| | | |
|
|
|o potrditvi
| | | |
|
|
+--------------------+--------------------------+--------------+ |
|
|
Kolikor bi bilo potrebno v postopku sprejemanja SPROM
izvesti tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje, se vzporedno z
gornjim postopkom od dopolnitve predloga SPROM na podlagi priporočil
druge prostorske konference naprej izvaja tudi postopek celovite presoje
vplivov na okolje v skladu z Zakonom o varstvu okolja. Priprava
okoljskega poročila poteka vzporedno s pripravo predloga SPROM. |
|
|
9. Obveznosti v zvezi s financiranjem SPROM |
|
|
Sredstva, potrebna za pripravo in sprejem SPROM ter drugih
aktivnosti, vezanih na prostorski akt, se zagotovijo iz proračuna Občine
Mislinja za leta 2006, 2007 in 2008. |
|
|
Za vsako leto se zagotovijo v sorazmernem deležu glede na
potrebe in aktivnosti, ki izhajajo iz rokov za pripravo SPROM oz. njenih
posameznih faz, navedenih v predhodni točki. |
|
|
10. Druga določila |
|
|
Pripravljavec bo objavljal obvestila o javni razgrnitvi
ter o prostorskih konferencah v dnevnem časopisu Večer, ter na spletni
strani občine Mislinja: http//www.mislinja.si. |
|
|
Na zgornji spletni strani bodo dostopne tudi druge
informacije o pripravi SPROM. Na to stran lahko zainteresirani
posredujejo svoja mnenja, stališča, predloge ipd. |
|
|
11. Začetek
veljavnosti |
|
|
Program priprave SPROM se objavi v Uradnem listu RS in
začne veljati naslednji dan po objavi. |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Mislinja |
|
|
Viktor Robnik l.r. |
|