Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl.US: U-I-43/13-8), 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/12 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Ormož na 26. seji dne 18. 11 2013 sprejel

ODLOK

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za farmo Marčec

1 UVODNE DOLOČBE

1.    člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za farmo Marčec (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).

2.    člen

(vsebina odloka)

Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, opis prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.

3.    člen

(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1)    Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.

(2)    Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.

(3)    Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:

-   izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,

-   območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,

-   prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,

-   zazidalna oziroma ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo v merilu 1 : 1000,

-   prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu   1 : 1000,

-   načrt parcelacije v merilu 1 : 1000.

4.      člen

(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:

­  odločba o izpolnjevanju pogojev za vključitev pobude kmetijskega gospodarstva v postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe,

­  sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta,

­  izvleček iz občinskega prostorskega načrta,

­  prikaz stanja prostora,

­  smernice in mnenja,

­  obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta.

2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

5.      člen

(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(4)    Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na skrajnem vzhodnem delu občine Ormož, blizu meje z občino Središče ob Dravi.

(5)    Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega dele kmetijskih zemljišč s parcelnimi številkami 388/1, 388/2 in 388/3 vse v k.o. Loperšice. Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 3.577,35 m².

(6)    Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je v naravi delno njiva (zemljišči s parcelnima številkama 388/1 in 388/3) in delno sadovnjak (zemljišče s parcelno številko 388/2).

(7)    Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta meji na vzhodu, severu in zahodu na njivske površine, na jugu na glavno cesto št. G1-2 (odsek 1313 Ormož - Središče ob Dravi) ter na jugozahodu na kmetijsko gospodarstvo KMG-MID: 100369907.

(8)    Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je prometno navezano na glavno cesto preko gramoziranega cestnega priključka poljske poti, ki poteka ob vzhodu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Preko območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka prostozračni nizkonapetostni elektroenergetski vod do električne omarice, ki se nahaja na zemljišču kmetijskega gospodarstva. Telekomunikacijsko omrežje in srednjetlačno omrežje zemeljskega plina poteka ob severni strani glavne ceste, vodovodno omrežje pa ob južni strani glavne ceste.

(9)    Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva narave in varstva kulturne dediščine ter poplavnih območij. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja raziskovalni prostor za nafto in zemeljski plin (RP Murska depresija).

3 OPIS PROSTORSKE UREDITVE

6.      člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom)

(10)  Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom je načrtovana gradnja prašičje farme.

(11)  Poleg tega je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtovana še gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (nizkonapetostnega elektroenergetskega priključka, vodovodnega priključka, plinovodnega priključka), gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov (silosov, ponikovalnic, zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, gnojišč ipd.), namestitev naprav in napeljav za pridobivanje energije, ogrevanje, prezračevanje ipd. ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami (utrjevanje dvorišča, utrjevanje dovozne poti, zatravitve, zasaditve ipd.).

4 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

7.      člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, v kolikor se to izkaže za potrebno pri pripravi projektne dokumentacije.

8.      člen

(rešitve načrtovanih objektov in površin)

(12)  Načrtovana prašičja farma se umesti v prostor severno od kmetijskega gospodarstva z daljšo stranico orientirano v smeri sever-jug.

(13)  Ob južni strani načrtovane prašičje farme se uredi načrtovano utrjeno dvorišče.

(14)  Za prometni dostop se od obstoječega cestnega priključka poljske poti na glavno cesto in do načrtovanega utrjenega dvorišča uredi načrtovana utrjena dovozna pot.

9.      člen

(vrste objektov glede na namen)

(15)  Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:

­  stavbe za rejo živali,

­  lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

­  lokalni plinovodi,

­  lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,

­  lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,

­  cevovodi za odpadno vodo,

­  lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,

­  drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.

(16)  Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih objektov glede na namen:

­  majhna stavba,

­  podporni zid,

­  nepretočna greznica,

­  objekt za rejo živali,

­  pomožni kmetijsko-gozdarski objekt.

(17)  Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste enostavnih objektov glede na namen:

­  majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,

­  ograja,

­  podporni zid,

­  mala komunalna čistilna naprava,

­  nepretočna greznica,

­  rezervoar,

­  vodnjak,

­  priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

­  vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,

­  objekt za oglaševanje,

­  pomožni kmetijsko-gozdarski objekt,

­  pomožni komunalni objekt.

10.   člen

(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:

­  sanacija in priprava zemljišča,

­  gradnja novega objekta,

­  rekonstrukcija objekta,

­  odstranitev objekta,

­  sprememba namembnosti,

­  vzdrževanje objekta.

11.   člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(18)  Prašičja farma se umesti znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami, katerih stavba ne sme presegati, lahko pa se jih dotika s fasadami ali pa je od njih odmaknjena v notranjost zemljišča (gradbene meje lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.). Tlorisni gabarit stavbe je največ 18,00 m x 54,00 m. Višinski gabarit stavbe je največ 7,00 m, merjeno od najnižje višinske kote urejenega terena ob stavbi do najvišje višinske kote strehe v naklonu, nad katero je dopustna le izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive vire energije ipd.. Fasada stavbe se zasnuje svobodno s kakovostnimi in trajnimi materiali. Streha se izvede kot simetrična dvokapnica s smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico stavbe. Minimalna neovirana talna površina, ki jo mora imeti vsak prašič v skupini, se zagotovi v skladu s predpisom o zaščiti rejnih živali oziroma na mladico po osemenitvi 1,64 m² (od tega mora biti minimalna površina polnih tal 0,95 m²), na svinjo 2,25 m² (od tega mora biti minimalna površina polnih tal 1,30 m²), na vsakega tekača ali pitanca pa:

(19)  Nezahtevne in enostavne objekte, ki so navedeni v tretjem odstavku 9. člena tega odloka, se umesti v prostor tako, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi bliže, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na mejo. Glede velikosti se upošteva določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.

(20)  Dvorišče se asfaltira ali gramozira oziroma podobno utrdi.

(21)  Zunanje površine se zatravi in v čim večji meri zasadi z drevesno in grmovno vegetacijo.

12.   člen

(pogoji in merila glede parcelacije)

(22)  Zemljiške parcele je dopustno deliti ali združevati.

(23)  Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu. Zemljiškokatastrske točke so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.

5 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

13.   člen

(splošni pogoji za urejanje prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)

(24)  Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.

(25)  Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(26)  Objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture je dovoljeno v območju državne ceste graditi le pod pogoji in na način, določenim s soglasjem upravljalca ceste.

14.   člen

(prometno urejanje)

(27)  Na mestu obstoječe poljske poti se uredi utrjena dovozna pot, katera se na jugu naveže preko obstoječega cestnega priključka na glavno cesto in na zahodu na utrjeno dvorišče prašičje farme.

(28)  V kolikor se izkaže potreba po rekonstrukciji cestnega priključka na glavno cesto se v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela presojo prometne varnosti priključka oziroma kapacitetno analizo in dimenzioniranje rekonstrukcije cestnega priključka.

15.   člen

(oskrba z vodo)

(29)  Za oskrbo s pitno vodo se od javnega vodovodnega voda DN 200 (zemljišče s parcelno številko 384/2) do prašičje farme zgradi ustrezno dimenzionirani vodovodni priključek. Vodomer se vgradi v zunanji vodomerni jašek (zemljišče s parcelno številko *60).

(30)  Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.

16.   člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(31)  Padavinske odpadne vode s strešin in utrjenih površin se odvaja v ponikovalnice, katere se locira izven povoznih površin v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(32)  Tehnološke odpadne vode in živalske iztrebke se zbira v gnojiščih in gnojničnih jamah oziroma v zbiralnikih gnojnice ali gnojevke. Razredčena vsebina iz gnojničnih jam in zbiralnikov gnojnice ali gnojevke ter odpadke iz gnojišč se odvaža na kmetijske površine v skladu s predpisom o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.

(33)  Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.

17.   člen

(ravnanje z odpadki)

Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.

18.   člen

(oskrba z električno energijo)

(34)  Za oskrbo z električno energijo se zgradi nizkonapetostni elektroenergetski priključek do načrtovane prašičje farme, katerega se priključi na javni vod elektroenergetskega omrežja, preko obstoječega priključnega mesta (električne omarice) kmetijskega gospodarstva.

(35)  Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljalca elektroenergetskega omrežja.

19.   člen

(oskrba z zemeljskim plinom)

(36)  Za oskrbo z zemeljskim plinom se do prašičje farme zgradi ustrezno dimenzionirani plinovodni priključek, ki se ga naveže na obstoječe srednjetlačno 4 bar distribucijsko omrežje zemeljskega plina, katero poteka ob severni strani glavne ceste.

(37)  Plinovodni priključek in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, tehničnimi predpisi in standardi.

20.   člen

(ogrevanje)

Ogrevanje se vrši iz lastne kotlovnice na zemeljski plin ali lesno biomaso oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije ipd.).

21.   člen

(učinkovita raba energije)

(38)  Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.

(39)  Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:

­  izboljšuje toplotna izolacija objektov,

­  spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,

­  pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,

­  zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.

22.   člen

(elektronske komunikacije)

(40)  Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja obstoječe telekomunikacijsko omrežje, katero se glede na načrtovane prostorske ureditve ustrezno zaščiti oziroma prestavi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo.

(41)  Vsa dela v zvezi s telekomunikacijskim omrežje (ogleda, izdelava projekta, zakoličbe, zaščite, prestavitve, izvedbe, nadzora) izvede upravljalec omrežja.

6 REŠITEV IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

23.   člen

(varstvo kulturne dediščine)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni registriranih enot kulturne dediščine.

7 REŠITEV IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE

24.   člen

(varstvo voda)

(42)  Projektne rešitve odvajanja in čiščenja vseh vrst odpadnih voda morajo biti usklajene s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.

(43)  Kanalizacijski sistem vseh vrst odpadnih voda mora biti zgrajen vodotesno ter v ločeni izvedbi.

(44)  Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje...) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(45)  Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda ministrstvo pristojno za upravljanje z vodami.

(46)  K projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja se mora priložiti ustrezen program z gnojilnim načrtom.

(47)  Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda.

25.   člen

(varstvo tal)

(48)  Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.

(49)  Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.

(50)  Investitor mora pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.

26.   člen

(ohranjanje narave)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

27.   člen

(varstvo zraka)

(51)  Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka.

(52)  Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne sme presegati dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.

(53)  Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.

28.   člen

(varstvo pred hrupom)

(54)  Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi, ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi.

(55)  Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene.

29.   člen

(varovanje naravnih virov)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:

­  stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,

­  racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).

8 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

30.   člen

(obramba)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.

31.   člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(56)  Nevarnosti poplav, visoke podtalnice in erozivnosti ter plazovitosti terena ni.

(57)  Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.125 [g].

(58)  Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija...).

32.   člen

(varstvo pred požarom)

(59)  Za zaščito pred požarom se zagotovi:

­  pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

­  požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,

­  dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,

­  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (najbližji nadzemni hidrant DN 80 je od načrtovane prašičje farme oddaljen cca. 650,00 m).

(60)  V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.

9 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

33.   člen

(etapnost izvedbe)

Prostorska ureditev se izvede v eni etapi. Časovna izvedba oziroma faznost je odvisna od izkazanega interesa investitorja.

10    VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

34.   člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(61)  Dopustna so odstopanja od gradbenih mej za največ 1,00 m izven površine za razvoj stavbe.

(62)  Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev.

(63)  Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko - geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(64)  Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in zemljišča pod stavbo zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.

11    DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

35.   člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(65)  Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se upoštevajo vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(66)  V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.

12    KONČNI DOLOČBI

36.   člen

(hramba in vpogled)

Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Ormož.

37.   člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož in začne veljati osmi dan po objavi.

Št.: 350-10/2012 02\22

Ormož, dne 18.11.2013

Alojz  SOK  l.r.

        ŽUPAN OBČINE ORMOŽ