Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) je Mestni svet Mestne občine Maribor na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/89, 23/98, 5/2000, 10/2002, 6/2004 in 13/2004) na svoji 14. izredni seji, ki je bila 19. julija 2004, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2003 zaradi spremembe namenske rabe prostora v športno rekreacijske površine na delu območja prostorsko planskih enot RA 6 - Z in TA 12 - Z

(med vznožjem Pohorja, Lackovo cesto, kompleksom Habakuk in Betnavskim gradom)

1. člen

(uvodne določbe)

S tem odlokom se v prostorskih sestavinah za območje Mestne občine Maribor spreminjata in dopolnjujeta:

1. Dolgoročni plan občine Maribor za obdobje 1986-2000 (Medobčinski uradni vestnik št. 1/86, 16/87 in popravek 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/2000, 2/2001 in 23/2002); v nadaljevanju: dolgoročni plan;

2. Družbeni plan Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (Medobčinski uradni vestnik št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/2000, 2/2001 in 23/2002); v nadaljevanju: srednjeročni plan.

Dolgoročni in srednjeročni plan se spreminjata in dopolnjujeta:

a) v zvezi z opredelitvijo namenske rabe na jugozahodnem obrobju mesta ob vznožju Pohorja za potrebe športa, rekreacije in turizma (v Urbanistični zasnovi mesta Maribor ter v drugih sklopih prostorskih sestavin dolgoročnega plana, ki se posledično spremenijo oz. dopolnijo);

b) v zvezi z opredelitvijo podrobnejše namenske rabe in drugih osnovnih izhodišč ter usmeritev za prostorsko ureditev območja, ki je predmet sprememb in dopolnitev plana (v programski zasnovi kot delu srednjeročnega plana).

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

Dolgoročni plan se spremeni in dopolni kot sledi:

(1). V točki 3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se na koncu četrtega odstavka doda stavek: "Dodatno k temu se zaradi razširitve športno rekreacijskih površin na jugozahodu Maribora ob vznožju Pohorja zmanjšajo površine najboljših kmetijskih zemljišč, kot je razvidno iz bilance površin."

(2). V točki 3.2. GOZDOVI se na koncu šestega odstavka doda stavek: "Zaradi razširitve športno rekreacijskih površin na jugozahodu Maribora ob vznožju Pohorja se zmanjšajo površine gozdov, kot je razvidno iz bilance površin."

(3). V točki 6.3.1.4 ZASNOVA RAZPOREDITVE ŠPORTNIH OBJEKTOV IN NAPRAV, ki se nanaša na Urbanistično zasnovo mesta Maribor, se v drugem odstavku predzadnji stavek spremeni tako, da se glasi: "Na novo bomo na desnem bregu reke Drave uredili nove površine pod Pohorjem, kjer je možna tudi vzpostavitev enega igrišča za golf."

(4). V točki 6.3.1.5 ZASNOVA RAZPOREDITVE ZELENIH POVRŠIN se:

(5). V točki 6.3.1.6.3. Zasnova oskrbe z vodo se zadnji stavek v točki b) Izgradnja mestnega vodohrana spremeni tako, da se glasi: "Opredeljena je tudi lokacija za nov vodohran na vznožju Pohorja v Radvanju."

(6). V točki 6.3.1.7. Zasnova ureditev za obrambo in zaščito se v drugem odstavku črta zadnji stavek, ki se glasi: "Do spremembe lokacije se uporabljata tudi vadišče in strelišče v Radvanju." Prav tako se črta celoten tretji odstavek.

(7). Na koncu drugega odstavka točke 6.3.2.1. Vrste osnovne namenske rabe prostora se doda besedilo: "5. Zemljišče za šport in rekreacijo - igrišče za golf znotraj ureditvenega območja mesta".

(8). V zadnjem stavku točke 6.3.2.1. Vrste osnovne namenske rabe prostora se poveča skupna površina ureditvenega območja naselja - mesta Maribor tako, da se po novem glasi "4.007,7 ha".

(9). V točki 6.4.3.3. Prikaz urbanističnih kazalcev po posameznih prostorsko planskih enotah (PPE) in seznam območij PPE po vrsti prostorskega izvedbenega akta se v Tabeli urbanističnih kazalcev spremenijo navedbe tako, da:

(10). V točki 8.1. Kartografski del se z vsebino, ki je predmet tega odloka, ustrezno dopolnijo naslednje karte Urbanistične zasnove mesta Maribor v M 1 : 12.500 ali 1 : 15.000:

● št. 2 Zasnova prometnega omrežja;

● št. 8. Zasnova namenske rabe prostora;

● št. 9 Zasnova zelenih površin.

(11). V točki 8.2. Kartografska dokumentacija k planu se z vsebino, ki je predmet tega odloka, ustrezno dopolnijo prikazi v kartografski dokumentaciji, izrisani v merilu 1 : 5000.

(12). Bilanca površin v Mestni občini Maribor se spremeni tako, da se po novem glasi:

3. člen

(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)

(1) V 3. členu se na koncu doda besedilo, ki se glasi:

"ŠT. 28. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA DEL OBMOČJA PROSTORSKO PLANSKIH ENOT RA 6 - Z IN TA 12 - Z V MARIBORU (med vznožjem Pohorja, Lackovo cesto, kompleksom Habakuk in Betnavskim gradom)

1. UVOD

Območje programske zasnove ima zaradi svoje lege in velikosti izjemno potencialno vrednost za rekreacijske in športne namene.

V letu 2002 je Mestni svet Mestne občine Maribor (MOM) sprejel turistično strategijo, ki obravnavano območje (v povezavi s Pohorjem) postavlja na prvo mesto med vsemi tematskimi turističnimi sklopi v MOM. Strategija prostorskega razvoja Slovenije RS (v sprejemanju) uvršča Pohorje (zajemajoč tudi obravnavano območje) po geografskih potencialih med tri temeljna turistična območja v RS.

V zvezi s kompleksom Habakuk je izražena potreba po golf igrišču in igralniško-zabaviščnem centru (casino), ki bi obstoječi turistični program dopolnila, izboljšala in naredila bolj konkurenčnega, zlasti na področju kongresnega turizma. Tukajšnjo turistično ponudbo lahko obogati kulturna ponudba v gradu oz. dvorcu Betnava (muzej, prezentacija arheoloških izkopanin...).

S predvidenimi posegi bi celotno ureditveno območje, ki ga obravnava programska zasnova, povezali v zaključeno celoto, sinergijsko združili raznoliko turistično ponudbo, Mariborčanom in obiskovalcem mesta ter regije ponudili nove površine za šport in rekreacijo ter na primeren način oblikovali jugozahodni rob mesta.

2. LEGA, VELIKOST IN MEJA OBMOČJA PROGRAMSKE ZASNOVE

Predmetno ureditveno območje leži na jugozahodnem robu mesta Maribor in hkrati ob vznožju Pohorja. Območje meri skupaj 120,35 ha (glej karto št. 1).

Ureditveno območje leži na območju mestne četrti Radvanje.

Ureditveno območje je na zahodu omejeno z zahodnim robom parcele obstoječe gozdne ceste, ki vodi na Pohorje nedaleč zahodno od spodnje postaje Pohorske vzpenjače, zahodnimi robovi parcel obstoječega parkirišča ob spodnji postaji vzpenjače in pasom pozidave na vzhodni strani Pohorske ulice. Na severni strani je omejeno z južnimi mejami parcel obstoječe pozidave vse do Radvanjskega gradu, kjer se meja prestavi na traso predvidene južne obvoznice mesta. V ureditveno območje je vključeno tudi območje na severni strani južne mestne obvoznice, ki je omejeno z Lackovo cesto in predvidenim podaljškom ulice Pohorskega odreda. V nadaljevanju proti vzhodu poteka meja po južnem robu predvidene južne obvoznice do krožišča s podaljškom Kardeljeve ceste , ko zavije proti jugu po vzhodnem robu obstoječe stanovanjske pozidave ob Poti na okope. V nadaljevanju meja zaobjame območje načrtovanega mestnega vodohrana in nato proti zahodu poteka po robu Pohorskih gozdov (glej karto št. 2).

V ureditveno območje so v celoti oz. delno vključene naslednje parcele:

K. o. Spodnje Radvanje:

1162, 1162 del, 1163/2 del, 1164, 1164 del, 1165, 1165 del, 1166, 1167, 1168 del, 1169, 1170, 1171, 1172, 1173, 1175 del, 1176, 1177, 1178, 1179, 1180, 1181, 1182, 1183, 1184, 1185, 1186/1 del, 1197/1 del, 1199 del, 1201, 2098 del, 2108/1 del, 2137/1 del, 2137/2, 2137/3, 2137/5 del, 2137/6, 2138/1 del, 2138/2, 2138/3, 2138/4, 2138/5, 2140, 2141, 2142/2, 2143, 2144, 2145/3, 2145/4, 2146, 2147, 2153, 2154, 2155, 2157, 2158/1, 2158/2, 2158/3, 2159/1 del, 2159/2 del, 2159/3 del, 2159/4 del, 2160/1, 2160/2 del, 2160/4, 2162/1 del, 2162/2 del, 2162/3 del, 2162/5 del, 2162/6 del, 2162/7, 2162/8 del, 2162/9 del, 2163/1, 2163/2, 2163/3, 2163/4 del, 2163/5, 2163/6, 2163/7, 2163/8, 2163/9, 2164 del, 2165/1 del, 2165/2 del, 2165/3, 2165/4, 2165/5 del, 2166/1 del, 2166/2, 2166/2 del, 2167 del, 2168 del, 2169 del, 2170, 2171 del, 2179/1, 2179/1 del, 2179/2 del, 2184, 2184 del, 2186, 2188, 2188 del, 2190, 2190 del, 2192 del, 2194, 2195, 2196, 2197 del, 2199, 2199 del, 2235 del, 2238 del, 2239 del, 2242 del, 2251 del, 2252 del, 2255 del, 2260/1, 2260/2, 2327/1 del, 2328/1, 2328/2, 2329, 2329 del, 2330 del, 2333 del;

K. o. Zgornje Radvanje:

1008 del, 1013 del, 1014, 1015, 1016, 1017, 1018, 1019, 1020/1, 1020/2, 1020/3, 1021, 1022, 1023 del, 1024, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032, 1033, 1034/1, 1034/2, 1035, 1036, 1037/1, 1037/2, 1038/1, 1038/2, 1038/3, 1038/4, 1039/1, 1039/2, 1039/3, 1039/4, 1040/1, 1040/2, 1041/1, 1041/2, 1042/1, 1043, 1044/1, 1045/1, 1045/2, 1045/3, 1045/4, 1046/1, 1046/2, 1046/3, 1046/4, 1046/5, 1046/6, 1047, 1048, 1049, 1050/1, 1050/2, 1051, 1052, 1053, 1054/1, 1054/2, 1054/3, 1054/4, 1054/5, 1054/6, 1054/7, 1054/8, 1054/9, 1054/10, 1055, 1056, 1057/1, 1057/2, 1057/3, 1057/4, 1058/1, 1058/2, 1058/3, 1058/4, 1058/5, 1058/6, 1058/7, 1058/8, 1058/9, 1059, 1060, 1061, 1062, 1070/2, 1070/3, 1070/4, 1072/2, 1072/3, 1112, 1112 del, 1113, 1114 del, 1115, 1116, 1116 del, 1121/2, 1123 del, 1165, 1166, 1167, 1168, 1169, 1170, 1171, 1172/2, 1173/1, 1173/2, 1173/3, 1177, 1178, 1179/1, 1179/2, 1179/3, 1180, 1184/1 del, 1186/1 del, 1204/1 del, 1204/2, 1205/1 del, 1205/2 del, 1205/3, 1205/4 del, 1205/5, 1205/6, 1205/7, 1205/8 del, 1205/9 del, 1205/10, 1206, 1207, 1207 del, 1208/1, 1208/2, 1209/1, 1209/2, 1210, 1211, 1212, 1222, 1223/1, 1223/2, 1223/3, 1224, 1225/1, 1225/2, 1228 del, 1229 del, 1231, 1232/1, 1232/2, 1232/3, 1233, 1234 del, 1236, 1237, 1238, 1239, 1240, 1241, 1242/1, 1242/2, 1243, 1244, 1245, 1247 del, 1253, 1254, 1255, 1256, 1341, 1341 del, 1343 del, 1345 del, 1346 del, 903, 905 del, 906 del.

Zaradi smiselne zaokroženosti ureditvenega območja so del le-tega tudi nekatere ceste oz. njihovi odseki, ki so sicer zajeti tudi v programski zasnovi za odsek južne obvoznice od Lackove ceste do Blagovno distribucijskega centra v Mariboru.

3. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

Območje programske zasnove leži na stičišču Dravskega polja, Dravske doline in Pohorja in je litološko ter geološko pestre sestave (delno prod in pesek z vložki konglomeratnih plasti, delno zbit prod z vložki gline in peska, delno metamorfni skrilavci). Pogoje temeljenja načrtovanih objektov je treba določiti na podlagi predhodno izdelanega geotehničnega poročila.

V propustnih peščeno prodnih naplavinah se nahaja podtalna voda. Njena gladina je nagnjena od vznožja Pohorja proti vzhodu, njen tok pa je usmerjen od Pohorja proti Dravi. Gladina podtalne vode močno niha v odvisnosti od padavin, preko katerih se (kakor tudi od pohorskih potokov) napaja. Za določitev natančne povprečne kote podtalnice in razpona njenega nihanja je potrebno izdelati ustrezne hidrološke analize in simulacije.

Obravnavano območje je za povratno dobo 100 let uvrščeno v področje 6. stopnje maksimalno opažene intenzitete potresov po desetstopenjski MCS lestvici.

Širše območje okoli obravnavanega se nahaja v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature dosegajo 35° C - 40° C, najnižje -20° C. Povprečno so tla zamrznjena dva do tri mesece na leto, zamrznitve pa sežejo do globine 0,70 m v tla.

4. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN

4.1 Organizacija dejavnosti

Na celotnem ureditvenem območju je načrtovan mrežni sistem poti, ki so v javni uporabi. V mrežo teh poti bodo umeščeni različni programi s področja športa, rekreacije in turizma, v tem okviru tudi eno golf igrišče. Omenjene poti bodo opremljene s počivališči in ponekod tudi prostori za piknik. V podaljšanih smereh prometnih vpadnic iz severno ležečih stanovanjskih sosesk bodo izvedeni širši pasovi, namenjeni javnemu prehodu do Pohorja, v okviru katerih bodo lahko umeščeni programi s področij športa, rekreacije, gostinstva in turizma.

4.2 Podrobnejša namenska raba

Posamezni deli ureditvenega območja so namenjeni spodaj navedenim, podrobneje razčlenjenim vrstam namenske rabe prostora (glej karto št. 4).

• površine za šport in rekreacijo: namenjene so urejenim površinam in objektom za različne vrste športa (profesionalnega in amaterskega) in za rekreacijo v urbanem prostoru (vključno s površinami enega golf igrišča, vključno z neposredno spremljajočimi parkovnimi in drugimi zelenimi ureditvami, s funkcionalnimi površinami upravnih klubskih objektov in objektov za vzdrževanje površin, s površinami za odstavljanje motornih vozil); možne vrste športa na površinah za šport in rekreacijo so npr. nogomet (brez tribun), rokomet, košarka, odbojka, tenis, mini golf, squash, nekateri vodni športi ipd.; možne vrste dejavnosti na površinah za šport in rekreacijo so tudi zabaviščni park za otroke in ureditve za rolkanje, kotalkanje, deskanje ter plezanje; na površinah, ki so v kartografski dokumentaciji programske zasnove opredeljene kot žigrišče za golf', so alternativno možne tudi druge vrste športa in rekreacije na prostem; obstoječa otroška vlečnica jugozahodno od spodnje postaje Pohorske vzpenjače bo premaknjena proti vzhodu, ob zahodnem robu tukajšnjega obstoječega smučišča pa bo izvedena nova vlečnica;

• zelene površine: namenjene so za sklenjene površine javnih zelenic, povezovalnih zelenih površin, parkovnih gozdov, parkov, za gozdna in kmetijska zemljišča in za manj obsežne vrtičke za rekreacijsko obdelavo; možne dopolnilne dejavnosti so športno rekreacijski objekti in naprave, turistične zmogljivosti, informacijske točke in kioski z napitki ter slaščicami, živalski vrt oz. park manjšega obsega, otroška igrala, parkirišča za avtomobile v manjšem obsegu in odstavna mesta za kolesa; na zelenih površinah vzhodno od Radvanjskega gradu je možna tej vrsti površin in bližnjemu gradu ustrezna športna in rekreativna dejavnost; v sklopu zelenih površin južno od radvanjske šole in Streliške ceste je del prostora namenjen zbirnemu centru za komunalne odpadke; v bližini obstoječe obore za fazane je načrtovana nadomestna površina za travnik in krmno njivo za divjad; obstoječo dejavnost drevesnice vzhodno od Radvanjskega gradu bo možno opravljati do izvedbe predvidenega parka na tej lokaciji, v času izvedbe parka se bo postopalo v skladu z željami upravljavca drevesnice glede njene premestitve; nadomestna lokacija za drevesnico bo po možnosti v okviru ali v bližini predmetnega ureditvenega območja in v bližini današnje drevesnice;

• vodne površine: Radvanjski potok, Mrzli Potok in predvideni razbremenilniki, ribniki (tudi novi ribnik ob Poti na okope za športni ribolov), vodno zajetje za zasneževanje; zbiralnik severno od hotela Arena se lahko uporablja tudi za rekreacijo (veslanje, smučanje na vodi z vlečnico...) in za namakanje golf igrišča; možna dopolnilna dejavnost na vodnih površinah je tudi zimsko drsanje na ledu;

• površine za centralne dejavnosti: namenjene so za turistično in gostinsko dejavnost (turistično nastanitveni objekti in ureditve, hoteli, razna gostinska ponudba, igralniško-zabaviščne dejavnosti (casino)), nadalje za trgovino, zdravstvo, osebne storitve in storitve gospodinjstvom, poslovne storitve, finančne ipd. storitve, predstavništva, storitve in objekte za šport in izobraževanje, storitve na področju prometa in zvez; možne dopolnilne dejavnosti so: stanovanja (tudi znotraj površin za turistično nastanitvene objekte), posamezne manjše servisne in druge za bivalno okolje nemoteče dejavnosti, kulturne dejavnosti, parkirišča za avtomobile v manjšem obsegu in odstavna mesta za kolesa; podnivojsko vzhodno ob hotelu Arena so lahko locirane turistično- in športno-servisne dejavnosti ter večnamenska dvorana (slednja bo služila tudi za potrebe kulturnih dejavnosti krajanov); objekt hotela Arena bo v manjši meri dozidan tudi na zahodni strani; v sklopu turistično nastanitvenih površin vzhodno od hotela Arena bo poleg apartamajskih objektov tudi hotel; na površinah za centralne dejavnosti južno od radvanjskega gasilskega doma in tukajšnjega odseka Lackove ceste naj bodo površine pod 110 kV daljnovodi namenjene zelenicam, parkiranju ipd.; v sklopu apartmajskih objektov severno od hotela Arena se lahko uredi servis in izposojevalnica smuči ter koles;

• površine za eno in dvostanovanjske stavbe: stanovanjski objekti in spremljajoče dejavnosti, potrebne za oskrbo stanovalcev (osnovna oskrba, otroško varstvo, osebne storitve in servisne storitve za gospodinjstva, ki niso hrupne, združevanje in družbene aktivnosti prebivalstva, rekreacija otrok v okviru zelenih površin stanovanjskega območja, odstavljanje vozil v garažah, gostinske in penzionske storitve, intelektualne storitvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti izven sistema rednega izobraževanja ipd.); zaključen kompleks površin za eno in dvostanovanjske stavbe severno ob žnovi turistični cesti' je namenjen za nadomestne hiše tistih, ki bodo svoje sedanja stanovanja izgubili zaradi gradnje zahodne oz. južne mestne obvoznice (v kolikor celotna površina za te namene ne bo uporabljena, se lahko njen preostali del uredi kot zelena površina ali kot površina za parkiranje vozil obiskovalcev športnih in rekreacijskih objektov); v sklopu površin stanovanjskih stavb južno od hotela Habakuk so lahko locirane tudi počitniške hiše;

• površine za komunalo: površine za novi mestni vodohran na vznožju Pohorja;

• površine za promet: namenjene so za ceste, parkirišča v zelenju, poti za pešce in kolesarje, za objekt spodnje postaje Pohorske vzpenjače; med te površine sodijo tudi površine za predvideno cestno povezavo med zahodno oz. južno mestno obvoznico in turističnim kompleksom Habakuk (žnova turistična cesta') in površine za sekundarne dostopne ceste; med parkirišča v zelenju sodijo obstoječe parkirišče severozahodno od spodnje postaje Pohorske vzpenjače (možnost izvedbe parkiranja v dveh etažah), obstoječe parkirišče severno ob hotelu Arena (možnost izvedbe parkiranja v dveh etažah) in predvideno parkirišče severovzhodno od hotela Arena (možnost izvedbe parkiranja v dveh etažah); na obstoječem parkirišču severno ob hotelu Arena so občasno možne tudi dejavnosti, povezane s športom in turizmom (prireditve na prostem); parkirna mesta za avtomobile bodo vzdolžno urejena tudi ob žnovi turistični cesti', nadalje ob poti, ki bo vodila do predvidenih turistično nastanitvenih objektov vzhodno od hotela Arena, in ob poti, ki bo vodila do avtokampa za avtodome; investitorji novih objektov naj poskrbijo za izgradnjo parkirišč v podzemnih etažah teh objektov in za dober prometni ter parkirni izkoristek površin, ki pripadajo tem objektom; objekt spodnje postaje Pohorske vzpenjače bo dozidan (poslovni prostori, podnivojsko parkirišče); obstoječe dovozne poti v gozd na območju predvidenega vodohrana v Sp. Radvanju bodo po potrebi prestavljene oz. nadomeščene z novimi.

Parcele, ki so namenjene posamezni vrsti namenske rabe prostora, so tiste, ki so kot pripadajoče predmetni namenski rabi označene na karti št. 4 Podrobnejša namenska raba prostora. Površin za posamezno vrsto namenske rabe prostora, kakor so teritorialno opredeljene v tem odloku, ni možno spreminjati v druge vrste namenske rabe brez izvedbe ustreznega postopka sprememb oz. priprave zakonsko predvidenih prostorskih aktov.

Namenska raba prostora v 230-metrskem pasu zemljišč zahodno od Poti na okope, ki je označen na karti št. 4 Podrobnejša namenska raba prostora, bo podrobno proučena pri izdelavi lokacijskega načrta in omejitve v tem pasu določene tako, da predlagani programi s svojo umestitvijo in prostorskim obsegom ne bodo v nasprotju z obstoječo kmetijsko dejavnostjo.

PREGLEDNICA POVRŠIN POSAMEZNIH VRST PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE POVRŠIN (prikazanih na karti št. 4)

Vse zgoraj navedene površine spadajo v sklop stavbnih zemljišč z izjemo: (a) površin za šport in rekreacijo - igrišča za golf (znotraj teh površin bodo zemljišča, namenjena gradbenih posegom, določena v lokacijskem načrtu) (b) gozdnih zelenih površin in (c) vodnih površin.

5. PROMETNA, KOMUNALNA, ENERGETSKA IN VODNA INFRASTRUKTURA

5. 1. Prometna infrastruktura

Današnja prometna infrastruktura znotraj ureditvenega območja je pomanjkljivo urejena. Območje se napaja iz obodnih cest, v njegovi notranjosti pa sta le dve urejeni dovozni cesti, ki napajata stanovanjske objekte ob Poti na okope in na koncu Kurirske poti. Ostale obstoječe dejavnosti na ureditvenem območju se prometno napajajo po neurejenih makadamskih dostopnih poteh.

V programski zasnovi je upoštevana sprejeta trasa južne mestne obvoznice. Predvidena je nova povezovalna oz. žnova turistična cesta' med novim krožiščem zahodne oz. južne mestne obvoznice in območjem Habakuk - Arena. Sledi opis prometnih ureditev na zahodnem in vzhodnem delu ureditvenega območja.

Zahodni del

Trasa predvidene povezovalne oz. žnove turistične ceste' se s spremljajočo potjo in strugo Mrzlega potoka nasloni na brežino prve terase sedanjega strelišča in se nato nadaljuje v smeri proti zahodu do struge Radvanjskega potoka. Nato se nadaljuje po novi trasi v smeri proti hotelu Habakuk na jugu (zaradi nove ceste bo tu delno prestavljena struga Radvanjskega potoka, in sicer proti zahodu). S tako izvedeno novo povezovalno cesto bo poskrbljeno za učinkovito napajanje turističnega kompleksa Habakuk - Arena iz južnega dela zahodne obvoznice in s tem razbremenjen lokalni prometni sistem (Lackova c., Pohorska ul.). Ločeno ob žnovi turistični cesti' bo speljana pot za pešce in kolesarje, na kateri bodo le-ti vodeni ločeno.

Vzhodno od hotela Arena bo urejena nova cesta do načrtovanih turistično nastanitvenih objektov in klubske golf hiše. Cesta bo od parkirišča dalje v zaprtem režimu in namenjena le gostom teh objektov ter servisnim dostavam do klubske golf hiše.

Vzhodni del

Na koncu Kurirske poti se nahaja nekaj stanovanjskih objektov, ki se v obstoječem stanju navezujejo na Streliško cesto preko lokalne dovozne ceste. Ker priključek na južno obvoznico na tem mestu ni mogoč, je predvidena izvedba nove dovozne ceste z navezavo na predvideno krožišče v podaljšku Ulice Pohorskega odreda.

Obstoječi stanovanjski objekti ob Poti na okope bodo navezani na predvideno krožišče v podaljšku Kardeljeve ceste.

Hrbtenico omrežja poti na celotnem ureditvenem območju, ki so v javni uporabi, predstavljata dve glavni poti v vzdolžni smeri, t. j. smeri vzhod - zahod: ena bo izvedena ob vznožju Pohorja, druga ob južni obvoznici oz. Radvanjskem potoku, ki poteka ob njej. Poti v javni uporabi je možno opremiti z opremo za rekreacijo (trim steza...) in izobraževalnimi tablami za spoznavanje naravnih sestavin območja (učne poti, gozdne poti). Poti naj bodo zasnovane tako, da bo omogočeno njihovo koriščenje na več možnih načinov.

Pri izdelavi lokacijskega načrta za predmetno območje bo potrebno izdelati predlog (pre)kategorizacije tukajšnjih obstoječih in predvidenih cest ter poti za pešce in kolesarje. Ob tem bo potrebno opredeliti posebni prometni režim na nekaterih predvidenih cestah in poteh. Glede razmerja med prometno mrežo in zagrajenimi površinami igrišča za golf bo potrebno v lokacijskem načrtu opredeliti, kje bodo površine za golf prekinjene zaradi javnosti namenjenih cest in poti.

Ureditveno območje bo potrebno navezati na sistem javnega mestnega avtobusnega prometa. Pri vseh ureditvah na predmetnem območju mora biti upoštevan varovalni pas zahodne oz. južne mestne obvoznice.

5. 2. Komunalna, vodna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez

Pretežni del območja je komunalno neurejen. Izvedene so le lokalne ureditve za potrebe posameznih pozidanih delov območja. V te ureditve bo posežene tam, kjer so potrebne rekonstrukcije (zaradi dotrajanosti, premajhnih kapacitet ipd.).

Vzporedno z izgradnjo južne mestne obvoznice bodo zgrajeni novi oz. prestavljeni obstoječi vodi ter objekti komunalne in energetske infrastrukture - enako tudi ob izgradnji žnove turistične ceste' (glej karti št. 5 in 6).

Vse predvidene zgradbe bo potrebno priključiti na obstoječo in načrtovano komunalno ter energetsko infrastrukturo.

Čez območje potekajo 110 kV daljnovodi, omejitev v prostoru pa predstavlja tudi magistralno plinovodno omrežje (glej karto št. 3).

5.2.1. Oskrba z vodo

Obstoječe vodovodno omrežje, položeno v prometnicah, s katerih je možen dovoz na ureditveno območje, bo potrebno rekonstruirati skladno z veljavnim sanacijskim programom za vodooskrbno infrastrukturo. Priključevanje novih in rekonstruiranih objektov oz. stavb na ureditvenem območju na vodooskrbno omrežje bo možno po izvedbi prej omenjenih rekonstrukcij.

Na območjih nove pozidave bo novo vodovodno omrežje krožno navezano na novozgrajeno oz. rekonstruirano vodovodno omrežje.

Območje programske zasnove sodi v deficitarno vodooskrbno območje, kjer je predvidena izgradnja primarnih vodooskrbnih objektov. Za potrebe napajanja tega (širšega) območja bo potrebno zgraditi naslednje nove povezovalne cevovode in objekte:

V koridorju južne mestne obvoznice je treba rezervirati traso za magistralni cevovod DN 500.

Ker se teren na ureditvenem območju proti zahodu dviguje, je za oskrbo širšega višje ležečega območja potrebno prečrpališče, ki bo napajano iz vodovodnega cevovoda v južni obvoznici.

Za mokrenje golf igrišča bodo iz vodovodnih cevovodov v obodnih cestah ureditvenega območja izvedeni priključki, katerih lokacije bodo določene v projektni dokumentaciji. Za izvedbo mokrenja bo potrebno predhodno opredeliti količine pitne vode, ki so za mokrenje potrebne.

5.2.2. Ravnanje z odpadnimi vodami

Znotraj ureditvenega območja takorekoč ni obstoječega kanalizacijskega omrežja. Le-to je zgrajeno v bližnjih cestah ob ureditvenem območju. Iz obstoječih zgradb na ureditvenem območju so danes odpadne vode preko greznic odvajane v podtalje.

Glavni odvodnik, na katerega bo navezana predvidena kanalizacija zahodnega dela ureditvenega območja, je t. i. Studenški kolektor v Pohorski ulici in delu Lackove ceste. Od Streliške ceste v smeri proti severu vodita t. i. kolektor Engelsova in kolektor Tabor. Nanju je danes priključeno primarno kanalizacijsko omrežje južnega dela mesta Maribor, enako pa je predvideno za vzhodni del ureditvenega območja.

Na obravnavanem območju bo sistem odvajanja odpadnih voda ločen na fekalni oz. komunalni in meteorni oz. padavinski del (padavinske vode bodo ponikale).

Spričo neizgrajenosti in preobremenjenosti na posameznih odsekih bo potrebno izvesti dopolnitve in rekonstrukcije sistema javne kanalizacije. V fazi izdelave projektov bo za načrtovane posege v prostor potrebno izdelati izračune hidravlične in biokemične obremenitve.

Pri odvajanju odpadnih vod obravnavanega območja bo potrebno upoštevati naslednje:

5.2.3. Upravljanje z vodami

Na ureditvenem območju potekata strugi Radvanjskega in Mrzlega potoka. Načrtovana je celostna ureditev vodotokov in novih razbremenilnikov v skladu z načeli sonaravnega urejanja okolja in zaščito kemijskega, količinskega in ekološkega stanja podzemnih voda.

Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

Vodne površine na območju naj bodo urejene tako, da bodo dajale možnost poselitve vodnim in obvodnim živalskim vrstam.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda.

Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah (Ur. l. RS, št. 67/02). Pri predvidenih posegih v prostor je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča (14. člen zakona o vodah).

Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.

5.2.4. Električno omrežje

Preko območja programske zasnove potekajo štirje visokonapetostni (110 kV) daljnovodi in eden srednjenapetostni (10 kV) daljnovod, tu pa je še nizkonapetostno prostozračno omrežje.

Zaradi križanja 110 kV daljnovodov s predvideno traso južne obvoznice bo potrebno nekatere obstoječe električne drogove prestaviti oz. nadomestiti z jeklenimi jambori.

Pri gradnjah na ureditvenem območju bo potrebno zagotoviti predpisane varnostne odmike od visokonapetostnih daljnovodov, enako pa tudi upoštevati dovoljene mejne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka. Pri tem bo zlasti potrebno upoštevati varnostno višino. Zaradi dolgoročne možnosti prestavitve obstoječega daljnovoda 2 x 110 kV RTP Pekre - Dobrava na območju jugovzhodno od dvorca Betnava se ob obstoječi trasi daljnovoda DV 2 x 110 kV Maribor - Pekre rezervira trasa za predvideno prestavitev. Odsek trase demontiranega DV 2 x 110 kV Pekre - Selce na ureditvenem območju je rezerviran za morebitno novogradnjo daljnovoda.

Novi oz. prestavljeni visokonapetostni ter srednjenapetostni daljnovodi bodo zgrajeni v nadzemni izvedbi, nizkonapetostni pa v podzemni. Izgradnja novih transformatorskih postaj TP 20/0,4 kV s pripadajočim priključnim omrežjem na ureditvenem območju bo odvisna od novih in povečanih obremenitev, prav tako pa od predhodne preveritve kapacitet obstoječih TP. Nove TP bo možno graditi kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov oz. v njihovi neposredni bližini.

Odstraniti bo potrebno dva 10 kV daljnovoda (TP Streliška - TP Poligon TO, TP Poligon TO - TP Črpališče Habakuk) in zgraditi nadomestni 10(20) kV kablovod. Po potrebi bo potrebno odstraniti in zgraditi nadomestna nizkonapetostna omrežja ali jih ustrezno preurediti.

Zaradi načrtovane južne obvoznice bo na več mestih potrebno demontirati obstoječe nizkonapetostno prostozračno omrežje in ga nadomestiti s kabli.

Razširiti bo potrebno obstoječo javno razsvetljavo in prometno signalizacijo ter zagotoviti navezave na obstoječi sistem. Južna obvoznica bo na vsej svoji dolžini opremljena z javno razsvetljavo, osvetljena pa bodo tudi vsa križišča. Prav tako bo treba osvetliti žnovo turistično cesto' in vse sekundarne dostopne ceste.

5.2.5. Zemeljski plin in ogrevanje

Pri gradnjah in ureditvah je potrebno upoštevati nadzorovani oz. varnostni pas obstoječega magistralnega razdelilnega plinovoda Maribor - Ruše.

V pasu 2 x 5 m so dela lahko izvajana le pod posebnimi pogoji upravljalca plinovoda.

Predvidena trasa južne obvoznice prečka obstoječi razdelilni plinovod Maribor - Ruše, zaradi česar bo potrebna delna prestavitev tega plinovoda.

Načrtovani objekti iz stavbe bodo lahko oskrbovani z zemeljskim plinom, za kar bo potrebno dograditi oskrbno plinovodno omrežje.

Na obravnavanem območju daljinsko ogrevanje ni predvideno. Ogrevanje se bo vršilo s priključevanjem novih zgradb na omrežje zemeljskega plina.

5.2.6. Omrežje zvez

Obstoječi telekomunikacijski (TK) vodi bodo na posameznih odsekih prestavljeni, predvideni vodi pa izvedeni povečini skladno s poteki načrtovanih cest.

5.2.7. Ravnanje z odpadki

Zaradi varovanja okolja in higiensko estetskih razmer je potrebno zagotoviti zbiranje in odvoz odpadkov v skladu s predpisi.

V sklopu zelenih površin južno od radvanjske šole in Streliške ceste je del prostora namenjen zbirnemu centru za komunalne odpadke.

6. USMERITVE ZA KRAJINSKO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

6. 1. Usmeritve za krajinsko oblikovanje in varovanje značilnih kakovostnih prvin krajine

Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati in ohraniti osnovne značilnosti obstoječega odprtega prostora (krajine), pri zasaditvah uporabljati pretežno avtohtone drevesne in grmovne vrste ter posebno pozornost posvetiti sonaravni ureditvi vodotokov.

Površine za šport in rekreacijo na območju obstoječega gozda je potrebno urediti tako, da bodo ohranjeni ustrezno široki pasovi gozda z oblikovanim gozdnim robom globine vsaj 15 - 20 m (izdelati bo potrebno projekt sanacije gozdnih robov). Gozdne vlake naj bodo urejene tako, da gospodarjenje z gozdom ne bo ovirano.

Različne dejavnosti bodo v prostor umeščene v okvir mreže javno dostopnih poti. Te dejavnosti naj bodo ograjene v primerih, ko je to potrebno zaradi njihovih potreb, pri čemer naj bodo uporabljene krajinsko senzibilnejše oblike ločevanja (živice, neprehodna nizka grmičevja, goste ozelenitve, ki ne motijo pogleda, vodne površine ipd.). Površine igrišča za golf bodo od okolišnjega prostora ograjene na različne načine, s čimer bo zagotovljeno, da bo dostop nanje mogoč le na vstopnih mestih. Ograditev površin za šport in rekreacijo naj bo takšna, da bo omogočila dostop prosto živečim divjim živalim v tolikšni meri, da bo to ustrezno za te živali in hkrati vzdrževanje teh površin. Na kritičnih odsekih bo zaradi zaščite športnih in rekreacijskih površin pred migratorno divjadjo (divji prašiči) potrebno izvesti ustrezno zaščitno ograjo. Na površinah za golf v širšem območju kulturnih spomenikov ni dopustno postavljanje ograj.

Pri posegih na površine severno od hotela Arena je potrebno ohraniti vedute na mesto in okolišnjo krajino severno od njega.

Zgoraj navedene usmeritve je potrebno upoštevati tudi z vidika postavitve različnih vrst oglaševalskih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati še izdelane "Strokovne podlage za urejanje oglaševalskih objektov v Mestni občini Maribor" (ZUM, 2004).

6. 2. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Predmetno ureditveno območje predstavlja prehod med urbano strukturo jugozahodnega mestnega roba in naravnim zaledjem mesta, t. j. Pohorjem. Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje mora biti prilagojeno naravnim značilnostim prostora - grajena struktura se naj prilagaja naravnemu poteku terena, gozdnim robovom ipd. Na delih severnega roba ureditvenega območja, kjer se predvidena grajena struktura stika z obstoječo grajeno strukturo, je potrebno urbanistično postavitev prve prilagoditi značilnostim obstoječe grajene strukture.

Višinski gabariti načrtovanih objektov za turistično nastanitev vzhodno ob hotelu Habakuk naj bodo prilagojeni hotelu, pri čemer naj se v smeri proti severu postopoma znižujejo. Objekti vzhodno od hotela Arene naj bodo najvišje etažnosti P + 1 + M. Etažnost načrtovanih stanovanjskih objektov na območju jugozahodno od Radvanjskega gradu naj bo največ P + 1, enako tudi etažnost objektov za centralne dejavnosti jugozahodno od radvanjske osnovne šole.

Pri podrobnejši zasnovi prostorskih ureditev je potrebno vzeti v obzir žstečine', t. j. stalne uhojene poti divjadi, in jih v čim manjši meri prekiniti.

7. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE NARAVNIH VREDNOT OKOLJA

Naravne značilnosti na ureditvenem območju je potrebno v čim večji meri ohraniti. Ohranjena naj bo mozaičnost in predvsem t. i. manjšinski habitatni tipi, k čemur lahko pomembno prispeva raznovrstnost rabe tukajšnjega prostora. Obenem naj imajo tu prednost t. i. mehke oblike rekreacije, ki ne bodo drastično spremenile obsega in današnjih lastnosti tukajšnjih habitatnih tipov.

Pri prostorski ureditvi in gradbenem zapolnjevanju obravnavanega območja je potrebno upoštevati določila odlokov, ki so navedeni v nadaljevanju (glej tudi karto št. 3).

a) Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (MUV, št. 17/92):

V neposredni bližini ureditvenega območja se nahaja naslednja zaščitena naravna znamenitost:

Pri načrtovanju posegov v prostor bodo upoštevane usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedene v naravovarstvenih smernicah, izdelanih posebej za zadevne spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine. Naravovarstvene smernice navajajo, da se del ureditvenega območja nahaja znotraj Pohorja kot območja pričakovanih naravnih vrednot (možne najdbe redkih mineralov in kamnin), večji del ureditvenega območja pa je znotraj strokovno predlaganih ekološko pomembnih območij (EPO) Pohorje (koda 83) in EPO Razvanje (koda 4014). Na območju EPO je potrebno posege in dejavnosti izvajati tako, da bo ohranjeno naravno ravnovesje in da ne bodo bistveno spremenjene obstoječe lastnosti nežive in žive narave. Posege in dejavnosti ter druga ravnanja je možno izvajati le na tistih delih EPO, ki niso najpomembnejši deli življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je EPO opredeljeno. Za vse evidentirane habitate znotraj ureditvenega območja se naj načrtuje izvedba takšnih ukrepov, ki bodo omogočili njihovo ohranitev oz. v več primerih tudi njihovo ponovno naselitev rastlinskih in živalskih vrst.

Podrobnejše naravovarstvene smernice je potrebno pridobiti in jih vgraditi v izvedbeni prostorski akt za zadevno območje.

b) Odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku in Dravskem polju (MUV št. 19/98, 23/98 in 14/02): Glede na določila tega odloka se ureditveno območje nahaja v vplivnem varstvenem pasu. Na njem je omejena raba in omejeno poseganje v okolje. Pogoje, ukrepe in omejitve, ki iz tega po odloku izhajajo, je potrebno pri načrtovanju rabe prostora in izvajanju načrtovanih posegov v prostor in okolje dosledno upoštevati. Prav tako je potrebno upoštevati predpise, ki govorijo o izvajanju imisijskega monitoringa podzemnih voda in emisijskega monitoringa odpadnih voda. Enako velja za upoštevanje smernic Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja in o njegovem označevanju ter Pravilnika o gradnjah, za katere je potrebno pridobiti vodno soglasje na vodovarstvenih območjih.

c) Odlok o varstvu zraka na območju Mestne občine Maribor (MUV, št. 13/98): V obstoječem stanju se del območja nahaja v III. območju onesnaženosti zraka (gre za del znotraj obstoječega ureditvenega območja mesta Maribor), del pa v II. območju onesnaženosti zraka (del območja izven ureditvenega območja mesta Maribor). V predlaganem stanju bo celotno ureditveno območje zaradi razširitve ureditvenega območja naselja prešlo v III. območje onesnaženosti.V programski zasnovi predvidene dejavnosti ne bodo poslabšale stanja onesnaženosti zraka.

V zvezi z onesnaženostjo zraka je potrebno upoštevati tudi določila Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka (Ur. l. RS, št. 52/2002).

č) Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, 45/95 in 66/96): V obstoječem stanju za del ureditvenega območja velja II stopnja varstva pred hrupom (obstoječa stanovanjska gradnja ulice Pot pod okopi, kompleks Habakuk), za ostale dele ureditvenega območja veljajo ukrepi III stopnje varstva pred hrupom (dosedanje kmetijske površine). V predlaganem stanju bo celotno območje v III stopnji varstva pred hrupom.

Izvedba ukrepov varstva pred hrupom zaradi cestnega prometa na južni mestni obvoznici je obveznost lokalne skupnosti oz. investitorjev posegov na ureditvenem območju.

d) Večji del ureditvenega območja se nahaja znotraj območja, kjer so potrebni zgolj običajni protierozijski ukrepi.

e) Pri izvedbi gradenj in prostorskih ureditev na zadevnem območju je potrebno upoštevati zakonske in podzakonske akte, ki urejajo področja varstva zraka, tal, voda, hrupa, elektromagnetnih sevanj in ravnanja z odpadki. Z vidika varstva tal in podtalnice je pomembno izvajati gnojenje površin za golf na takšen tehnološki način in v tolikšni meri, da to ne bo poslabšalo stanja prsti in podtalnice izven dovoljenih okvirov. Porabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil znotraj ureditvenega območja bo potrebno nadzorovati in redno analizirati, kar se opredeli v načrtu monitoringa za spremljanje gradnje in obratovanja golf igrišča, ki ga zagotovi investitor. Pred izgradnje golf igrišča mora investitor zagotoviti posnetek ničelnega stanja. V načrtu monitoringa se opredelijo kontrolni piezometri, za posnetek ničelnega stanja in za spremljanje vplivov gradnje in obratovanja na podzemne vode, ki napajajo črpališča pitne vode.

Vse potrebne ukrepe za varovanje okolja je potrebno opredeliti v presoji vplivov na okolje (PVO), ki naj bo izdelana kot ena izmed strokovnih podlag za pripravo lokacijskega načrta.

8. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE PO ČLOVEKU USTVARJENIH VREDNOT OKOLJA TER BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Pri prostorski ureditvi in gradbenem zapolnjevanju ureditvenega območja je potrebno upoštevati določila (glej tudi karto št. 3) odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Maribor (MUV, št. 5/92), po katerem se v bližini ureditvenega območja nahaja naslednja zaščitena znamenitost:

Znotraj ureditvenega območja je tudi prazgodovinska naselbina v Sp. Radvanju vzhodno od Poti na okope (EŠD 600559 oz. 14393).

Na nekaterih delih ureditvenega območja bo zaradi možnosti arheoloških najdb potrebno izvajati arheološki nadzor nad zemeljskimi deli (območje med Razvanjsko c. in Potjo na okope, med Potjo na okope in Kurirsko potjo). Na območju južno in zahodno ob nekdanji opekarni v Radvanju bo zaradi večje verjetnosti najdb potrebno opraviti predhodni pregled terena z orientacijskimi sondami.

Obstoječa stanovanjska gradbena struktura v ureditvenem območju bo v celoti ohranjena.

9. USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

Za obravnavano območje z vidika potreb obrambe in zaščite ni posebnih pogojev. Pri gradnji objektov morajo biti upoštevana določila Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96).

Za zagotovitev požarne varnosti morajo biti v okviru izdelave izvedbenega prostorskega akta za obravnavano območje zagotovljene površine za intervencijska vozila in gasilce ob zgradbah ter hidrantno omrežje za gašenje požara. Izpolnjeni morajo biti tudi ostali pogoji, ki so določeni v veljavnih predpisih o požarnovarnostnih zahtevah.

Brežine cestnih ukopov in nasipov morajo biti tako stabilizirane in protierozijsko zaščitene, da ne bo prišlo do zdrsov in plazenja. Cestna telesa morajo biti tako zavarovana, da v slučaju prometnih nesreč ne bo prišlo do poškodb okolišnjih objektov.

Vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami.

10. ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE

Območje je možno urejati fazno, pogoj za ureditev dela območja pa je predhodna komunalna ureditev. Ureditve na območju so možne tudi pred izvedbo južne mestne obvoznice, pri čemer pa je seveda potrebno upoštevati načrtovani potek le-te v prostoru. Za uresničitev načrtovanih gradenj in ureditev na zahodu območja vzdolž načrtovane žnove turistične ceste' je predpogoj izvedba le-te in njene navezave na Streliško cesto.

11. TOLERANCE

Glede potekov mej območij iste podrobne namenske rabe prostora so dopustni tolikšni tolerančni premiki teh mej, da bo omogočeno funkcionalno zaokroževanje načrtovanih prostorskih ureditev in objektov. Omenjeni tolerančni premiki so v manjši meri možni tudi glede mej območij, ki so namenjena novim prometnicam, opredeljeni pa morajo biti ob upoštevanju predhodno natančno določenih potekov načrtovanih cest, določenih v okviru izdelave izvedbenih prostorskih aktov in projektne dokumentacije.

12. KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA

je sestavni del programske zasnove. Sestavljajo jo naslednje karte:

1. Lega ureditvenega območja v širšem prostoru 1 : 25.000

2. Meja območja programske zasnove 1 : 5000

3. Omejitve v prostoru 1 : 5000

4. Podrobnejša namenska raba prostora 1 : 5000

5. Komunalna infrastruktura 1 : 5000

6. Energetska infrastruktura in omrežje zvez 1 : 5000

(2) V 4. členu se črtata:

● Programska zasnova za urbanistični načrt Betnavski grad (MUV, št. 12/86) in

● Programska zasnova za del območja Š-7 (MUV, št. 3/90).

4. člen

(končna določba)

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor so na vpogled v prostorih Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor, Grajska 7, Maribor, in na sedežu Mestne četrti Radvanje.

5. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35005-00025/2003 0901 VB

Datum: 4. oktober 2004

                                                             Župan

                                                                      Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.