Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) in 101. člena  Poslovnika občinskega sveta Ormož  (Uradni vestnik občine Ormož, št. 13/99, 3/01, 24/06 in 8/07) je Občinski svet občine Ormož, na 8. seji, dne 18. 07. 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o oskrbi z vodo v Občini Ormož, ki obsega:

Odlok o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/97, z dne 15.5.1997)

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 15/03, z dne 21.10.2003)

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi z vodo v občini Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07, z dne 29.03.2007)

Šifra: 007-00028/2007

Ormož, dne 18. 07. 2007

                                                              ŽUPAN

Alojz Sok

ODLOK

o oskrbi z vodo v občini Ormož

(Uradno prečiščeno besedilo – UPB 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se določajo pogoji in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in gospodari koncesionar (v nadaljevanju: upravljavec).

2. člen

Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje najmanj pet priključkov različnih uporabnikov in je v upravljanju upravljavca.

3. člen

Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.

4. člen

Upravljavec je v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka dolžan sprejeti Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav, katere upravlja.

Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.

II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV

5. člen

Objekti in naprave uporabnikov so:

1. vodomerni jašek ali niša;

2. obračunski vodomer s pripadajočo spojno cevjo in ventiloma;

3. interno vodovodno ali hidrantno omrežje;

4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunanim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.

Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgrade na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno dovoljenje.

6. člen

Objekti in naprave upravljavca so:

a) sekundarno vodovodno omrežje in naprave:

- priključno omrežje do vodomernega jaška ali objekta, v katerem se nahaja vodomerni jašek ali niša;

- omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);

- omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);

- omrežje za vzdrževanje javnih površin;

- črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;

- naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju.

b) primarno vodovodno omrežje in naprave:

- omrežje in narave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;

- naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;

- vodohrani;

- cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;

- cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);

c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:

- omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih objektov za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin in regije;

- tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja;

- vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD

7. člen

Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda pristojni organ občine Ormož v skladu z določili odloka na podlagi strokovnih podlag upravljavca.

8. člen

Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna za vse novogradnje.

Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.

9. člen

Pristojen organ občine Ormož izdaja na podlagi strokovnih podlag, ki jih pripravi upravljavec soglasje k:

- prostorskim ureditvenim aktom,

- dovoljenjem za poseg v prostor v skladu z zakonodajo,

- začasnem priključku po postopku in v obliki, ki ga določa pravilnik iz 4. člena tega odloka

- priključitvi.

10. člen

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:

a) za soglasje k projektni dokumentaciji:

- lokacijsko informacijo,

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja  s projektom za priključitev na javni vodovod,

- soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

b) za soglasje za priključitev, če ni bilo že  izdano v postopku za pridobitev  gradbenega dovoljenja:

- pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiško knjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),

- katastrski načrt (mapna kopija),

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- načrt strojne (vodovodne) napeljave,

- soglasje za prekop cestišča,

- soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.

c) soglasje za začasni priključek:

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- odločbo upravnega organa o začasnem objektu,

- opis predvidene porabe vode.

Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se predloži dokumentacija iz b) točke prvega odstavka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje se predloži, če je bilo izdano.

11. člen

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.

IV. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE

12. člen

Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v upravljanje drugemu upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).

2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi.

3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom.

4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun.

5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.

6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev).

7. Prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca.

12. a člen

Določbe 12. člena se smiselno uporabljajo v primeru prevzema  objektov in naprav  vaških vodovodov v upravljanje in priključitev na javni vodovod.

V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA

13. člen

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.

14. člen

Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.

VI. VARČEVANJE Z VODO

15. člen

V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno) ima upravljavec pravico brez povračilo škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Skrbeti pa mora predvsem za prednostno preskrbo za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.

16. člen

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.

VII. MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE

17. člen

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.

Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali pa je vodomer začasno v okvari.

18. člen

Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, na območju, ki ga oskrbujejo z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode.

Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljavca – dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno količino pri svojih porabnikih.

19. člen

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. Uporabnik se sme predstavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.

Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa.

Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.

20. člen

Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik s števnino, ki se obračunava mesečno ob ceni za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode.

21. člen

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.

22. člen

Uporabnik je dolžan zgraditi vodomer praviloma v zunanjem jašku in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam  upravljavca za vzdrževanje in redne preglede. Uporabnik je dolžan upravljavcu, na njegovo pisno zahtevo, sporočiti stanje vodomera na določen dan.

23. člen

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik nemudoma prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nositi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

VIII. OBRAČUN OSKRBE Z VODO

24. člen

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.

25. člen

Za gospodinjstva in manjše uporabnike vode opravi odčitavanje vodomerov upravljavec enkrat letno. Odčitavanje se lahko opravi večkrat zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera ali na posebno zahtevo uporabnika ali upravljavca. Večjim porabnikom vode (pravnim osebam, samostojnim podjetnikom, zavodom in hišnim svetom), ki porabijo mesečno več kot 50 m³ vode, opravi odčitavanje vodomerov upravljavec mesečno.

26. člen

Če upravljavec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov, obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.

Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe je osnova za obračun maksimalna možna poraba na priključek.

IX. IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV

27. člen

Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih položnic ali računov za obračunsko obdobje.

Za gospodinjstva in manjše uporabnike vode se obračun vrši mesečno za pretekli mesec na podlagi povprečne porabe vode v preteklem letu. Na osnovi odčitane dejanske porabe vode se obračun opravi najmanj enkrat letno. Uporabnik vode ima pravico v primeru spremembe porabe vode zahtevati od upravljavca spremembo podlage za obračun vode med letom.

Gospodinjstva in manjši uporabniki lahko sami odčitavajo dejansko porabo vode in jo sporočijo upravljavcu do 30. v mesecu za tekoči mesec.

Večjim porabnikom vode (pravne osebe, samostojni podjetniki, zavodi in hišni sveti), ki porabijo mesečno več kot 50 m³ vode, se vrši obračun mesečno za pretekli mesec na podlagi dejansko odčitane porabe vode.

28. člen

V primerih, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, le – ti, z  medsebojnim sporazumom določijo pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu in delitev stroškov med posameznimi uporabniki.

Občina in upravljavec internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.

29. člen

Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.

Če porabnik ne plača zneska računa na položnici ali računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, mora upravljavec brez predhodnega obvestila, prekiniti dobavo vode.

X. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV

30. člen

Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznost:

1.   da skrbi za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov;

2.   da redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda;

3.   da vzdržuje priključke;

4.   da redno pregleduje, preizkuša in zamenjuje vodomere v skladu z veljavno zakonodajo ali na zahtevo uporabnika kot to določa 23. člen odloka;

5.   da redno kontrolira in zagotavlja kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje;

6.   da obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih ob prekinitvi dobave vode;

7.   da vodi kataster vodovoda in ostale evidence;

8.   da redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode;

9.   da pripravlja strokovne podlage za izdajo soglasij in omogoča priključitev na javni vodovod kot to določa ta odlok;

10. da organizira preskrbo v primeru višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;

11. da sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube ter skrbi za avtorizacijo;

12. da skrbi za pravilno obratovanje in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov;

13. da kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod.

31. člen

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:

1.   da redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do ob snegu, ledu in ostalih materialov;

2.   da dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;

3.   da kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;

4.   da takoj javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;

5.   da pismeno obveščajo upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;

6.   da redno plačujejo vse obveznosti na podlagi izdanih položnic ali računov v plačilnem roku;

7.   da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika računov;

8.   da se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;

9.   da si pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije;

10. da povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

32. člen

Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgov morajo pri opravljanju del poskrbeti, da ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju. Dela morajo izvajati pod nadzorom upravljavca vodovoda.

Vsi stroški zakoličb, nadzorov ali eventualnih prestavitev vodovodnega omrežja ali naprav bremenijo investitorja.

Upravljavci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija, inp.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.

XI. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV

33. člen

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenja požarov.

Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz hidrantov.

Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, gasilske vaje, preizkušanje, izpiranje vodovodov in za polnjenje cistern za razvod vode, je dovoljen le s soglasjem upravljavce. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba.

34. člen

Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega  člena tega odloka.

35. člen

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.

V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.

XII. PREKINITEV DOBAVE VODE

36. člen

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:

1.   če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,

2.   če je priključek na vodovod izveden brez soglasja pristojnega organa Občine Ormož,

3.   če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,

4.   če je uporabnik brez soglasja pristojnega organa Občine Ormož dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširil svojo napeljavo

5.   če je uporabnik onemogočil delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka,

6.   če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi.

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi in brez predhodnega obvestila prekine dobavo vode v naslednjih primerih:

1.   če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;

2.   če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu ali položnici po izteku plačilnega roka niti v 15 dneh po prejemu pismenega opomina;

3.   če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.

Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

37. člen

Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.

Priključek upravljavec ukine tako da:

-   fizično odstrani priključni ventil in cev,

-   izbriše priključek iz katastra,

-   vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev,

Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

38. člen

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalni del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora pa o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.

39. člen

V primeru nepredvidljivih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.

XIII. KAZENSKE DOLOČBE

40. člen

Z globo 835 € se kaznuje upravljavec javnega vodovoda:

1. če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda;

2. če neopravičeno prekine dobavo vode;

3. če ne dopusti priključitve, kot to določa 8. člen;

4. če izvrši priključitev brez predhodnega soglasja;

5. če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanje ob nastopu višje sile (15. člen);

6. če ne izpolnjuje obveznosti po 4., 5., 8., 10. in 12. tč. 30. člena tega odloka.

Z globo 208 € se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca.

41. člen

Z globo 125 € se kaznuje za prekršek uporabnikov fizična oseba, če:

1. se ne priključi na javni vodovod;

2. se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca;

3. ne izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., 4., 6., 7., 8. in 10. točke 31. člena;

4. prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi;

5. odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 33. členom.

Za prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik  z globo 835 €, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 208 €.

42. člen

Z globo 417 € se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki:

1. ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju (32. člen);

2. pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane  (10. tč. 31. člena)

Z globo 125 € se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 2. točke 1. odstavka tega člena.

Z globo 208 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

43. člen

Pooblaščeni predlagatelj za prekrške iz 41. in 42. člena tega odloka je upravljavec javnega vodovoda.

44. člen

V roku 1. leta po uveljavitvi tega odloka so vsi upravljavci javnih vodovodov iz 2. člena tega odloka dolžni poskrbeti za upravljanje le-teh v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah.

45. člen

V roku enega leta so vsi uporabniki iz 8. člena tega odloka dolžni urediti priklop.

46. člen

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske, službe pristojni organ občinske uprave pa opravlja strokovni nadzor.

47. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode na območju občine Ormož (Uradni  vestnik občine Ormož in Ptuj, št. 23/88, 21/90, 11/92 in 21/93)

48. člen