Na podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 28.
redni seji dne 18. 6. 2014 sprejel |
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez
spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Flere |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(pravna podlaga) |
(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom
Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11) Občinski svet
sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih
zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov –
kmetija Flere (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 114-2013, ki ga je
izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje. |
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN iz prejšnjega odstavka je dana v
Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07,
70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12,
35/13), v 39. členu novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list
RS, št. 43/2011) ter v odločbi Ministrstva za kmetijstvo in okolje št.
351-13/2012/5 z dne 21. 2. 2012 o izpolnjevanju pogojev za postopek
priprave OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe. |
II. VSEBINA |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine: |
– območje OPPN |
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave
prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti,
rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za
projektiranje in gradnjo |
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
|
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave |
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
– načrt parcelacije |
– etapnost izvedbe prostorske ureditve |
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine: |
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine
Braslovče'' |
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem'' |
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
|
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija'' |
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''. |
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge: |
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
– prikaz stanja prostora |
– strokovne podlage (geodetski načrt s certifikatom) |
– hidrološko-hidravlična študija za OPPN na območju kmetije Flere v
Letušu (št. proj. G16-FR/14, Izvor-R d.o.o., marec 2014) |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in utemeljitev |
– povzetek za javnost. |
III. OBMOČJE |
3. člen |
(območje OPPN) |
(1) Območje izdelave OPPN se nahaja na območju kmetije Flere, Letuš 83,
3327 Šmartno ob Paki, v neposredni bližini že obstoječih stavb in zajema
kmetijska zemljišča na naslednjih parc. št.: 945/2, 947, 948/2, 948/3,
del 948/4, 952/2, 956/2, vse k.o. Letuš. |
(2) Izdelava OPPN na kmetijskih zemljiščih je dopustna v skladu z 39.
členom novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/11)
ter z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 351-13/2012/5 z
dne 21. 2. 2012 o izpolnjevanju pogojev za postopek priprave OPPN na
kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe. |
(3) Kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku
tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz
grafičnega načrta. |
(4) Območje OPPN obsega 0,36 ha. |
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
4. člen |
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
(1) Kmetija deluje že vrsto let in ima v ta namen izgrajenih vrsto
objektov, ki uspešno služijo kmetijski dejavnosti. Z leti pa je kmetija
širila obseg del in zato potrebuje tudi nove stavbe, vse v luči
trajnostnega razvoja podeželja. |
(2) Znotraj območja OPPN so dovoljene gradnje kmetijskih stavb, vendar
brez spremembe namenske rabe zemljišča. |
(3) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju
danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov
podajajo pogoje za prostorsko umestitev kmetijskih objektov ter za
umestitev potrebne infrastrukture. |
(4) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer glede na potrebe
kmetije. |
(5) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila
Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04). |
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1) Obravnavano območje se nahaja neposredno ob regionalni cesti
Šentrupert–Mozirje in ima povsem na novo rekonstruiran obstoječ cestni
priključek. Omenjena cesta predstavlja tudi severni rob kmetije. Na jugu
meji na reko Savinjo, na vzhodu in zahodu pa na kmetijska zemljišča.
Tako sama kmetija praktično nima negativnih vplivov na okolico, saj je
območje že od nekdaj pretežno kmetijsko in ga kot takega obravnavana
kmetija znotraj OPPN ohranja. |
(2) Območje je v celoti že opremljeno s potrebno gospodarsko javno
infrastrukturo. Energetsko je samozadostno, saj ima že izgrajeno
bioplinarno, iz katere se proizvaja tako električna kot toplotna
energija in dejansko presega potrebe kmetije. |
6. člen |
(vrste dopustnih dejavnosti) |
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN so predvidene naslednje dejavnosti
oziroma gradnje stavb, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne
klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena
(Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba) uvrščene v
posamezne skupine. |
(2) Vrste stavb: |
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo in sicer: rastlinjaki za
vrtnine in okrasne rastline, pokrite drevesnice in podobne stavbe;
|
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba
izvesti presojo vplivov na okolje po predpisu, ki ureja vrste posegov v
okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje;
|
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, in sicer: kmetijski silosi,
kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in
podobne stavbe za spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih
kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice in podobno. |
(3) Znotraj ureditvenega območja OPPN je dovoljena gradnja
gradbeno-inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki
predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim in
niso v nasprotju z namensko rabo območja. |
(4) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času
gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je
dovoljena njegova prezentacija. |
(5) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov
na okolje obvezna, in so določene v Prilogi I Uredbe o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07). |
(6) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov
na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so
določene v Prilogi II Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah
posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje
(Uradni list RS, št. 72/07), razen če je poseg s tem odlokom izrecno
dovoljen. Če poseg predpisanega praga iz prejšnjega stavka ne dosega, je
dovoljen. |
7. člen |
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo) |
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del |
Na območju je dopustna: |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več
kakor 10 %; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če
obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede
velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se
rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
|
– sprememba namembnosti, |
– odstranitev objekta in |
– vzdrževanje, |
– legalizacija objektov na način pridobitve gradbenega dovoljenja za
gradnjo novega objekta. |
(2) Stavbe |
Območje OPPN se v skladu s Prostorskim redom občine Braslovče nahaja
znotraj prostorske enote PE 27 (odprt prostor funkcionalne enote obrobno
gričevje). S tem za območje OPPN veljajo enaka merila in pogoji za
gradnjo kot veljajo za PE 27, dodatno pa še naslednje: |
Vse stavbe morajo biti umeščene tako, da omogočajo normalno
funkcioniranje kmetije ter da imajo zagotovljene zadostne površine za
manipulacije s kmetijsko mehanizacijo. Na območje OPPN se lahko umesti
več stavb, ki lahko segajo tudi izven območja OPPN na stavbna zemljišča
kmetije. Med drugim je primarnega pomena izgradnja nove večnamenske
kmetijske stavbe – hleva, in sicer na jugozahodnem delu območja OPPN.
Znotraj stavbe je predvidena umestitev hleva za rejo živali, gnojišča,
nadstreška ter ostalih potrebnih vsebin v skladu z dopustnimi
dejavnostmi. Objekt je lahko okvirnih dimenzij 80,00 x 30,00 metrov z
možnimi izrastki ter okvirne višine do 13,00 metrov. Streha mora biti
obvezno dvokapnica z usmerjenostjo slemena v daljši smeri objekta,
zaradi velike širine stavbe je lahko naklon tudi manjši od 30º. Vsi
ostali pogoji naj sledijo skupnim pogojem. Zaradi tehnoloških zahtev so
možna tudi manjša odstopanja od navedenih vsebin in dimenzij. Objekt je
lahko grajen ali montažen oziroma kombinacija obojega. Zaradi
strnjenosti kmetije faktorji glede izrabe zemljišč znotraj območja OPPN
ne veljajo. |
(3) Legalizacija že obstoječih stavb |
Za že zgrajene stavbe, ki nimajo pridobljenih ustreznih gradbenih
dovoljenj, se le-ta lahko pridobijo pod pogoji v skladu s tem odlokom,
in sicer na način pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo novega
objekta. |
(4) Zunanja ureditev |
Okolica stavb naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dvorišča
med stavbami naj bodo urejena. |
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov |
Na območju OPPN je dovoljena postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost, in sicer v skladu z
dopustnimi vrstami stavb iz tega odloka. Odmiki od sosednjih meja niso
predpisani, ker so vsa zemljišča znotraj območja OPPN in vsa sosednja
zemljišča v lasti ene kmetije. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu
objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim
objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
|
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve |
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno
pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja
ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali
njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali
drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko
raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za
kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti
načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. |
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
8. člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Ceste |
Dostop do predvidene ureditve je omogočen neposredno preko obstoječe
državne ceste Šentrupert–Mozirje. Uvoz na kmetijo je že izveden in se
vanj ne posega. |
(2) Mirujoči promet |
Znotraj območja kmetije je potrebno zagotoviti vse potrebne površine za
mirujoči promet, tako za osebna vozila kot za kmetijsko mehanizacijo. |
9. člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Obstoječi objekti kmetije Flere so priključeni na distribucijsko
omrežje na odjemnem mestu št. 112197902003 z zakupljeno priključno močjo
17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A. Odjemno mesto se napaja iz
nizkonapetostnih zbiralnic obstoječe transformatorske postaje TP Letuš
Hrašan. |
(2) Obstoječe merilno mesto se nahaja v energetskem prostoru v
obstoječem objektu na parc. št. 945/3, k.o. Letuš. Zaradi stalnega in
nemotenega dostopa do priključnega merilnega mesta je potrebno pred
vhodnimi vrati v objekt namestiti omarico s ključem vhodnih vrat, katera
bo zaklenjena s ključavnico Elektra Celje d.d. |
(3) Predviden hlev se bo napajal na obstoječem NN priključnem vodu za
obstoječimi meritvami porabe, s tem, da je potrebno pred priključitvijo
hleva na distribucijsko omrežje zaprositi za povečavo priključne moči na
obstoječem odjemnem mestu za dodatnih 17 kW, ki bodo potrebni za
napajanje predvidenega hleva. |
10. člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK
omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih naročniških TK kablov se
določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih
je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod
nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije. Za trase novih
TK vodov naj se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi, premera 110
mm ali 125 mm in pomožnimi jaški. |
11. člen |
(meteorna in fekalna kanalizacija) |
(1) Na obravnavanem območju ni izgrajenega javnega kanalizacijskega
omrežja, ki bi se zaključeval s čistilno napravo in tudi ni predvidena
njegova izgradnja. Fekalne vode je potrebno odvajati v nepropustno
greznico, kamor se odlaga tudi hlevski gnoj, vse skupaj pa se koristi za
pridelavo energije v bioplinarni. |
(2) Čiste meteorne vode s streh objektov se vodijo v površinski
odvodnik. Izpust padavinskih vod mora biti preko meteornega
zadrževalnika načrtovan tako, da ne posega v svetli profil vodotoka.
Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Na
območju izpusta mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Odvodnjavanje ostalih meteornih voda z utrjenih površin pa se uredi z
neposrednim ponikovanjem v podtalje. |
12. člen |
(vodovod) |
Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je
možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE ø 90 mm, ki poteka
severno od obravnavanih parcel in oskrbuje obstoječo kmetijsko
gospodarstvo Flere. Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na
področju nove pozidave. Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se
zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo b
sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri nadaljnjem
projektiranju. Razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno
varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je
obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih
objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 metre. Vsi odcepi in
priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se
vgradijo v zunanje vodomerne jaške. Montažo vodovodnega priključka lahko
vrši le JKP Žalec ali za to pooblaščeno podjetje. |
13. člen |
(obveznost priključevanja) |
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko
infrastrukturo pod pogoji upravljavcev. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
14. člen |
(kulturna dediščina) |
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij varstva kulturne
dediščine. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN
OHRANJANJE NARAVE |
15. člen |
(varstvo voda) |
(1) Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu
vodnih virov. Vsi predvideni objekti bodo imeli urejeno vodo nepropustno
odlaganje hlevskega gnoja in ostalih fekalnih odpadkov, ki se bodo
nadalje uporabljali v bioplinarni, ki je sestavni del kmetije.
Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v meteorno
kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne
vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge
odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti
speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
Vse meteorne vode je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik
zadržati z zadrževalniki. |
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor,
razen za: |
a/ gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
|
b/ gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje
vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču
(npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
Ne glede na te določbe je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v
tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje
priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno
za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega
soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona,
drugače določeno. |
(3) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega
zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče
do vodnega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega dobra, razen, če je
na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz točke b/
prejšnjega drugega odstavka. Raba priobalnega zemljišča, ki je
neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču
in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in
podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku
priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda. Na vodnem ali
priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir,
ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Ne glede na določbe
prvega stavka tega odstavka lahko lastnik ali drug posestnik objekta
javne infrastrukture izključi splošno rabo na območju, na katerem se
nahaja objekt, če je to nujno zaradi varovanja življenja ali zdravja
ljudi. Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega
zemljišča zaradi omejitev nima pravice do odškodnine, razen za navadno
škodo. |
(4) Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega
zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe po tem zakonu ali javne
službe varstva okolja izvajalcu javne službe dovoliti izvajanja z javno
službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče.
Izvajalec javne službe mora pri izvajanju dejavnosti iz prejšnjega
stavka v čim manjši meri vplivati na stanje zemljišč iz prejšnjega
odstavka, po opravljenih delih pa odpraviti škodo, povzročeno z
izvedenimi deli. Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali
drugega zemljišča zaradi omejitev iz prvega stavka tega odstavka nima
pravice do odškodnine, razen za tisto navadno škodo, ki je izvajalcu
javne službe ni uspelo odpraviti v skladu z določbami prejšnjega stavka.
|
(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na
vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega
soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja
izda Agencija RS za okolje. |
16. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) sodi obravnavano
območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v
oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
|
– III. območje varstva pred hrupom na območju razpršene poselitve:
površine vodne infrastrukture (60 / 50 dBA). |
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom
morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma
njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati
predpisane mejne ravni hrupa. |
17. člen |
(varstvo zraka) |
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja
zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi
viri energije ter ekološko nesporni viri, predvsem toplota iz
bioplinarne. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. |
18. člen |
(ravnanje z odpadki) |
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je
urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se
postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer
izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi
zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in
odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
19. člen |
(varstvo tal) |
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno
deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih
površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela
zelenih površin. |
20. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Območje OPPN se v manjšem delu na vzhodu in jugu nahaja znotraj
zavarovanega območja s področja varstva narave, in sicer znotraj območja
Natura 2000 ter ekološko pomembnega območja Savinja Grušovlje –
Petrovče. |
(2) Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije v obrežnem pasu
manjšega vodotoka z izlivom v Savinjo na vzhodni strani obravnavanega
območja naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana
drevesa ali grmi. Ohranja naj se naravna sestava obvodne vegetacije in
njena pestra strukturiranost. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa
zaščiti pred poškodbami. Vej, drevesne skorje in korenin se ne lomi,
seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe
na drevesu. Na deblo, korenine in veje drevesa se ne obeša, pritrjuje
ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci
žičnih vodov, table, omarice, antene … |
(3) Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na zato
utrjenem odlagališču, odvečne zemlje se ne razgrinja po brežini
vodotokov. Osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo motilo
biološkega stanja ogrožene vrste netopirja malega podkovnjaka. Z
ustreznimi tehničnimi ukrepi se zagotovi, da je svetloba prostorsko
usmerjena proti tlom, svetlobni snopi naj ne osvetljujejo obrežnega pasu
in bližnjega potoka. Preko cele noči naj bodo osvetljene le tiste
površine in objekti, ki morajo biti osvetljeni zaradi varnostnih
razlogov. |
(4) Z namenom ohranjanja ugodnega stanja netopirjev se za njihovo
zatočišče na fasadi novega hleva namesti nekaj lesenih netopirnic.
Razgaljene površine se po opravljenih delih čim prej ozeleni z
zasaditvijo rastiščnim pogojem primernih avtohtonih vrst drevesne in
grmovne vegetacije ter zatravi z mešanico semen okoliških travnikov.
|
(5) Na podlagi Zakona o ohranjanju narave je potrebno za posege na
območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave
poseben status, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje, ki ga izda za to področje pristojno ministrstvo. |
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
21. člen |
(obramba) |
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za
obrambo. |
22. člen |
(potresna varnost) |
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno
prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje
OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni
portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije
– projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2.
2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte
projektnega pospeška tal in Evrokod 8. |
23. člen |
(požarna varnost) |
(1) Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne
varsnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z
ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni
pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja
širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja.
Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba
za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih
skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za
gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati
predpise s področja požarne varnosti. |
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu ''zasnova požarne varnosti'',
za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''študija požarne varnosti''.
Požarno manj zahtevni objekti in zahtevni objekti so določeni v predpisu
o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
24. člen |
(poplavna varnost) |
Za območje predvidenih posegov je bila izdelana Hidrološko-hidravlična
študija za OPPN na območju kmetije Flere v Letušu (št. proj. G16-FR/14,
Izvor-R d.o.o., marec 2014). Kljub dejstvu, da je območje kmetije Flere
obdano z vodami, pa oblikovanost terena ter posegi v strugi preprečujejo
njeno preplavitev. S hidrotehničnega vidika razširitev kmetije ni
problematična. Kljub temu pa zaradi postavitve novega hleva v bližino
Savinje (a še vedno izven dosega Q100) predlagamo, da se podporna stena
objekta, ki sega na teren s koto 319 ali manjšo, temelji vsaj 2 m pod
nivo obstoječega terena. |
25. člen |
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) |
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah
projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti
mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
|
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje
lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za
okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/,
Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010): |
IME_VOD_TE Kamniško-Savinjske Alpe
|
VOD_OBMOCJ Donava
|
ST_VODONOS 2
|
VOD_SKUP1 Kraški/razpoklinski – obširni in lokalni nizko
|
do visoko izdatni vodonosniki
|
VDOON_1 Apnenčasti in dolomitni vodonosniki – večinoma
|
dobro skraseli
|
HIDRODIN1 Odprt
|
SRED_DEB1 >400
|
LITO_OPIS1 Apnenec, dolomitiziran apnenec in dolomit /
|
Mezozoik
|
VOD_SKUP2 Medzrnski – lokalni ali nezvezni izdatni,
|
obširni nizko do srednje izdatni
|
VDOON_2 Vodonosniki v produ, grušču in morenah
|
HIDRODIN2 Odprt
|
SRED_DEB2 20
|
LITO_OPIS2 Prod, pesek, melj, glina in grušč/Kvartar.
|
26. člen |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi) |
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja
je potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z
njim prilagoditi način gradnje. |
27. člen |
(dopolnilna in druga zaščita) |
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih
snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo
preprečili razlitje nevarnih snovi. |
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine
interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. |
X. NAČRT PARCELACIJE |
28. člen |
(parcelacija) |
Ker je območje OPPN lastniško enovito in ker gre za stavbe, ki so si
medsebojno soodvisne, parcelacija ni predvidena. Se pa lahko izvede za
potrebe gradenj oziroma za kakršnekoli druge potrebe, ki so v skladu s
pogoji tega odloka. |
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
29. člen |
(etapnost) |
Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer glede na dejanske potrebe
kmetije. Posamezne ureditve se lahko izvajajo neodvisno druga od druge,
in sicer v različnem vrstnem redu. |
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
30. člen |
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev) |
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske
infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo
primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega
načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
|
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture,
kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in
naprav in sami tehnologiji izvedbe. |
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v
nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in
organizacije, ki jih le-ta zadevajo. |
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OPPN |
31. člen |
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja
hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja
prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
XIV. KONČNE DOLOČBE |
32. člen |
(pogoji, ki niso predpisani) |
Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso
predpisani, določajo Prostorski red Občine Braslovče in predpisi s
področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov,
predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske
raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva
okolja, urejanja voda ter drugi predpisi. |
33. člen |
(dostopnost) |
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah
Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec. |
34. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
35. člen |
(začetek veljavnosti) |
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 35050-9/2012 |
Braslovče, dne 18. junija 2014 |
|
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r. |
|