|
|
Na podlagi drugega odstavka 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 28/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in
44/97) ter 17. člena
statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95) je Občinski svet
občine Semič, na 38. seji dne 3. 9. 1998 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o zazidalnem načrtu za
del območja proizvodno servisne cone Vrtača pri Semiču |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja
proizvodno servisne cone Vrtača v Semiču, ki ga je izdelal Urbanistični
inštitut Republike Slovenije februarja 1998 pod številko 1978. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Zazidalni načrt vsebuje: |
|
|
|
– besedilo odloka, |
|
|
|
– obrazložitev odloka, |
|
|
|
– soglasja pristojnih organov in organizacij, |
|
|
|
– grafične priloge: |
|
|
|
– kopija katastrskega načrta M 1:2880, |
|
|
|
– zazidalna situacija M 1:500, |
|
|
|
– prometne ureditve M 1:500, |
|
|
|
– zbirni načrt komunalnih naprav M 1:500, |
|
|
|
– regulacija in parcelacija M 1:500. |
|
|
|
Prostorski akt iz 1. člena tega odloka določa spremembo gradbene meje (GM)
na zahodni strani ceste E. |
|
|
|
Prostorski akt iz 1. člena tega odloka določa spremembo gradbene meje (GM)
ob cesti D in velikost gradbene parcele št. 22. |
|
|
 |
Prostorski akt iz 1. člena tega odloka vsebuje:
1. Besedilo:
– odlok
2. Grafični del:
– zazidalna situacija M 1:1.000
– zbirni načrt komunalnih naprav M 1:1.100
3. Priloga:
– obrazložitev in utemeljitev odloka |
|
|
|
Prostorski akt iz 1. člena tega odloka vsebuje:
1. Besedilo:
– odlok
2. Grafični del:
– zazidalna situacija M 1:1.000
– zbirni načrt komunalnih naprav M 1:1.000
3. Priloga:
– obrazložitev in utemeljitev odloka. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
Zazidalni načrt obsega: |
|
|
|
– mejo območja, |
|
|
|
– funkcijo območja s pogoji za izrabo in kvaliteto
graditve, |
|
|
|
– urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko
oblikovanje objektov, |
|
|
|
– prometne ureditve, |
|
|
|
– komunalne in energetske ureditve, |
|
|
|
– urejanje zelenih površin, |
|
|
|
– etapnost izvajanja zazidalnega načrta in začasna
namembnost zemljišč, |
|
|
|
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju
zazidalnega načrta. |
|
|
|
II. MEJA OBMOČJA |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Meja zazidalnega
načrta poteka po zunanjih mejah naslednjih parcel v k.o. Semič: |
|
|
|
3275/2, 3275/1,
3275/11, 3224/1, 5161/1, 3222/1, 3226/1, 3221/2, 3221/1, 3219/1, 3232,
3229, 3228, 3252, 3253, 3250, 3246, 3273, 5165/1, 3276/3, 3276/4,
3278/1. |
|
|
|
Meja zazidalnega načrta poteka po zunanjih mejah naslednjih parcel v
k.o. Semič:
3219/1, 3221/1, 3221/2, 3226/1, 3222/1, 5161/1, 3224/1, 3275/18,
3275/11, 3275/2, 3306, 3305, 3300/1, 3299/1, 3286/3, 3278/4, 3279, 3277,
3276/6, 3276/7, 5165/1, 3274/9, 3272, 3271, 3270, 3269, 3267, 3268,
3240, 3242, 3243, 3244, 3245, 3274/10, 3274/9, 3274/5, 3274/6, 3274/7,
3219/1. |
|
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA
S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Območje zazidalnega načrta je namenjeno za proizvodne,
servisne, skladiščne, transportne, prometne, komunalne in energetske,
storitvene, trgovske in gostinske dejavnosti ter šport in rekreacijo pod
pogojem, da dejavnosti nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na
bivalne in delovne pogoje v zazidalnem območju in izven njega. |
|
|
|
Na posamezni parceli so dopustne spremembe dejavnosti,
skladno z osnovno namembnostjo, opredeljeno v zazidalnem načrtu. |
|
|
|
IV. URBANISTIČNO
OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Urbanistična zasnova določa predvsem: |
|
|
|
– regulacijske elemente, |
|
|
|
– lego in velikost parcel, |
|
|
|
– lego in velikost območij stavbišča, |
|
|
|
– merila in pogoje prometnega in komunalnega urejanja, |
|
|
|
– merila in pogoje urejanja zelenih površin. |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
Določeni so naslednji regulacijski elementi: |
|
|
|
– regulacijska linija (RL) poteka ob robu pločnika,
kolesarske steze ali zelenice, |
|
|
|
–
gradbene meje (GM) potekajo ob cestah A, B, C in na vzhodni strani ceste
E v oddaljenosti 12,0 m od roba pločnika ali zelenice, na zahodni strani
ceste E v oddaljenosti 4,0 m od roba zelenice, ob cesti D v oddaljenosti
5,0 m od roba pločnika na severni strani in 8,0 m od roba zelenice na
južni strani ceste, |
|
|
|
–
gradbena linija (GL) ob regionalni cesti je določena grafično. |
|
|
|
– gradbena linija (GL) poteka 18,5 m od osi lokalne ceste. |
|
|
|
Varovalni pas
regionalne ceste je 15 m od zunanjega roba pločnika. |
|
|
|
Določeni so naslednji regulacijski elementi:
– regulacijske linije (RL) potekajo po zunanjem robu pločnika
kolesarske steze ali zelenice,
– gradbene meje (GM) potekajo: ob cesti A v oddaljenosti 12,0 m od roba
pločnika, ob cesti B v oddaljenosti 12,0 in 7,0 m od roba pločnika ali
zelenice, ob cesti C v oddaljenosti 10,0 m od roba pločnika, ob vzhodni
strani ceste E v oddaljenosti 12,0 m in ob zahodni strani 4,0 m od roba
pločnika, na severni strani ceste D v oddaljenosti 5,0 m od roba
pločnika,
– gradbena meja kleti (GMk) ob cesti C poteka 2,5 m od roba pločnika,
– gradbena linija (GL) ob regionalni cesti je določena grafično.
Varovalni pas regionalne ceste je 15 m od zunanjega roba pločnika. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
Urbanistično oblikovanje zazidalnega območja mora biti
enotno. Primarna smer oblikovanja je vzporedno z lokalno cesto
Semič–Jugorje, sekundarna smer oblikovanja je pravokotno na primarno
smer. |
|
|
|
V območjih prekoračenega hrupa mora urbanistično
oblikovanje in arhitekturno oblikovanje objektov upoštevati pasivno in
aktivno protihrupno zaščito. |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
Gradbene parcele
so orientirane vzporedno ali pravokotno na osnovno cestno omrežje. Vse
parcele so dostopne z osnovnega cestnega omrežja. |
|
|
|
Na gradbeni parceli je določeno območje stavbišča za
postavitev objektov, z minimalnim odmikom 5 m od sosednjih parcel
(nezazidljiv pas). Objekti morajo biti postavljeni z eno fasado na
gradbeno mejo ali gradbeno linijo in so lahko manjši od velikosti
območij stavbišč.
Preko meje
zazidljivega območja za postavitev objektov, gradbenih linij (GL) in
gradbenih mej (GM) lahko segajo napušči, balkoni, dostopne stopnice,
nakladalne rampe in klančine. Izraba zazidljivega dela parcele ne sme presegati 40%
površine gradbene parcele. |
|
|
|
Dopustno je združevanje ali delitev parcel in območij
stavbišč pod pogoji, ki veljajo za osnovne parcele in stavbišča (odmiki
stavbišča od prometnih površin in sosednjih parcel, smeri uvozov). |
|
|
|
Pogoji za urejanje zemljiške parcele št. 37: |
|
|
|
–
na zemljiški parceli je določeno zazidljivo območje z odmikom od
regulacijskih linij (RL) ceste A 7,0 m in ceste B 5,0 m, |
|
|
|
–
na zazidljivem območju je dopustna gradnja proizvodnih, skladiščnih,
tehnoloških, poslovnih in drugih objektov in naprav ter pomožnih in
enostavnih objektov. Število objektov, njihova namembnost, tlorisna
velikost in etažnost bo določena v projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja na podlagi tehnoloških, funkcionalnih in drugih
zahtev. |
|
|
|
–
zazidane površine objektov lahko obsegajo max. 80% površine zazidljivega
območja pod pogojem, da so zagotovljene ustrezne interne prometne in
manipulativne površine, urgentni dostopi ter ustrezno število parkirnih
mest. |
|
|
|
Z
združitvijo gradbenih parcel št. 2 in 3 v enotno gradbeno parcelo, se
zelenica med obema gradbenima parcelama ukine. |
|
|
|
Gradbena parcela št. 22 in območje stavbišča za postavitev objektov
(zazidljivo območje) se povečata proti zahodu za 5,0 m. |
|
|
|
Gradbene parcele so orientirane vzporedno ali pravokotno na osnovno
cestno omrežje. Vse parcele so dostopne z osnovnega cestnega omrežja.
Na gradbeni parceli je določeno zazidljivo zemljišče za postavitev
objektov z minimalnim odmikom 5 m od sosednjih parcel (nezazidljiv pas).
Objekti morajo biti postavljeni z eno fasado na gradbeno mejo in so
lahko manjši od zazidljivih zemljišč. Preko meje zazidljivega zemljišča
za postavitev objektov, gradbenih linij (GL) in gradbenih mej (GM)
lahko segajo napušči, balkoni, nadstreški, dostopne stopnice, nakladalne
rampe in klančine.
Dopustno je združevanje ali delitev gradbenih parcel in zazidljivih
zemljišč pod pogoji, ki veljajo za osnovne gradbene parcele in
zazidljiva zemljišča (gradbene meje (GM), odmiki zazidljivega zemljišča
od parcelnih mej min. 5 m, smeri uvozov).
Na
gradbenih parcelah so dopustne postavitve skladiščnih šotorov,
nezahtevnih
in
enostavnih objektov ter začasnih objektov.
Zelenica med obema gradbenima parcelama št. 2 in 3 se ukine.
Pogoji za urejanje gradbene parcele št. 15:
– na gradbeni parceli je določeno zazidljivo zemljišče za širitev in
razvoj obstoječe proizvodnje,
– na zazidljivem zemljišču je dopustna gradnja proizvodnih,
skladiščnih, tehnoloških, poslovnih in drugih objektov in naprav ter
nezahtevnih in enostavnih objektov. Število objektov, njihova
namembnost, tlorisna velikost in etažnost se določi v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– odmik zazidljivega zemljišča od gradbene parcele št. 13 je 2,5 m in
5,0 m.
Pogoji za urejanje gradbene parcele št. 17:
– dopustna je postavitev skladiščnega šotora in ureditev parkirišča za
potrebe dejavnosti na gradbenih parcelah št. 15, 17, 18 in 19. Dodatna
parkirna mesta se lahko uredijo tudi na površini med gradbenimi
parcelami št. 17, 18 in 9.
Gradbena parcela št. 22 in zazidljivo zemljišče za postavitev objektov
se povečata proti zahodu za 5,0 m.
Pogoji za urejanje gradbene parcele št. 35:
– na gradbeni parceli je določeno zazidljivo zemljišče in parcela za
postavitev razdelilne postaje (RP),
– na zazidljivem zemljišču je dopustna gradnja proizvodnih,
skladiščnih, tehnoloških, poslovnih in drugih objektov in naprav ter
nezahtevnih in enostavnih objektov. Število objektov, njihova
namembnost, tlorisna velikost in etažnost se določi v projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– zazidana površina objektov lahko obsega max. 80 % površine
zazidljivega zemljišča pod pogojem, da so zagotovljene ustrezne interne
prometne in manipulativne površine, urgentni dostopi ter ustrezno
število parkirnih mest.
Pogoji za urejanje gradbene parcele št. 40:
– poleg upoštevanja pogojev tega odloka je dopustno zasipavanje vrtače
in ureditev vodne površine za dodatno požarno zaščito. |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
Objekti na posamezni parceli morajo biti oblikovani
enotno. Objekti z večjim volumnom morajo biti členjeni v horizontalni
smeri in izvedeni s prekinitvami, usklajeno s funkcionalnimi in
tehnološkimi zahtevami in možnostmi. Manjši objekti so v oblikovanju
podrejeni oblikovanju večjih objektov. Oblikovanje vogalov in vhodov v
objekte mora biti poudarjeno. |
|
|
|
Višina objektov je do 15,00 m nad koto pritličja, posamezni elementi
(strojna oprema, tehnologija, inštalacije itd.) so lahko višji. Etažnost
objektov se prilagodi tehnološkim, funkcionalnim in drugim potrebam. |
|
|
|
Strehe morajo biti simetrične dvokapnice, naklon strešin
do 35°, kritina temne barve. Sleme mora biti orientirano po dolžini
objekta. Za objekte večjih tlorisnih dimenzij so dopustne ravne strehe
in položne dvokapnice z naklonom do 25°. Ločne, žagaste in druge
industrijske strehe so dopustne le na delih objektov, kjer to zahteva
tehnološki proces. |
|
|
|
Fasade so iz tipskih betonskih ali pločevinastih
elementov, fasadne opeke ali ometa. Barve fasad morajo biti bele ali v
svetlih pastelnih tonih. |
|
|
|
Za obstoječe objekte so dopustne rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
v okviru gabaritov določenih s tem odlokom ter odstranitve objektov. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
Površine za manipulacijo in skladiščenje vnetljivih in
nevarnih snovi morajo biti pokrite in urejene tako, da morebitno
razlitje ne bo ogrožalo podzemnih vod. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
Ograje so žičnate, višine 2,5 m z obojestransko gosto
zazelenitvijo. Znotraj gradbenih parcel so dopustne funkcionalne
transparentne ograje višine 2 do 2,5 m. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
Panoji z usmeritvami in informacijami se postavijo ob
vhodu v območje zazidalnega načrta. Panoji morajo biti enotno oblikovani
in dobro čitljivi, njihova postavitev ne sme motiti značilnih vedut in
preglednosti križišč. |
|
|
|
V. PROMETNE UREDITVE |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
Območje
zazidalnega načrta se prometno napaja z državne ceste R II št. 421
Ručetna vas – Štrekljevec – Jugorje. |
|
|
|
Prometno omrežje
zazidalnega območja sestavljajo ceste A, B, C, D in E
Prometno omrežje zazidalnega območja sestavljajo ceste A, B, C, D, E in
F, ki omogočajo
krožen promet. Priključka na državno cesto morata biti čim bolj
pravokotna in v niveleti s cesto. Na križiščih in priključkih cest A in
B na državno cesto se uredi predpisana vertikalna in talna prometna
signalizacija. |
|
|
|
Smeri dostopov na
gradbene parcele iz osnovnega prometnega omrežja so obvezne. |
|
|
|
Smeri dostopov na
gradbene parcele iz osnovnega prometnega omrežja so obvezne. |
|
|
|
Varovalni pas
državne ceste je širine 15 m od zunanjega roba cestnega sveta. Gradnja
in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli
drugih objektov in naprav v varovalnem pasu je dovoljena le s soglasjem
Direkcije RS za ceste. |
|
|
|
Zazidalni načrt
omogoča ureditev avtobusnega postajališča ob državni cesti. |
|
|
|
Zazidalni načrt
omogoča ureditev avtobusnega postajališča ob državni cesti. |
|
|
|
Za razširitev
proizvodno servisne cone mora biti predhodno urejena komunalna in
energetska infrastruktura s poudarkom na ureditvi regionalne ceste. |
|
|
|
Primarni dostop na zemljiško parcelo št. 37 je s ceste B, možni so
dostopi z zahodnega dela ceste B in s ceste A. |
|
|
|
Primarni dostop na gradbeno parcelo št. 35 je s ceste B, možni so
dodatni dostopi z zahodnega dela ceste B in s ceste A. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
Za mirujoči promet so predvidene parkirne površine ob
vhodih na gradbene parcele na investitorjevem zemljišču. Število
parkirnih mest mora biti v skladu z normativi za posamezno dejavnost.
Dopustna je širitev parkirnih površin na nezazidljiv pas gradbene
parcele.
Parkirna mesta se lahko zagotovijo tudi na bližnjih gradbenih parcelah
pod pogojem, da je poleg novih parkirnih mest zagotovljeno zadostno
število parkirnih mest za osnovno dejavnost in na javnih površinah,
namenjenih prometni in komunalni infrastrukturi. |
|
|
|
Na parcelah je dopustna ureditev javnih parkirnih površin,
na parcelah št. 7 in 22 je dopustna ureditev parkirišč.
Dimenzioniranje
potrebnega števila parkirnih mest mora biti v skladu s Tehničnimi
normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Prometnotehniški
inštitut FAGG, Ljubljana 1991). |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
Zazidalni načrt določa enosmerno kolesarsko stezo na južni
strani lokalne ceste, ob cesti A je predvidena dvosmerna kolesarska
steza. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze je 1,5 m, dvosmerne
steze pa 2 m. |
|
|
|
Kolesarska steza je z dvignjenim robnikom in zelenico
ločena od cest ter z dvignjenim robnikom od pešpoti. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
Peš površine so predvidene ob javnih cestah. Z dvignjenim
robnikom in zelenico so ločene od motornega prometa. Minimalna širina
pločnika je 1,5 m. |
|
|
|
Na območju trgovskih in gostinskih dejavnosti se peš
površine urejajo kot manjši trgi pred vhodi v objekte z vso pripadajočo
ulično opremo. |
|
|
|
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih
križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir. |
|
|
|
VI. KOMUNALNE IN
ENERGETSKE UREDITVE |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
Objekti v območju urejanja se morajo priključiti na javna
komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in
meteornih vod, oskrbo z električno energijo, javno razsvetljavo in
telekomunikacijsko omrežje. |
|
|
|
Bodoči investitorji morajo predvideti pri investiciji
priključek na plinovodno omrežje. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
Primarno in sekundarno komunalno in energetsko omrežje
mora potekati po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu in zelenicah
tako, da bo možno etapno izvajanje ter neposredno priključevanje
objektov in ureditev. |
|
|
|
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in
energetskih vodov in lokacij naprav ter mest priključevanja zaradi
ustreznejših rešitev ter ustreznejše oskrbe in racionalnejšega etapnega
izvajanja zazidalnega načrta. |
|
|
|
Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora
potekati usklajeno ter upoštevati specifične talne razmere. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
1. Oskrba z vodo: |
|
|
|
1.1 Oskrba z vodo je predvidena iz obstoječega primarnega
vodovoda, ki poteka preko severnega dela zazidalnega območja.
Primarni vodovod
se na območju proizvodno servisne cone rekonstruira in prestavi ob
regionalno cesto. |
|
|
|
1.2
Vodovodno omrežje je zasnovano v
obliki dveh zank, ki omogočata dvostransko napajanje preko reducirnega
ventila. Sekundarni vodovodi potekajo ob cestah A, B, C, D in E. |
|
|
|
1.3 Vodovodno omrežje je treba dimenzionirati za potrebe
sanitarne in tehnološke vode ter za požarno zaščito. |
|
|
|
1.4 Hidrantno omrežje se izvede z nadzemnimi hidranti na
sanitarnem vodu na razdalji od 60 do 80 m. |
|
|
|
1.5 Investitorji, ki imajo večje potrebe po tehnološki
vodi morajo uporabljati zaprte sisteme tehnoloških vod. |
|
|
|
1.6
Posamezni objekti se morajo
priključiti na vodovodno omrežje v skladu s Pravilnikom za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema
(Uradni list RS, št. 13/01), Odloka o javnem vodovodu in oskrbi naselij
s pitno vodo na območju Občin Črnomelj in Semič (Uradni list RS, št.
108/02) in Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo
javnega vodovodnega sistema (Uradni list RS, št. 13/01), |
|
|
|
1.7
Napajanje objektov 38 in 39 bo po
vodovodu, ki se priključuje na sekundarni vodovod ob hidrantu na cesti
B. |
|
|
|
1.8 Širitev vodovodnega omrežja se mora projektirati v skladu s
tehničnim pravilnikom za vodovod (Uradni list RS, št. 75/10).
1.9 Vsako znižanje in zvišanje terena nad obstoječim vodovodom ni
dovoljeno brez posebnega soglasja upravljalca.
1.20 Obstoječ vodovod, ki poteka preko gradbene parcele št. 35 se
prestavi. |
|
|
|
2. Odvajanje odpadnih in meteornih vod: |
|
|
|
2.1 Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu. |
|
|
|
2.2 Fekalne in odpadne vode iz severnega dela zazidalnega
območja se odvajajo gravitacijsko ali z individualnim prečrpavanjem
neposredno v obstoječo kanalizacijo s centralno čistilno napravo. |
|
|
|
2.3 Fekalne in
odpadne vode z južnega dela zazidalnega območja se odvajajo po fekalni
kanalizaciji ob cestah A, B, C in E v črpališče ob cesti B ter po
tlačnem vodu v obstoječo kanalizacijo. Kanalizacija mora biti
priključena na javni kanal s čistilno napravo Semič gravitacijsko ali
preko ustreznega prečrpališča. |
|
|
|
2.4 Tehnološke odpadne vode se morajo pred izpustom v
kanalizacijo ustrezno očistiti in nevtralizirati. |
|
|
|
2.5
Meteorne vode z utrjenih prometnih,
manipulativnih in zunanjih skladiščnih površin se odvajajo preko
lovilcev olj in peskolovov v meteorno kanalizacijo z iztokom v
ponikovalnice. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vplivnega
območja prometnih površin. Meteorne vode ne smejo biti speljane v
naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. |
|
|
|
2.6 Pred odvodom v meteorno kanalizacijo mora biti
zagotovljeno zadržanje, čiščenje in neutraliziranje onesnaženih požarnih
vod ob intervenciji. |
|
|
|
2.7 Čiste meteorne vode s streh in zelenih površin se
odvajajo neposredno v meteorno kanalizacijo. |
|
|
|
2.8
in čiščenje odpadnih voda je treba
načrtovati na osnovi odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in
padavinskih voda na območju Občine Semič (Uradni list RS, št. 72/98). |
|
|
|
2.9 Pri projektiranju je potrebno dosledno upoštevati Tehnični pravilnik
o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 75/10).
2.10 V primeru, da se novi objekti načrtujejo preko obstoječih kanalov
za odpadne fekalne in meteorne vode, se morajo le-ti prestaviti izven
območja gradnje.
2.11 meteornih vod ni dovoljeno odvajati v javno fekalno kanalizacijo. |
|
|
|
3. Oskrba z električno energijo:
3.1 Oskrba zazidalnega območja z električno energijo bo iz razdelilne
postaje (RP) Semič na gradbeni parceli št. 35, ki se bo napajala po dveh
20 kV kablovodih iz razdelilne transformatorske postaje (RTP) Črnomelj
110/20 kV. Dopustna je sprememba lega objekta na gradbeni parceli št. 35
ter postavitev objekta na drugo ustreznejše zemljišče (gradbeno parcelo)
v bližini. RP se lahko postavi kot samostojni objekt ali znotraj
drugega, ustrezno velikega objekta. Pri izdelavi projektne dokumentacije
je treba upoštevati pogoje glede odmikov in križanja z vodovodom in
kanalizacijo, določenim v Tehničnem pravilniku za vodovod (Uradni list
RS, št. 75/10) in Tehničnim pravilniku o javni kanalizaciji (Uradni list
RS, št. 75/10).
3.2 Transformatorske postaje (TP) morajo biti kabelske izvedbe,
postavljajo se glede na predvideno moč ter zazankajo v 20 kV omrežje.
3.3 Elektroenergetski vodi (20 kV vodi in 0,4 kV vodi) morajo biti na
območju urejanja položeni v kabelsko kanalizacijo, ki mora biti pod
voznimi površinami obbetonirana. Kabelska kanalizacija se izvede s cevmi
Q 160 mm in z jaški standardnih dimenzij. Za potrebe informatike se v
kabelski kanalizaciji predvidi še dvojček 2 x Q 50 mm.
3.4 Posamezna odjemna mesta se izvedejo s samostojnimi merilnimi
omaricami na robu parcel in se določijo za vsako odjemno mesto posebej.
Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem
mestu. Vsa odjemna mesta morajo biti opremljena z dajalniki impulzov, če
nima števec sistemske ure je krmilna naprava MTK sprejemnik, nad 41 kW
priključne moči mora biti predviden daljinski prenos števčnih podatkov.
Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lasten krogotok iz
transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na
omrežje. Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših
porabnikov si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma
sistem brezprekinitvenega napajanja. |
|
|
|
3.5 Posamezna
odjemna mesta se izvedejo s samostojnimi merilnimi omaricami na robu
parcel in se določijo za vsako odjemno mesto posebej. Merilno priključne
omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. Vsa odjemna
mesta morajo biti opremljena z dajalniki impulzov, če nima števec
sistemske ure je krmilna naprava MTK sprejemnik, nad 41 kW priključne
moči mora biti predviden daljinski prenos števčnih podatkov. |
|
|
|
3.6 Odjemalci z
nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lasten tokokrog iz
transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na
omrežje. |
|
|
|
3.7 Za primer
rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov si mora
odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja, oziroma sistem
brezprekinitvenega napajanja. |
|
|
|
3.8 Na ureditvenem območju bo mogoče priključevanje odjemalcev skupne
moči do 1 MVA po izgradnji 2x20 kV kablovoda Ručetna vas–Semič.
Nadaljnje povečevanje obremenitve bo možno šele po izgradnji 2x20 kV
kablovoda Ručetna vas–RTP 110/20 kV Črnomelj. |
|
|
|
4. Ogrevanje objektov: |
|
|
|
4.1 Ogrevanje objektov in za pripravo tople sanitarne vode
je individualno s kurilnim oljem, ki ga je potrebno hraniti v enoplaščni
cisterni v lovilnem bazenu v objektu ali s plinskimi kontejnerji.
Ogrevanje objektov je dopustno z alternativnimi in obnovljivimi viri. |
|
|
|
4.2 V območju zazidalnega načrta je dopustna izvedba
plinske postaje in plinovodnega omrežja. |
|
|
|
5. Javna razsvetljava: |
|
|
|
Javna razsvetljava se uredi ob vseh cestah. Izvede se s
kabli v električni kabelski kanalizaciji. Napajanje bo izvedeno preko
prižigališča iz predvidene transformatorske postaje. |
|
|
|
6. Telekomunikacijsko omrežje:
Zračni telekomunikacijski vod, ki poteka preko zemljiške parcele št. 37
se prestavi izven zazidljivega območja. |
|
|
|
Telekomunikacijsko omrežje zazidalnega območje se
priključi na telefonsko centralo v Semiču. Izvede se s kabli v kabelski
kanalizaciji ob osnovnem cestnem omrežju. |
|
|
|
7. Zbiranje in odstranjevanje odpadkov: |
|
|
|
7.1 Investitorji morajo zagotoviti zbirna in odjemna mesta
za komunalne odpadke na lastni parceli. Prostor, kjer bodo nameščene
posode mora biti utrjen, pokrit in ograjen, zagotovljeno mora biti redno
čiščenje. |
|
|
|
7.2 Investitorji morajo zagotoviti sortiranje odpadkov ter
ločeno in varno ravnanje s posebnimi odpadki. |
|
|
|
20.a člen |
|
|
|
VARSTVO PRED
POŽAROM |
|
|
|
1. Pogoji za varen
umik ljudi, živali in premoženja |
|
|
|
Objekti in
ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz
objektov na urejene površine ob objektih, gradbenih parcelah in na
sosednja zemljišča v javni lasti. |
|
|
|
2. Odmiki med
objekti ali protipožarne ločitve |
|
|
|
Minimalen odmik
med objekti na sosednjih gradbenih parcelah je 10 m. Zagotovljeni morajo
biti ustrezni protipožarni odmiki med objekti na posamezni gradbeni
parceli in protipožarna ločitev prostorov v objektih. |
|
|
|
3. Prometne in
delovne površine za intervencijska vozila |
|
|
|
Vsi objekti morajo
biti dostopni z javnega cestnega omrežja. Delovne površine za
intervencijska vozila in gasilce so na javnih prometnih površinah in na
utrjenih površinah na gradbenih parcelah, ki jih morajo zagotoviti
uporabniki objektov. |
|
|
|
4. Viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje |
|
|
|
Voda za gašenje se
zagotovi iz hidrantnega omrežja na javnem vodovodu, ki poteka po
osnovnem cestnem omrežju in se dvostransko napaja iz primarnega
vodovoda. |
|
|
|
5. Pri načrtovanju in gradnji objektov in ureditev je potrebno
opredeliti in upoštevati cono potresne ogroženosti ter požarne in druge
ogroženosti in temu primerno predvideti ukrepe in način gradnje, odmike
od mej sosednjih zemljišč in odmike med objekti. |
|
|
|
20.b člen |
|
|
|
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO
RABO NARAVNIH DOBRIN
1. Varstvo tal
– posegi pri urejanju območja se morajo izvajati tako, da bodo prizadete
čim manjše površine tal,
– pri gradnji se morajo uporabljati transportna sredstva in gradbeni
stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo
dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in
gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se preprečijo
emisije prahu z vlaženjem. S teh površin je potrebno preprečiti
odtekanje vode v podtalje. Predvideti je potrebno ukrepe za ravnanje,
odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne
snovi.
2. Varstvo naravnih vrednot
– če se ob zemeljskih delih odkrije potencialno naravno vrednoto (jamo,
brezno, zasiganost) naj se o najdbi čimprej obvesti pristojno območno
enoto Zavoda RS za varstvo narave, ki bo pripravil usmeritve za
nadaljnje delo.
3. Varstvo pred hrupom
– območje zazidalnega načrta uvrščamo v IV. območje varstva pred hrupom,
ki dopušča mejne vrednosti hrupa 65 dBA za noč in 75 dBA za dan. V
primeru prekoračitve navedenih vrednosti je treba izvesti ustrezne
ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu,
– ukrepi za varovanje pred prekomernim hrupom morajo biti predvideni in
izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem
okolju,
– vse naprave, ki so lahko vir hrupa, morajo imeti ustrezne certifikate.
4. Varstvo zraka
i. v času gradnje je treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijske
norme za naprave, ki se med gradnjo uporabljajo za pripravo gradbenega
materiala. Potrebno je vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih
površin, čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne
površine, ter prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih
prometnih površinah,
ii. v času obratovanja objektov oziroma proizvodnjo je treba načrtovati
in zagotoviti vse potrebne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje emisij
plinov, nevarnih snovi in prahu v zrak. |
|
|
|
20.c člen
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
1. V območju ni registriranih enot kulturne dediščine.
2. Zaradi ukrepov za varstvo arheoloških ostalin je potrebno skladno s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojni javni službi
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke
ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi
nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče
z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo
raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska
in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoje arheološke ostaline. |
|
|
|
VII. UREJANJE ZELENIH
POVRŠIN |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
Zelene površine morajo biti povezane med seboj in z
zelenimi površinami izven meja zazidalnega načrta. Urejanje zelenih
površin mora biti enotno. |
|
|
|
Vse proste površine se morajo urediti, zatraviti in
ozeleniti. Na zelenicah ob cestah je drevje praviloma oblikovano v
enovrstne drevorede. Večje površine za mirujoči promet morajo biti
izvedene z zelenicami, zasajene z drevjem.
Zaščitno zelenje je na zelenicah med objekti in cesto Semič–Jugorje ter
na zahodni in južni strani območja zazidalnega načrta. |
|
|
|
Zasaditev zelenih površin in drevoredov se izvede z
avtohtonimi vrstami drevja in grmičevja.
Oporni zidovi se lahko gradijo na zelenicah in na utrjenih površinah v
območju gradbenih parcel in javnih površin. |
|
|
|
Posegi v teren morajo biti izvedeni z blagimi in
ozelenjenimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer
brežin ni možno drugače zavarovati. Oporni zidovi morajo biti izvedeni v
vidnem kamnu in ozelenjeni s plezalkami. |
|
|
|
VIII. ETAPNOST
IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
Zazidalni načrt se lahko izvaja v več etapah, skladno s
fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. |
|
|
|
Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi
elementi zunanje ureditve. |
|
|
|
Etapna gradnja objektov, spremljajočih objektov in
ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v
okviru določenih gabaritov z vso pripadajočo prometno, komunalno in
energetsko infrastrukturo. Etapno izvajanje zazidalnega načrta ne sme
škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in
energetsko infrastrukturo. |
|
|
|
Objekti in ureditve za varovanje okolja in požarno varstvo
morajo biti dokončno urejeni v prvi etapi izvajanja posameznega območja
ali parcele. |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje, obdržijo
dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne
ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega
urejanja. |
|
|
|
IX. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
Za posamezne posege v prostor so investitorji dolžni
predložiti programsko arhitekturno zasnovo objektov in ureditev z vsemi
elementi za pridobitev lokacijskega dovoljenja in z dokazili o
upoštevanju določil o varovanju okolja. Skladnost z zazidalnim načrtom
preverja za posege v prostor pristojna služba Občine Semič in pristojna
strokovna organizacija. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
Obveznosti investitorjev in izvajalcev so predvsem: |
|
|
|
– zagotoviti izvajanje prometne ter komunalne in
energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov, |
|
|
|
– zagotoviti ustrezno komunalno in energetsko oskrbo, |
|
|
|
– zagotoviti sočasno in usklajeno izvajanje komunalne in
energetske infrastrukture, |
|
|
|
– urediti pripadajoče javne in nejavne zelene površine
sočasno z dograditvijo objektov, prometne, komunalne in energetske
infrastrukture, |
|
|
|
– izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati
na sosednja zemljišča ter na poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v
območju zazidalnega načrta in v okolici. |
|
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
Zazidalni načrt iz. 1. člena odloka je stalno na vpogled
pri Občini Semič, Upravni enoti Črnomelj in pri Urbanističnem inštitutu
RS. |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna
inšpekcija. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
Ta odloka začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
|
|
Št. 350-032-02/98 |
|
|
|
Semič, dne 3. septembra 1998. |
|
|
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Semič
Anton Malenšek, dipl. inž. l. r. |
|
|
|