Na podlagi 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl.US, 90/12 in 111/13) in 8. in 16. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/2010 in 1/2015) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, z dne 14.11.2014, je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 12. redni seji dne 16.11.2016 sprejel

O D L O K

o razglasitvi Samostana Velesovo in

Cerkve Marijinega oznanjenja

za kulturni spomenik lokalnega pomena

1. člen

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:

Adergas – Samostan Velesovo - EŠD 798 in Adergas - Cerkev Marijinega oznanjenja - EŠD 2632 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

2. člen

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:

- Lokacija samostana z ohranjenim vedutnim pogledom zlasti z južne strani.

- Baročna cerkvena arhitektura s sočasnim samostanskim traktom, ki jo odlikuje zlasti vhodna s pilastri členjena fasada, v katero je vpet zvonik. V samostanskem traktu je ohranjena tlorisna zasnova in delno prezentirani arkadni hodnik z ohranjenimi oboki.

- Bogato členjeni cerkveni interier s kvalitetno opremo, med katero izstopajo baročni oltarji z oltarnimi slikami znamenitega baročnega slikarja Martina Schmidta (Kremser – Schmidta).

- Ohranjena cerkvena kripta z delno zidanimi nišami, v katerih so pokopane redovnice.

- Cerkev hrani najstarejšo ohranjeno romansko leseno plastiko Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, v samostanu pa je bogata zbirka pohištva in slik iz različnih obdobij.

- Zidano gospodarsko poslopje je zanimiv primer poznobaročne zgradbe z oblikovno izvirno strešno konstrukcijo.

(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:

- Lokacija cerkve z obzidjem,

- Cerkvena stavba (ladja z zvonikom in prezbiterijem ter kripta), samostanski trakt, zidano in leseno gospodarsko poslopje, obzidje in trg pred cerkvijo, namembnost, njihova zunanjost in notranjost vključno z vsemi gradivi, poslikavami in opremo,

- Varujejo se tudi vse neokrnjene vedute na samostan, zlasti z južne strani.

3. člen

(1) Spomenik obsega nepremičnine: zemljišča s parc. št.: 612/1, 612/2, 613, 614, 615/1, 615/2, 616, 617/1, 617/2, 1797/4, vse k. o. 2108-Velesovo in stavbe št. 97, 98, 635, vse k. o. 2108-Velesovo.

(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parc. št. 344/1, 344/2, 356, vse k.o. Češnjevek in 579/1 (del), 579/3 (del), 581/1, 581/2, 582/2, 582/3, 582/4, 582/5, 598, 609/1, 610/1, 610/2, 618/1, 618/2, 618/3, 618/4, 618/5, 618/6, 621/7 652/1, 652/2 (del), 652/3, 652/4, 653/2, 653/5, 653/12, 653/13, 655/2, 716/1, 716/3, 717, 718/1, 718/2, 719/1, 719/2, 720/1, 720/2, 720/3, 720/4, 720/5, 721/1, 721/2, 721/3, 721/4, 721/5, 722/2, 722/5, 722/6, 722/7, 722/8, 771/1, 771/2, 771/4, 771/5, 771/6, 773/2, 774, 775/1, 775/2, 775/3, 775/4, 776/1, 776/4, 776/5, 776/6, 776/7, 777/1, 777/2, 796/1, 796/2, 796/3, 796/4, 796/5, 796/6, 796/7, 797, 798/1, 798/2, 799, 800/1, 800/2, 801/1, 802, 803/1, 803/2, 804/1, 805/1, 805/2, 805/3, 805/4, 805/5, 806/1, 806/2, 806/3, 806/4, 1791/3 (del), 1791/4, 1791/5 (del), 1792 (del), 1793 (del), 1794/2, 1794/3, 1794/4, 1797/2, 1797/3 (del), 1797/5 (del), 1797/7, 1797/8, 1797/9, 1798/1, 1800/1, 1800/6, 1800/7, 1800/8, 1800/9, 1800/10, 1806/2, 1806/3, 1806/4, 1807/1 (del), vse k. o. 2108-Velesovo.

(3) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu, na temeljnem topografskem načrtu in ortofoto posnetku, ki so sestavni del Predloga za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena za enoti dediščine: Adergas – Samostan Velesovo - EŠD 798 in Adergas - Cerkev Marijinega oznanjenja - EŠD 2632.

(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika,

- zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi,

- podreditev vseh posegov v spomenik in njegove enote ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,

- prepoved spreminjanja varovanih elementov spomenika; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja,

- prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če

je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika ali njegovih delov,

- prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda,

- ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico,

- označitev posameznega spomenika, s primerno oznako, ki ne krnilikovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika,

- redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice,

- predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.

- za kulturne spomenike z umetnostnimi oziroma arhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa ohranjanje vseh ovrednotenih likovnih značilnosti zunanjosti in notranjosti posameznih delov in opreme, kjer je ta del posamezne enote, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa:

- ohranjanje in redno vzdrževanje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenosti (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti),

- dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje-restavriranje izvirnih prvin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme,

- dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (npr. pohištvo, posodje, paramenti), razen v primerih, če raba ogroža obstoj te opreme.

5. člen

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:

- V vplivnem območju spomenika se ohranja obstoječa gospodarska raba.

- Gradnje in prenove obstoječih stavb ter posegi v infrastrukturo so pod nadzorom pristojne spomeniške službe.

- V vplivnem območju spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja z nadzemno strukturo ter nosilci reklam, ki bi motili poglede na spomenik, razen za bivalne in gospodarske potrebe prebivalcev v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri pristojna spomeniška služba.

6. člen

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

7. člen

Spomenik se označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena ob vhodu v samostanski trakt.

8. člen

Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

9. člen

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

10. člen

(1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi pravni status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka, in sicer kot zaznambo nepremičnega spomenika.

(2) Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.

11. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

Številka: 622-01/2014-11

Datum: 16.11.2016