New Page 2

 

Na podlagi drugega odstavka 27. člena v povezavi z 58. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in popr. 8/03) in 16. člena statuta Občine Komen, je župan Občine Komen sprejel

 

 

D O P O L N I T E V     P R O G R A M A

 

 

P R I P R A V E

 

 

sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin

 

 

dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 (urbanistična zasnova za naselji Štanjel in Kobdilj)

 

 

1. Uvodna določila

 

 

S tem aktom se dopolni program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 – urbanistična zasnova za naselji Štanjel in Kobdilj, (Uradni list RS, št. 105/00).

 

 

2. Namen, cilji in vsebina prostorskega akta

 

 

Vsebina dopolnitev v 2. členu programa priprave se smiselno dopolni oziroma nadomesti in glasi:

 

 

Vsebina in obseg sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sežana za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 se nanaša na spremembe in dopolnitve prostorskega akta zaradi urbanistične zasnove naselij Štanjel in Kobdilj. Te spremembe in dopolnitve se pripravijo v skladu z 58. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in popr. 8/03) in navodilom o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85).

 

 

Namen izdelave prostorskega akta je z urbanistično zasnovo opredeliti dolgoročni prostorski razvoj naselij Štanjel in Kobdilj. Pri tem je potrebno upoštevati pereče demografske in socialne probleme (rapidno upadanje števila prebivalcev, praznjenje naselja, propadanje stavbnega fonda in odprtih površin) in v skladu z usklajenimi možnostmi za njihovo razrešitev določiti ustrezen scenarij dolgoročnega razvoja Štanjela in Kobdilja.

 

 

Z urbanistično zasnovo je potrebno dopolniti strategijo dolgoročnega prostorskega razvoja naselij s podrobnejšo opredelitvijo namenske rabe prostora, organizacije dejavnosti na območju obeh naselij ter dolgoročnega razvoja infrastrukturnih omrežij. Potrebno je opredeliti urejanje posameznih morfoloških in funkcionalnih enot na območju Štanjela in Kobdilja z rešitvami funkcionalne in oblikovne skladnosti posameznih območij, ohranjanja arhitekturne identitete naselij ter razporeditve dejavnosti v prostoru, vključno z območji širitve naselij. Poseben poudarek naj bo dan konceptu prenove starega jedra naselja Štanjel, ki spada med najpomembnejšo kulturno dediščino v državi.

 

 

V urbanistični zasnovi bo potrebno tudi dopolniti ureditveno območje urbanistične zasnove z vključitvijo primarne namenske rabe zaradi povezave z zelenim sistemom naselij Štanjela in Kobdilja, rekreacijske površine na prostem in varstva kulturne krajine v neposredni bližini naselja Štanjela.

 

 

Dopolniti bo potrebno tudi zasnovo infrastrukturnih sistemov in prostorskih ureditev pomembnih za urejanje prostora v naseljih in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.

 

 

Pri izdelavi urbanistične zasnove je treba upoštevati naslednja že izdelana strokovna gradiva in projekte:

 

 

    – Program celostnega razvoja podeželja CRPOV za naselja: Hruševica, Kobjeglava, Kobdilj, Lukovec in Štanjel v Občini Komen, Razvojna agencija ROD.

 

 

    – Regionalni razvojni program za južno Primorsko 2002 – 2006, Koper, september 2002.

 

 

    – Regionalni inovativni program razvoja podeželja za območje zgornje vipavske doline in komenskega krasa, Občine: Vipava, Ajdovščina, Komen, oktober 2001.

 

 

    – Pilotni projekt Kras, Skupen razvojni program Kraške regije, 2002.

 

 

    – Pilotni projekt Kras, september 2002, Izvedbeni del Skupnega razvojnega programa 2003 – 2006 občin Divača, Hrpelje – Kozina, Komen in Sežana ter kraškega dela občin Koper in Miren-Kostanjevica.

 

 

    – Phare program prekomejnega sodelovanja Slovenija – Italija 1995, Projekt Štanjel. Zaključno poročilo (REC-Regionalni center za okolje, 1999).

 

 

    – Smernice za izdelavo lokalnega razvojnega načrta za Štanjel in Kobdilj, 2002.

 

 

    – Marco Pozzetto, 1998, Maks Fabiani. MGS Press Trieste.

 

 

    – Arhitekturni popis hiš v starem Štanjelu, Oktober 1998. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

 

 

    – Štanjel – Programska zasnova za naselje Štanjel, junij 1999. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.

 

 

    – Štanjel – širše območje, konservatorske smernice za varovanje kulturne dediščine.

 

 

    – Štanjel – ožje območje: konservatorski program, marec 1999, ZVNKD Nova Gorica.

 

 

    – Digitalni topografski načrt.

 

 

    – Digitalni katastrski načrt, ortografija in 3D model.

 

 

    – Arheološke raziskave SV stolpa v Štanjelu, maj 1999 Goriški muzej.

 

 

    – Štanjel – gradnja infrastrukture-kulturnovarstveni pogoji (ZVNKD Gorica, junij 2000).

 

 

    – Komunalna infrastruktura na širšem območju Štanjela 2000, Sežana, Kras projektiranje in inženiring.

 

 

    – Štanjel – Grad (EŠD 7244), konservatorski program (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, december 2001).

 

 

    – Revitalizacija Štanjelskega gradu 2002, Komen, Občina Komen.

 

 

    – Trije trgi, 2001, Občina Komen, Uniarh d.o.o.

 

 

    – Vesna Škabar, 2001 Štanjel – San Daniele del Carso, Conservacione e progetto.

 

 

    – Načrt kanalizacije in komunalne čistilne naprave, Odvajanje in čiščenje odpadnih vod naselij Štanjel in Kobdilj 2001, Sežana Krasinvest.

 

 

    – V smeri razvojnega načrta dediščine Štanjela, april 2002, Mednarodni konzervatorski center Raymond Lemaire, Katoliška univerza Leuven.

 

 

    – Kras med Štanjelom in Devinom, ureditev vinotek in informacijskih centrov v Štanjelu in Devinu.

 

 

    – Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine Občina Komen.

 

 

    – Štanjel in Kobdilj – strokovne podlage za urbanistično zasnovo. Pilotni projekt Kras, delavnica, avgust 2002.

 

 

V postopku priprave mora pripravljavec zagotoviti izdelavo dodatnih strokovnih podlag na katerih bodo temeljile rešitve urbanistične zasnove:

 

 

    – analizo izkoriščenosti obstoječih urbanih površin v naseljih,

 

 

    – analiza razvojnih možnosti naselij v obravnavanem območju z variantnimi predlogi želenega razvoja naselij,

 

 

    – dopolnitev analize morfoloških, okoljskih in oblikovalskih značilnosti, prevladujoče namenske rabe in notranjih funkcionalnih povezav in soodvisnosti med dejavnostmi v naseljih,

 

 

    – analiza obstoječega stanja prometa na območju obdelave v povezavi s širšim območjem in idejne rešitve nove prometne ureditve,

 

 

    – dopolnitev idejnih rešitev nove energetske in komunalne infrastrukture naselij,

 

 

    – dopolnitev idejne rešitve oblikovanja krajine,

 

 

    – variantne rešitve urbanistične zasnove.

 

 

V postopku priprave mora izdelati Zavod za varstvo kulturne dediščine – Gorica, strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v skladu z 41. členom zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in Zavod za varstvo narave – izpostava Gorica izdelati naravovarstvene smernice v skladu s 97. in 98. členom zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00, 119/02).

 

 

V postopku priprave urbanistične zasnove se lahko določijo tudi morebitne dodatne strokovne podlage.

 

 

3. Organizacija priprave prostorskega akta

 

 

V 3. členu programa priprave se v zadnjem odstavku spremeni zadnji del stavka, ki glasi »… in končno izdelavo urbanistične zasnove šele v letu 2004«.

 

 

4. Sodelujoči organi in organizacije

 

 

Besedilo 4. člena programa priprave se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

 

Seznam sodelujočih organov, organizacij in skupnosti (v nadaljevanju: nosilci urejanja prostora) v 4. členu programa priprave, ki sodelujejo pri pripravi prostorskega akta se nadomesti z naslednjim seznamom:

 

 

    1. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za prostorsko planiranje – za področje poselitve,

 

 

    2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za upravljanje z vodami – za področje upravljanje z vodami,

 

 

    3. Ministrstvo za okolje prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za varstvo narave – za področje ohranjanja narave,

 

 

    4. Ministrstvo za okolje prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Sektor za varstvo okolja – za področje sanacije naravnih virov in varstvo okolja,

 

 

    5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava za energetiko – za področje energetike,

 

 

    6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Področje kmetijstva – za področje kmetijstva,

 

 

    7. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za gozdarstvo – za področje gozdarstva,

 

 

    8. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino – za področje kulturne dediščine,

 

 

    9. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uprava za rudarstvo – za področje rudarstva,

 

 

    10. Ministrstvo za promet – za področje prometa,

 

 

    11. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo – za področje obrambe,

 

 

    12. Ministrstvo za notranje zadeve, Policijska uprava Sežana, Urad za informiranje policije, skupina za državno mejo in tujce,

 

 

    13. Ministrstvo za gospodarstvo, Področje notranjega trga – za področje blagovne rezerve,

 

 

    14. Ministrstvo za zdravstvo, Zdravstveni inšpektorat RS, Enota Postojna,

 

 

    15. Zavod za gozdove RS, Območna enota Sežana – za področje gozdarstva,

 

 

    16. Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica – za področje kulturne dediščine,

 

 

    17. Zavod za varstvo narave Nova Gorica – za področje varstva naravnih vrednot,

 

 

    18. Direkcija RS za ceste – za področje državnih javnih cest,

 

 

    19. Direkcija RS za železniški promet – za področje železnic,

 

 

    20. Urad RS za letalstvo – za področje zračnega prometa,

 

 

    21. ELES, Elektro Slovenija d.o.o. – za področje elektroenergetike,

 

 

    22. Komunalno stanovanjsko podjetje Sežana,

 

 

    23. JP Kraški vodovod Sežana,

 

 

    24. Elektro Primorska, PE Gorica,

 

 

    25. Telekom Slovenije, PE Koper,

 

 

    26. Občina Komen – za področje občinskih javnih cest in javne gospodarske infrastrukture lokalnega pomena.

 

 

Za dopolnjenim seznamom se doda naslednji odstavek:

 

 

V primeru, da se v postopku izdelave prostorskega akta ugotovi, da morajo sodelovati tudi drugi nosilci urejanja prostora, ki niso navedeni v prvem odstavku tega člena, se jih naknadno vključi v postopek.

 

 

5. Terminski plan

 

 

Besedilo 5. člena programa priprave se nadomesti z naslednjim besedilom:

 

 

Roki izdelave urbanistične zasnove so:

 

 

 

 

Št. 41412-01/03-9

 

 

Komen, dne 26. septembra 2003.

 

 

Župan

    Občine Komen

    Uroš Slamič l. r.