Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt, 108/09 - ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 ZUreP-2) ter 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo SO 8/16), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17 - ZIPRS1718), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ),  218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US in 57/12, 110/13, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17 - GZ) na 23. seji, dne 07. decembra. 2017, sprejel

ODLOK

O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI GORNJI GRAD

I.  Splošna določba

1. člen

(predmet odloka)

Ta odlok določa način, zavezance, podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) in oprostitve nadomestila na območju občine Gornji Grad (v nadaljevanju tudi: občina).

II. Določitev zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč

2. člen

(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča)

(1) Zazidana stavbna zemljišča so tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

(2) Kot zazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele. V kolikor je bilo gradbeno dovoljenje za poseg pridobljeno, vpis v geodetske evidence pa še ni izveden, se pri odmeri nadomestila upoštevajo površine iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljena.   

(3) Če zemljiške parcele iz prejšnjega odstavka oziroma njihovi deli še niso določeni kot gradbene parcele, pridobijo takšne zemljiške parcele oziroma njihovi deli status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji, izdano v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja to področje, ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njej, dokončno. Do pravnomočnosti odločbe o parcelaciji oziroma dokončnosti gradbenega dovoljenja, se površina parcel iz prejšnjega odstavka, ko se od nje odšteje površina, na kateri stoji stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, pomnožena s faktorjem 1,5, šteje kot površina nezazidanega stavbnega zemljišča, vendar samo, če takšen preostali deli takšnih zemljiških parcel hkrati izpolnjujejo tudi pogoje za določitev nezazidanega stavbnega zemljišča.

(4) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

(5) Kot nezazidana stavbna zemljišča so določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz prejšnjega odstavka, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

(6) Šteje se, da je za zemljiške parcele iz 5. odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt. Če je za območje, na katerem ležijo zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena, sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.

(7) Ne glede na določbe 5. odstavka tega člena se štejejo za nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin:

1. če je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo;

2. če je za takšno izkoriščanje na njih že podeljena koncesija, vendar se z izkoriščanjem na njih še ni začelo;

3. če se je z izkoriščanjem na njih že prenehalo in je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja izvede sanacija tako, da se vzpostavi prejšnje stanje oziroma da se na njih uredijo kmetijska zemljišča ali gozd, takšna sanacija pa še ni izvedena.

3. člen

(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, oz. druga evidenca, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja Poslovni register Slovenije oz. register, ki opredeljuje poslovne subjekte na območju Slovenije.

(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.

(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča, športna igrišča.

(5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ali podatek o dejanski rabi dela stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Skladno z zakonodajo se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje zavezancu v pregled.

(6) Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.

4. člen

(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb, ki ju vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.

(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.

III.      Določitev območij odmere nadomestila

5. člen

(območja odmere nadomestila)

(1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, izhajajo iz veljavnih prostorskih aktov. Delijo se na tri kakovostne skupine na podlagi kriterijev lokalnega pomena območja in dostopnosti do javnih funkcij:

1. skupina:

·       Občinsko središče Gornjega Grada.

2. skupina:

·       Bočna, Kropa, Otok, Čeplje, Delce in Šmiklavž.

3. skupina:

·       Vsa ostala stavbna zemljišča, ki niso zajeta v zgoraj navedenih območjih.

(2) Pregledna karta kakovostnih skupin je priloga k temu odloku.

(3) Meje območij iz prejšnjega odstavka so prikazane na pregledni karti, ki je sestavni del tega odloka.

Grafične karte iz prejšnjega odstavka tega člena v merilu 1: 5000 so na vpogled pri Občinski upravi Občine Gornji Grad, Urad za okolje in prostor SAŠA regije (v nadaljevanju: pristojen organ) in v prostorsko informacijskem sistemu občin (PISO) za Občino Gornji Grad.

IV.       Merila za določitev višine nadomestila

6. člen

(splošna merila)

(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se upoštevata

naslednji merili:

a.  opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb,

b.  lega in namen stavbnega zemljišča.

(2) Za zazidana stavbna zemljišča se upošteva  tudi merilo:

a.  smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča.

7. člen

(opremljenost stavbnega zemljišča)

(1) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami:

(2) Šteje se, da ima stavba na stavbnem zemljišču možnost priključka na javno cestno omrežje, javno vodovodno oz. javno kanalizacijsko omrežje, če je zajeta v obračunskem območju za posamezno komunalno opremo, kot je to določeno z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/13) in obstaja tudi dejanska možnost priključitve. Za električno omrežje, toplovod in omrežje elektronskih komunikacij se šteje, da ima stavba na stavbnem zemljišču možnost priključka, če obstaja dejanska možnost priključka. Za opremljenost z javno razsvetljavo se štejeta 1. in 2. skupina iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, v kolikor je javna razsvetljava na tem območju zgrajena.

(3) Pregledne karte območij opremljenosti stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb so na vpogled pri pristojnem organu.

8. člen

(namen stavbnega zemljišča)

(1) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na naslednji način:

A. Stavbe za stanovanjski namen:

·       enostanovanjske stavbe in počitniške hišice

·       dvostanovanjske stavbe

·       tri in večstanovanjske stavbe

·       stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji

·       stanovanjske stavbe za posebne namene

·       garažne stavbe, če se prostor ne uporablja za opravljanje dejavnosti.

B. Stavbe, za namene gospodarske dejavnosti:

Gostinske stavbe:

·       hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev

·       gostilne, restavracije in točilnice

·       druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev in kmečki turizem

Upravne in pisarniške stavbe:

·       stavbe bank, pošt, zavarovalnic

·       druge upravne in pisarniške stavbe

Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti:

·       trgovske stavbe

·       sejemske dvorane, razstavišča

·       bencinski servisi

·       stavbe za druge storitvene dejavnosti

·       postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe

Industrijske stavbe in skladišča:

·       industrijske stavbe (obrtna dejavnost, proizvodna dejavnost, industrija in dejavnosti, ki nadpovprečno obremenjujejo komunalno infrastrukturo: klavnice, mlekarne, itd.)

·       rezervoarji, silosi in skladišča

·       garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.

C. Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena:

Stavbe splošnega družbenega pomena:

-    stavbe za kulturo in razvedrilo

·       muzeji, knjižnice

·       stavbe za vzgojo, izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo

·       stavbe za zdravstveno oskrbo

·       stavbe za šport

·       gasilski domovi

·       stavbe javne uprave.

D. Med nezazidana stavbna zemljišča spadajo območja, kot izhaja iz petega odstavka 2. člena tega odloka.

(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami po naslednji tabeli:

(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe in stavbne dele v skupni rabi, ki niso uvrščene v nobeno od skupin iz prvega odstavka tega člena v kolikor se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz zgornje tabele.

9. člen

(smotrnost zazidanega stavbnega zemljišča)

Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se določa glede na tip gradnje stavb, ki se uporabljajo za stanovanjski namen:

V.  Odmera nadomestila

10. člen

(določitev višine nadomestila)

(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7., 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila.

(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino točke za odmero nadomestila in faktorjem 0,3.

11. člen

(vrednost točke)

(1) Vrednost točke za leto 2018 znaša za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča 0,00205 EUR/m2. Vrednost točke se zaokroži na pet decimalnih mest natančno

(2) Vrednost točke za odmerno leto določi župan z ugotovitvenim sklepom. Sprememba vrednosti točke je vezana na indeks rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad RS na letni ravni v mesecu septembru leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja.

VI.       Plačilo nadomestila

12. člen

(zavezanec)

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le - ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.

(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.

13. člen

(dolžnosti zavezanca)

(1) Zavezanci morajo prijaviti Občini Gornji Grad vse spremembe podatkov, ki bi lahko vplivale na odmero, in sicer v tridesetih dneh po nastali spremembi v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča.

(2) Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu po poteku meseca, v katerem je sprememba nastala. Spremembe, sporočene po roku iz prvega odstavka tega člena, se upoštevajo od 1. 1. naslednjega leta dalje.

(3) V kolikor se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila,  se uporabijo določila predpisov s področja davčnega postopka.

VII.     Oprostitve plačila nadomestila

14. člen

(oprostitve plačila nadomestila)

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:

a)  za zazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS,

b)  za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

c)  za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

d)  za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:

a)  zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše neposredno plačal komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem vselitve, upošteva pa se od dneva pravnomočnosti odločbe o priznanju oprostitve, ki se izda na podlagi vloge zavezanca,

b)  zavezanca, ki je prejemnik denarne socialne pomoči za obdobje najmanj 6 mesecev, na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Odločbo o enoletni oprostitvi izda pristojni organ Občine Gornji Grad na podlagi vloge zavezanca. Če je bila odločba pristojnega organa Občine Gornji Grad o enoletni oprostitvi izdana najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se oprostitev upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se oprostitev upošteva za naslednje odmerno leto.

VIII.    Kazenske določbe

15. člen

(kazenske določbe)

(1) Z globo 2.500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:

a)v predpisanem roku ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila,

b) prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.

(2) Z globo 250 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo 125 EUR se kaznuje tudi občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, opravlja Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja.

IX.       Prehodni in končna določba

16. člen

(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gornji Grad (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 07/98, Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 05/03, 12/03 in 12/05).

(2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka.

17. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.

Številka: 03201-0023/2014-2017-4

Datum: 7.12.2017