Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09,  51/10, 4/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO ), 7. člena Odloka o lokalnih občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer  (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/15), 2. člena Odloka o javni razsvetljavi na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2012)  ter  18. člena Statuta Občine Ljutomer  (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13) je Občinski svet Občine Ljutomer na 7. redni seji  2. 3. 2015 sprejel

ODLOK

O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE

LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE JAVNE RAZSVETLJAVE V OBČINI LJUTOMER

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Predmet koncesijskega akta

1. člen

(1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe dobave in postavitve naprav, objektov in omrežja ter vzdrževanje in izvajanje javne razsvetljave v Občini Ljutomer (v nadaljevanju: javna služba), z namenom trajnega nemotenega ter brezhibnega delovanja javne razsvetljave s ciljem zmanjšanja porabe električne energije.

(2) Odlok iz prvega odstavka tega člena je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.

 (3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.

Definicije

2. člen

(1) Poleg pomenov določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

-              »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je izbirna lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;

-              »koncedent«: je Občina Ljutomer;

-              »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;

-              »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije,

-              »javna razsvetljava«: za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti in naprave, namenjeni javni razsvetljavi,  ki so določeni v 11. členu  Odloka o javni razsvetljavi na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2012);

-              »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi, vzdrževanju in upravljanju javne razsvetljave v Občini Ljutomer v skladu s standardi in predpisi iz druge alineje prvega odstavka 13. člena tega odloka.

Enotnost koncesijskega razmerja

3. člen

V Občini Ljutomer (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.

Lastninska pravica

4. člen

(1) Lastništvo vseh s strani koncesionarja vgrajenih, naprav in stvari ostaja do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja pri koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ima koncedent skladno s posebnimi predpisi na vgrajenih napravah izločitveno pravico v stečaju.

(3) Lastništvo ostalih naprav javne razsvetljave in drugih objektov javne službe kot objektov gospodarske javne infrastrukture ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo drugače določeno.

Območje izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin

5. člen

(1) Javna služba se izvaja na celotnem območju občine Ljutomer.

(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti koncesionarja na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

II. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN

Koncesionarjev pravni monopol

6. člen

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:

-              izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,

-              izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve, po posebnem pooblastilu občine vodenja investicij v tehničnem smislu in vzdrževanja občinske infrastrukture javne razsvetljave ter upravljanja s to infrastrukturo,

-              dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.

(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.

(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij ter smernic in mnenj.

Razmerje do podizvajalcev

7. člen

(1) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

(2) Glede pravic podizvajalcev veljajo določbe, ki urejajo javna naročila.

Uporaba javnih dobrin

8. člen

Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji

III. DRUGE DOLOČBE

Nadzor nad izvajanjem javne službe

9. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije  izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

(2) Občina Ljutomer lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.

(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Organ nadzora

10. člen

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

Finančni nadzor

11. člen

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja finančna služba koncedenta oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Vzroki za nenapovedani nadzor morajo biti koncedentu posredovani v pisni obliki z navedenimi razlogi nenapovedanega nadzora.

(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA

Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov

12. člen

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.

Dolžnosti koncesionarja

13. člen

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:

-              izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;

-              upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov (oziroma predpisov, ki bodo te nadomestili):

-              SIST EN 13 201 Cestna razsvetljava,

-              Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava,

-              CIE Pub. 115:2 Lighting of Roads for motor and Pedestrian Traffic,

-              Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10,46/13),

-              veljavno slovensko zakonodajo,

-              smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE,

-              smernicami Slovenskega društva za razsvetljavo SDR,

-              veljavnimi slovenskimi in evropskimi standardi in

-              dobro inženirsko prakso;

-              zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;

-              kot dober gospodar uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;

-              vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

-              voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe v skladu s potrjenim letnim programom;

-              omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;

-              po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo drugače določeno;

-              zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest;

-              pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;

-              skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;

-              oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;

-              obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;

-              pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;

-              voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;

-              ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;

-              voditi kontrolno knjigo, ki vsebuje vse podatke, ki jih določajo predpisi ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe;

-              pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;

-              poročati koncedentu o izvajanju koncesije;

-              v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;

-              obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.

(2) Posamezne storitve je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.

(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

Interventno izvajanje javne službe

14. člen

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.

(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku 7 dni od ugotovitve oziroma od obvestila uporabnikov.

Odgovornost koncesionarja

15. člen

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.

(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Ljutomer, uporabnikom ali tretjim osebam.

(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s razpisom za podelitev koncesije – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Ljutomer.

(4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije.

Dolžnosti koncedenta

16. člen

Dolžnosti koncedenta so zlasti:

-              da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe, s tem odlokom, koncesijsko pogodbo ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,

-              da zagotavlja redno višino plačil koncesionarju skladno s 18. členom tega odloka,

-              da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe,

-              da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine,

-              da zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Pristojnosti župana, in pristojne občinske službe

17. člen

(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:

-              odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj v skladu z veljavno zakonodajo,

-              odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov v skladu z veljavno zakonodajo,

-              druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

(2) Župan lahko pristojnosti iz tega člena prenese na pristojne občinske službe. Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.

Financiranje

18. člen

(1) Javna služba se financira iz:

-              proračuna občine in

-              drugih virov.

(2) Plačila koncedenta koncesionarju se opravljajo po naslednjem odstavku tega člena, in sicer ne glede na prihranek (ali celo izgubo), ki jo bo koncesionar pri izvedbi predmeta tega koncesijskega akta dosegel, se opravljajo po formuli (brez DDV):

Plačilo koncedenta = ((referenčna poraba (v kWh) el. energije) + poraba na novoinstalirani moči, pridobljeni v času trajanja pogodbe (v kWh) – dejanska poraba v tekočem letu)) x cena el. energije v tekočem letu pogodbe (EUR/kWh)

(3) Osnova za plačila vseh ostalih storitev navedenih v koncesijskem odloku in ostalih naročil s strani občine je cenik koncesionarja, ki je priloga pogodbi in del razpisne dokumentacije ter se lahko usklajuje na predlog koncesionarja ali koncedenta.

Način plačila koncesionarja

19. člen

(1) Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev, ki se določi v koncesijski pogodbi na podlagi javnega razpisa in prejete ponudbe koncesionarja.

(2) Koncesionar koncedentu plačuje koncesijsko dajatev v višini, ki jo ponudi na javnem razpisu, na podlagi katerega je pridobil koncesijo.

Pravice uporabnikov

20. člen

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:

-              do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev koncesionarja,

-              pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,

-              uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.

(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

Dolžnosti uporabnikov

21. člen

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:

-              upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,

-              pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,

-              prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.

(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR

Status koncesionarja

22. člen

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.

(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

Dokazovanje izpolnjevanja pogojev

23. člen

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:

-              da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,

-              da je finančno in poslovno usposobljen, kar dokazuje s tem, da je imel v zadnjih 6 mesecih vse obveznosti poravnane (t.j. v zadnjih 6 mesecih mora pravna oseba imeti neporavnane obveznosti 0 dni),

-              da že izvaja vsaj eno dejavnost  javne razsvetljave v občini, ki je primerljiva z Občino Ljutomer in obsega najmanj 800 svetilk,

-              prijavitelj mora razpolagati z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe,

-              prijavitelj mora predložiti dokazilo o izvedbi vsaj enega referenčnega projekta s področja zagotavljanja prihrankov energije na področju javne razsvetljave ali gradnje razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne varčne javne razsvetljave v ustrezni višini v zadnjih treh letih pred objavo razpisa,

-              da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.

(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

VI. JAVNI RAZPIS

Oblika in postopek javnega razpisa

24. člen

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.

(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje:

1. navedbo in sedež koncedenta,

2. podatke o objavi koncesijskega akta,

3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,

4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,

5. postopek izbire koncesionarja,

6. merila za izbor koncesionarja,

7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,

8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter

    drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),

9. način zavarovanja resnosti prijave,

10. kraj, čas in pogoje za dvig razpisne dokumentacije,

11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,

12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,

13. rok za izbiro koncesionarja,

14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,

15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,

16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

(4) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

(5) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Razpisni pogoji

25. člen

Župan s sklepom o začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 23. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...).

Merila za izbor koncesionarja

26. člen

(1) Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila ekonomsko najugodnejšega kandidata.

 (2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).

VII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Uspešnost javnega razpisa

27. člen

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.

(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.

(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.

(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

Izbira koncesionarja

28. člen

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.

(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.

Predsednik in člani strokovne komisije  ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju in kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani  istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.

Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo oziroma s podpisom sklepa o imenovanju v komisijo. Če izvedo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo, najkasneje v roku 60 dni od dneva odpiranja ponudb. 

(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.

(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 14 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Sklenitev koncesijske pogodbe

29. člen

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 22. oziroma 23. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.

(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 7 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo

30. člen

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe

31. člen

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).

(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem podpisa pogodbe obeh pogodbenih strank. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Pristojni organ za izvajanje koncesije

32. člen

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je organ občinske uprave, pristojen za to gospodarsko javno službo.

VIII. PRENOS KONCESIJE

Oblika akta o prenosu

33. člen

Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

Načini prenehanja koncesijskega razmerja

34. člen

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2. s prenehanjem koncesionarja,

3. z odvzemom koncesije,

4. z odkupom koncesije.

Prenehanje koncesijske pogodbe

35. člen

Koncesijska pogodba preneha:

1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

3. z odstopom od koncesijske pogodbe,

4. s sporazumno razvezo.

Potek roka koncesije

36. člen

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Razdrtje koncesijske pogodbe

37. člen

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

-              če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,

-              če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

-              če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

-              če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,

-              če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopust­no v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj.

Odstop od koncesijske pogodbe

38. člen

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

-              če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

-              če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno,

-              iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).

(2) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

Sporazumna razveza

39. člen

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave.

Prenehanje koncesionarja

40. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Odvzem koncesije

41. člen

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

-              če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,

-              če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Odkup koncesije

42. člen

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

Višja sila

43. člen

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

Spremenjene okoliščine

44. člen

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

XI. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV

Uporaba prava

45. člen

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

XII. PREKRŠKI

Prekrški koncesionarja

46. člen

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:

– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude (drugi odstavek 5. člena),

– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe,

– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 7. členom tega odloka,

– krši pravice in obveznosti iz tega odloka,

– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 14. členu tega odloka,

– ne uporablja veljavnih tarif,

– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način,

– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi.

(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba koncesionarja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe

47. člen

(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe..

(2) Tudi odgovorna oseba osebe iz prvega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 400 EUR.

(3) Z globo 500 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni koncesionar po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine Ljutomer

XIII. PREHODNE IN KONČEN DOLOČBE

Pričetek veljavnosti odloka

48. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer in začne veljati  osmi dan po objavi.