Na podlagi
3. člena
Zakona o
zavodih
(Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I, 55/92, 13/93,
66/93, 45/94-odl US, 8/96 in 36/00), 26. in 135. člena
Zakona
o uresničevanju javnega interesa za kulturo
(Uradni list RS, št. 96/02) ter 14. in 16. člena Statuta Občine Brežice
(Uradni list RS, št. 49/99, 86/99), 16. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni list RS. št. 98/00, 5/03) in 16. člena Statuta Občine Sevnica
(Uradni list RS, št. 39/99, 91/00, 102/00, 65/03 in 123/04) so občinski
sveti Občine Brežice na 19. seji dne 27. 6. 2005, Občine Krško na 30.
seji dne 23. 6. 2005 in Občine Sevnica na 22. seji dne 27. 7. 2005
sprejeli |
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice |
I. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tem
odlokom Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica uskladijo
delovanje javnega zavoda Posavski muzej Brežice (v nadaljnjem besedilu:
muzej) z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo
(Uradni list RS, št. 96/02), urejajo njegov status, razmerja med
ustanovitelji in muzejem ter temeljna vprašanja glede organizacije,
dejavnosti in načina financiranja muzeja. |
Ustanovitelji muzeja so Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti ustanoviteljev izvaja župan Občine
Brežice razen tistih, za katere je v odloku drugače določeno. |
2. člen |
Muzej je
pravni naslednik Posavskega muzeja Brežice, s sedežem na Cesti prvih
borcev 1, 8250 Brežice, katerega ustanoviteljice so Občina Brežice,
Občina Krško in Občina Sevnica (Uradni list RS, št. 7/98). |
Muzej je
bil ustanovljen 26. junija 1949, ko je ustanoviteljske pravice in
obveznosti financiranja prevzel Okrajni ljudski odbor Krško. Leta 1958
je prešel muzej iz pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto v
pristojnost Skupščine občine Brežice, ki je prevzela tako
ustanoviteljske pravice kot obveznosti financiranja. Prvi statut muzeja
je bil sprejet 26. junija 1958. V register muzejskih zbirk pri Svetu za
kulturo in prosveto Ljudske republike Slovenije je bil vpisan 30.
avgusta 1961. Po sprejetju Zakona o varstvu naravne in kulturne
dediščine so v letu 1982 skupščine občin Brežice, Krško in Sevnica
sprejele odločbe o ustanovitvi muzeja (Odločba o ustanovitvi Posavskega
muzeja v Brežicah št. 022-9/82 z dne 21. 10. 1982 in Odločba o
ustanovitvi Posavskega muzeja v Brežicah št. 022-15/82-1 z dne 3. 11.
1982). Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju
kulture (Uradni list RS, št. 75/94) so občinski sveti občin Brežic,
Krško in Sevnica sprejeli Odlok o ustanovitvi Posavskega muzeja Brežice
(Uradni list RS, št. 7/98 z dne 30. 1. 1998). |
3. člen |
Poslanstvo
muzeja je trajno in nemoteno izvajanje muzejske dejavnosti v skladu z
Uredbo o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na
področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih
muzejev (Uradni list RS, št. 97/00). Dejavnost izvaja za področja
likovne umetnosti, arheologije, etnologije, tehnike, umetne obrti in
zgodovine, izvaja pa tudi restavratorsko dejavnost. Dejavnost opravlja
za vsa obdobja zgodovine od najstarejših do najnovejših časov. Pri
uresničevanju poslanstva sodeluje s Pokrajinskim muzejem Celje in
Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki ter po potrebi z drugimi
muzeji v Sloveniji in tujini. |
II.
STATUSNE DOLOČBE |
1. Ime,
sedež in pravni status muzeja |
4. člen |
Ime:
Posavski muzej Brežice. |
Sedež:
Cesta prvih borcev 1, 8250 Brežice. |
Muzej
lahko spremeni ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljev.
|
Muzej je
pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem
prometu, kot to določata Zakon o uresničevanju javnega interesa za
kulturo in ta odlok. |
Muzej je
pravna oseba s polno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z
vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. |
Muzej je
vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Krškem pod registrsko
številko 1/142/00 z dne 23. 8. 1994. |
2. Pečat
muzeja |
5. člen |
Muzej ima
pečat okrogle oblike s premerom 35 mm. Na sredini pečata je historični
grb mesta Brežic, na obodu pečata pa napis Posavski muzej Brežice.
|
Muzej ima
tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz
prvega odstavka tega člena. |
Pečat iz
prvega odstavka tega člena uporablja muzej za žigosanje vseh aktov,
dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam
in občanom. |
Pečat iz
drugega odstavka tega člena uporablja muzej za žigosanje finančne in
knjigovodske dokumentacije. |
6. člen |
Število
posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja, ter
delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor. |
3.
Zastopanje in predstavljanje muzeja |
7. člen |
Muzej
zastopa in predstavlja direktor. |
Med
začasno odsotnostjo nadomešča direktorja delavec muzeja, ki ga pooblasti
direktor. |
III.
ORGANIZACIJA IN DEJAVNOSTI MUZEJA |
8. člen |
Organizacija dela v muzeju se uredi s Pravilnikom o organizaciji dela in
sistemizaciji delovnih mest muzeja. |
Odpiralni
čas muzeja se določi v skladu s Pravilnikom o strokovnih, prostorskih in
tehničnih pogojih za izvajanje javne službe na področju varstva kulturne
dediščine (Uradni list RS, št. 7/99). |
9. člen |
Glede na
namen, zaradi katerega je muzej ustanovljen, opravlja znotraj javne
službe naloge: |
– skrb za
premično dediščino v muzeju in izven njega, |
– skrb za
zbirke, ki so v upravljanju muzeja izven matične hiše, |
–
evidentiranje – opravljanje terenske topografije za premično dediščino,
|
– zbiranje
– v skladu s strokovnimi opredelitvami ali opredeljeno zbiralno politiko
se izmed evidentiranega gradiva opravi izbor gradiva, ki bo v nadaljnjih
postopkih pridobil status premične kulturne dediščine, |
–
dokumentiranje – vnos podatkov o izbranem gradivu v akcesijsko knjigo,
|
–
obdelovanje – inventarizacijo predmeta: pridobitev čim večjega števila
podatkov o času, vsebini in stanju predmeta, |
– vodenje
registra premične dediščine, |
–
preučevanje – primerjalni študij predmeta, uvrstitev v zbirke in
kategorizacija, |
–
varovanje – zaščitno zavarovanje (konservacija), predlogi za posege,
dokumentacija postopka zavarovanja posega, |
–
hranjenje – deponiranje gradiva v skladu z mednarodnimi normativi in
standardi, razporeditev pridobljenih predmetov v depo, |
– vodenje
inventarnih knjig za premično dediščino, ki je v upravljanju muzeja, in
evidenc premične dediščine izven njega za območje občin, ki jih pokriva
s svojo dejavnostjo. |
– priprava
strokovnih predlogov za razglasitev premične dediščine izven muzejskih
zbirk, |
– priprava
letnih poročil o izvajanju javne službe, ki jih posredujejo Muzejskemu
svetu pri Upravi RS za kulturno dediščino, |
–
raziskovanje predmetov ali skupin predmetov v časovnem in vsebinskem
okviru, |
–
predstavljanje pridobljenega gradiva javnosti, |
–
posredovanje informacij o kulturni dediščini zainteresiranim javnostim,
zagotavljanje dostopnosti do gradiva, popularizacijski program,
|
–
srednjeročni in dolgoročni programi varovanja in prezentiranje premične
dediščine, |
–
evidentiranje premične kulturne dediščine po standardih UNESCO (Object
ID) v skladu s poslanstvom muzeja na spomenikih, ki so v lasti lokalnih
skupnosti in niso v upravljanju drugega muzeja lokalnega pomena,
|
– opravlja
druge storitve, ki dopolnjujejo osnovno muzejsko dejavnost. |
Poleg
nalog iz prejšnjega odstavka opravlja muzej tudi naslednje naloge:
|
– sodeluje
z drugimi zavodi, društvi ter posamezniki, ki v okviru svoje dejavnosti
sami pripravljajo zbirke, razstave, in druge oblike predstavljanja
kulturne dediščine ter jim strokovno pomaga, |
–
pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, srečanja, seminarje in
podobno, |
– daje
posameznikom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno
pomoč pri spoznavanju in varovanju kulturne dediščine, |
– razvija
pri ljudeh zavest o pomenu kulturne dediščine in njenega varstva,
|
– sodeluje
pri delu zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, izdaja in zalaga
publikacije, ki izhajajo iz muzejske dejavnosti ali so tej dejavnosti
namenjene, |
– prodaja
muzejske publikacije, razglednice, replike muzejskih predmetov in
podobno, |
–
organizira in izvaja kulturne prireditve, |
– omogoča
izvajanje javnih kulturnih programov oziroma projektov drugim izvajalcem
s področja kulture tako, da zagotavlja ustrezno pripravljene prostore,
ki so namenjeni izvedbi programov oziroma projektov, na podlagi
predhodnega dogovora in v okviru prostorskih, kadrovskih in materialnih
pogojev muzeja, |
– skrbi in
zagotavlja tekoče vzdrževanje objekta, ki ga upravlja, |
– omogoča
izvajanje porok v za to namenjenih prostorih objekta, |
– opravlja
druge naloge glede na potrebe ustanoviteljev in drugih občin, katerih
teritorij muzej s svojo dejavnostjo pokriva, na podlagi posebnih
dogovorov. |
10. člen |
Naloge iz
prejšnjega člena, ki jih muzej opravlja, so v skladu z Uredbo o uvedbi
in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št.
2/02) razvrščene: |
– 22.110
izdajanje knjig, |
– 22.150
drugo založništvo, |
– 52.486
trgovina na drobno z umetniškimi izdelki, |
– 52.500
trgovina na drobno z rabljenim blagom, |
– 52.630
druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, |
– 70.20
dajanje lastnih nepremičnin v najem. |
– 73.302
raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
|
– 74.832
fotokopiranje in drugo razmnoževanje, |
– 74.841
prirejanje razstav, sejmov in kongresov, |
– 80.422
drugo izobraževanje, d. n., |
– 91.330
dejavnost drugih organizacij, |
– 92.31
umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, |
– 92.32
obratovanje objektov za kulturne prireditve, |
– 92.51
dejavnost knjižnic in arhivov, |
– 92.52
dejavnost muzejev, varstvo kulturne dediščine. |
11. člen |
Muzej se
lahko zaradi usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov
povezuje v zveze in druga strokovna združenja. |
IV. ORGANI
MUZEJA |
12. člen |
Organa
muzeja sta: |
–
direktor, |
– svet
muzeja. |
1.
Direktor |
13. člen |
Direktor
organizira delo muzeja, ga zastopa, predstavlja in vodi poslovanje
muzeja ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela muzeja.
|
Direktor
mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega
gospodarstvenika. |
Direktorja
imenujejo in razrešujejo občinski sveti Občine Brežice, Občine Krško in
Občine Sevnica na podlagi javnega razpisa, ki ga izpelje Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine
Brežice, in sicer po pridobitvi mnenja sveta muzeja. Poleg javnega
razpisa lahko župan Občine Brežice, v imenu ustanoviteljev muzeja,
povabi posamezne kandidate tudi neposredno. |
Mnenje iz
prejšnjega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po izboru
ustanoviteljev. |
Če svet
muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
|
Mandat
direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
|
Na podlagi
akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu
sveta muzeja njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene
za določen čas, za čas trajanja mandata. |
Javni
razpis za direktorja muzeja se objavi v roku 6 mesecev pred iztekom
mandata. |
14. člen |
Za
direktorja je lahko imenovan kandidat, ki pozna področje dela muzeja in
ima vodstvene sposobnosti in izpolnjuje naslednje pogoje: |
– je
državljan Republike Slovenije, |
– ima
univerzitetno izobrazbo ene izmed strok zastopanih v dejavnosti muzeja,
|
– ima
najmanj 8 let delovne dobe, |
– izkazuje
znanje slovenskega jezika in aktivno znanje vsaj enega svetovnega
jezika, |
– ima
najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delih.
|
Kandidat
mora predložiti program dela muzeja za mandatno obdobje. |
15. člen |
Direktor
opravlja naloge poslovnega in programskega vodenja. Naloge direktorja
so: |
–
organizira delo muzeja, |
– sprejema
strateški načrt, |
– sprejema
program dela in finančni načrt, |
– sprejema
Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest po
predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v muzeju, |
– sprejema
kadrovski načrt, |
– sprejema
načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
|
– sprejema
druge akte, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z delovanjem
muzeja, |
– poroča
ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na
delovanje muzeja, |
– pripravi
letno poročilo, |
– sklepa
zavodsko kolektivno pogodbo, če jo muzej ima, |
– pripravi
zaključni račun, |
–
pripravlja finančni načrt, |
–
organizira in vodi strokovno delo, |
–
odgovarja za strokovno vodenje muzeja, |
–
organizira mentorstvo za pripravnike, |
– skrbi za
sodelovanje muzeja z okoljem, |
– spodbuja
strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
|
– izvršuje
odločitve in sklepe, ki jih sprejema svet muzeja, |
– skrbi za
produktivnost in ekonomičnost poslovanja muzeja, |
– sprejema
sklepe o hrambi in uporabi pečatov muzeja ter določi delavce, ki so
odgovorni zanje, |
– seznanja
zaposlene o sprejetih odločitvah, sklepih in drugih zadevah, ki so
povezani z delovanjem muzeja, |
– pripravi
pravila muzeja, |
– opravlja
druge naloge v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi. |
K aktom iz
druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme in desete alinee prejšnjega
odstavka daje soglasje svet muzeja. |
16. člen |
Pooblastila direktorja: |
V pravnem
prometu zastopa in predstavlja direktor muzej neomejeno in je pooblaščen
za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta (letnega izvedbenega
načrta), razen: |
– pogodb o
investicijah, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta,
|
– pogodb,
ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima muzej v upravljanju, h
katerim je potrebno pridobiti soglasje lastnika, |
– pogodb,
s katerimi se oddaja del objekta v najem za opravljanje drugih
dejavnosti, za katere je potrebno soglasje lastnika objekta, Občine
Brežice, |
– v
primerih, ko zakon določa omejeno razpolaganje z muzejskim gradivom.
|
Direktor
lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem
aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s
posebnimi pooblastili v skladu s Pravilnikom o notranji organizaciji
dela in sistemizaciji delovnih mest. |
17. člen |
Direktor
je lahko razrešen pred potekom mandata, če: |
– direktor
sam zahteva razrešitev, |
– nastane
kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno
razmerje po samem zakonu, |
– direktor
pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih muzeja ali
neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta muzeja ali ravna v nasprotju z
njimi, |
– direktor
s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči muzeju večjo škodo ali
če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo
ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti muzeja,
|
– se
bistveno spremeni dejavnost, zaradi katere je muzej ustanovljen, ali se
prenese ustanoviteljstvo, v skladu z zakonom. |
Direktorja
razrešujejo občinski sveti Občine Brežice, Občine Krško in Občine
Sevnica s sklepi. |
Pred
sprejemom sklepa o razrešitvi direktorja je potrebno pridobiti mnenje
sveta muzeja ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu
dati možnost, da se o njih v roku 30 dni izjavi. |
Če svet
muzeja ne odgovori v roku 30 dni, se šteje, da je bilo mnenje dano
oziroma, da je mnenje pozitivno. |
2. Vršilec
dolžnosti |
18. člen |
Svet
muzeja imenuje vršilca dolžnosti v primeru, če: |
–
direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek
imenovanja direktorja, |
– je bil
izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil
oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran. |
Svet
muzeja imenuje vršilca dolžnosti do imenovanja direktorja, vendar največ
za eno leto. |
3. Svet
muzeja |
19. člen |
Svet
muzeja sestavlja 9 članov, in sicer: |
– štirje
predstavniki ustanoviteljev, |
– trije
predstavniki delavcev muzeja, |
– dva
predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. |
Predstavnike ustanoviteljev imenujejo izmed strokovnjakov s področja
dela muzeja, financ in pravnih zadev občinski sveti Občine Brežice,
Občine Krško in Občine Sevnica in sicer Občina Brežice dva, Občina Krško
in Občina Sevnica pa po enega predstavnika. |
Od
predstavnikov delavcev muzeja se imenujeta dva predstavnika izmed
strokovnih delavcev, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je muzej
ustanovljen, en pa izmed vseh delavcev muzeja. Volitve delavcev ureja
poseben akt, ki ga sprejme zbor delavcev muzeja v skladu s predpisi o
sodelovanju delavcev pri upravljanju. |
Predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje na
podlagi javnega poziva, v soglasju z županoma Občine Krško in Sevnica,
župan Občine Brežice na predlog društev občin ustanoviteljic.
|
Na prvi
konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
|
Mandat
članov sveta muzeja traja 5 let in so po preteku mandata lahko ponovno
imenovani, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma. Mandat začne teči z
dnem konstituiranja sveta muzeja. Direktor je dolžan obvestiti
ustanovitelja o poteku mandatov članov sveta 90 dni pred potekom mandata
članom sveta muzeja, ki jih imenujejo Občinski sveti in župani.
|
Prvo,
konstitutivno sejo sveta, skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju
članov oziroma po izvolitvi predstavnikov delavcev v svet muzeja.
|
Svet
muzeja sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
|
Svet
muzeja sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. |
Podrobnejše delovanje uredi svet muzeja s poslovnikom. |
Član sveta
muzeja je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan,
če: |
– sam
zahteva razrešitev, |
– umre,
|
– se
neopravičeno ne udeleži sej trikrat zaporedoma, |
– pri
svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in če predstavniki
ustanoviteljev ne ravnajo v skladu z navodili ustanoviteljev,
|
– ne
opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno. |
V primeru
predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma
izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen
razrešeni član. |
Člana
sveta muzeja, ki je predstavnik delavcev muzeja, razreši oziroma
odpokliče organ, ki je pristojen za imenovanje oziroma izvolitev, na
predlog direktorja ali sveta muzeja. Odpoklic člana sveta, predstavnika
delavcev muzeja, ureja poseben akt, ki ga sprejme zbor delavcev v skladu
s predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. |
20. člen |
Naloge
sveta muzeja: |
– nadzira
zakonitost dela in poslovanja muzeja, |
–
spremlja, analizira in ocenjuje delovanje muzeja, |
– predlaga
ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji
revizor ustanovitelja, |
– ocenjuje
delo direktorja, |
– daje
soglasje k strateškemu načrtu, programu dela in finančnemu načrtu,
Pravilniku o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest,
kadrovskemu načrtu, načrtu nabav osnovnih sredstev in investicijskega
vzdrževanja, k drugim aktom, ki urejajo pomembnejša vprašanja v zvezi z
delovanjem muzeja ter k zavodski kolektivni pogodbi, če jo muzej ima,
ter nadzira njihovo izvajanje, |
– daje
soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin, |
– oblikuje
mnenje ob imenovanju in razrešitvi direktorja, |
– sklepa
pogodbo o zaposlitvi z direktorjem, |
– spremlja
in ocenjuje delovanje muzeja in politiko njenih ustanoviteljev,
|
–
obravnava vprašanja s področja strokovnega dela muzeja in daje
direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
|
– daje
direktorju in ustanoviteljem druge pobude v zvezi z delovanjem muzeja,
|
– sprejema
pravila muzeja in tiste splošne akte, za katere je tako določeno v
pravilih, |
– sprejema
zaključni račun muzeja, |
– sprejema
letno poročilo, |
– opravlja
nadzor nad upravljanjem in poslovanjem muzeja, |
– odloča o
ugovorih in pritožbah delavcev muzeja kot drugostopenjski organ,
|
– opravlja
druge naloge, ki zadevajo poslovanje in delovanje muzeja. |
V.
SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST
ZA OBVEZNOSTI ZAVODA |
21. člen |
Muzej
upravlja z objektom na Cesti prvih borcev 1, Brežice, in vso opremo, v
katerem oziroma s katero izvaja svojo dejavnost. Nepremično premoženje,
s katerim upravlja muzej in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je
last Občine Brežice. Osnovna sredstva, potrebna za izvajanje javne
službe, določene v 9. členu tega odloka, so solastnina ustanoviteljev,
in sicer v deležih financiranja posameznih ustanoviteljev, ki bo
določeno z medsebojno pogodbo, pripravljeno na podlagi Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo. Muzej upravlja tudi z vsemi
inventariziranimi muzejskimi zbirkami. |
Med
nepremičnine, ki so del javne kulturne infrastrukture, s katerimi muzej
upravlja in so last Občine Brežice, spadajo naslednje parcelne številke:
1252/1, 1253, 1254, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1262/1, 1262/2,
1263, vse k.o. Brežice. |
Muzej je
dolžan uporabljati in upravljati premoženje iz tega člena s skrbnostjo
dobrega gospodarja. |
22. člen |
Muzej
pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna
ustanoviteljev v skladu s 129. členom Zakona o uresničevanju javnega
interesa za kulturo in na osnovi programa dela in letnega izvedbenega
načrta po postopku, določenim v Pravilniku o načinu izvajanja
financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na
področju kulture (Uradni list RS, št. 96/02). Osnova za izračun sredstev
za izvajanje javne službe so: |
– splošni
stroški delovanja, |
– stroški
za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom, |
–
programski materialni stroški, |
– stroški
investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme. |
Sredstva
za investicijsko vzdrževanje nepremičnin zagotavlja lastnica, Občina
Brežice, sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup ostalega
premoženja v upravljanju muzeja pa se zagotavljajo v okviru financiranja
javne službe v deležih, določenih v medsebojni pogodbi, pripravljeni na
podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. |
Poleg
sredstev ustanoviteljev pridobiva sredstva tudi iz drugih javnih virov,
kot npr. državnega proračuna, itd. |
Sredstva
lahko pridobiva tudi iz nejavnih virov, kot: |
– z
vstopninami, |
– s
prodajo blaga in storitev na trgu, |
– z
donacijami, darili, in iz drugih zakonitih virov. |
23. člen |
Muzej
samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje
dejavnosti. |
Muzej
ločeno izkazuje ustvarjene prihodke in odhodke iz dejavnosti javne
službe in iz sredstev tržne dejavnosti. |
Prihodki
iz nejavnih virov, ki jih muzej pridobiva pri opravljanju dejavnosti, ki
šteje v javno službo, so: |
–
članarine, |
–
vstopnine, |
–
kopiranje arhivskega gradiva, |
–
povračila stroškov uporabe javnih kulturnih dobrin za namene izvajanja
javnih kulturnih programov oziroma projektov, |
– prodaja
katalogov, |
– druga
nadomestila in darila. |
Med
prihodke iz tržne dejavnosti, ki niso neposredno vezani na opravljanje
javne službe, štejejo: |
– prodaja
spominkov, |
– oddaja
kulturnih dobrin v najem drugim. |
Morebitni
presežek prihodkov nad odhodki muzej nameni za izvajanje in razvoj svoje
dejavnosti ter investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. |
O načinu
razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odločajo ustanovitelji na
predlog direktorja, h kateremu direktor predhodno pridobi soglasje sveta
muzeja. |
Del
presežkov prihodkov nad odhodki, ki ga muzej ustvari na trgu, lahko
uporabi za povečanje dela mase plač za nagrajevanje delovne uspešnosti
delavcev muzeja, v skladu z Odlokom o enotnih izhodiščih za pridobitev
soglasja k povečani delovni uspešnosti v javnih zavodih (Uradni list RS,
št. 2/99). |
O načinu
pokrivanja morebitnega primanjkljaja odločajo ustanovitelji na predlog
direktorja, h kateremu direktor predhodno pridobi soglasje sveta muzeja.
|
Če je
primanjkljaj nastal zaradi preveč izplačanih plač, krije muzej
primanjkljaj iz prihodkov bodočega obdobja z znižanjem plač.
|
Če
ustanovitelji ne krijejo primanjkljaja, se ta likvidira v breme virov
sredstev, s katerim upravlja muzej. |
VI.
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI MUZEJA V PRAVNEM PROMETU |
24. člen |
Muzej je
pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti
samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj
račun. |
Muzej
odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko
razpolaga kot s svojo lastnino. |
25. člen |
Muzej
prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za
svojo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s
sredstvi, ki so last ustanoviteljev. |
26. člen |
Lastnina
premoženja, s katerim muzej upravlja, je določena v 21. členu tega
odloka. S premičnim premoženjem – osnovnimi sredstvi za izvajanje javne
službe določene v 9. členu tega odloka, upravlja muzej samostojno, z
muzejskimi zbirkami po predhodnem soglasju vseh ustanoviteljev ter z
nepremičninami po predhodnem soglasju lastnika – Občine Brežice. |
VII.
ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV ZA OBVEZNOSTI MUZEJA TER MEDSEBOJNE PRAVICE
IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJEV IN MUZEJA |
27. člen |
Za
obveznosti muzeja subsidiarno odgovarjajo ustanovitelji do višine
sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljev
za delovanje muzeja. |
Ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti muzeja iz naslova drugih
dejavnosti, ki jih muzej opravlja za morebitne druge naročnike. |
VIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
28. člen |
Svet
muzeja se konstituira najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega
odloka. Do takrat opravlja nujne naloge obstoječi svet muzeja, ki mu s
konstituiranjem novega sveta poteče mandat. |
Z dnem
uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji direktor do izteka
mandata, za katerega je bil imenovan. |
29. člen |
Rok za
sprejem Pravil muzeja je štiri mesece od uveljavitve tega odloka.
|
V roku 30
dni od uveljavitve tega odloka sprejme zbor delavcev v skladu s predpisi
o sodelovanju delavcev pri upravljanju poseben akt, ki ureja volitve in
odpoklic delavcev v svetu muzeja. |
30. člen |
Določbe
prvega odstavka 22. člena tega odloka, ki se nanašajo na financiranje
muzeja, se pričnejo uporabljati po sprejetju zakona, ki bo uredil
financiranje občin v skladu s 129. in 131. členom Zakona o uresničevanju
javnega interesa za kulturo. |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Posavskega
muzeja Brežice (Uradni list RS, št. 7/98 z dne 30. 1. 1998). |
31. člen |
Direktor
poskrbi za vpis na podlagi tega odloka v sodni register. |
32. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št.
611-3/03 |
|
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l. r.
Župan
Občine Krško
Franci Bogovič l. r.
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l. r. |
|