Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 25., 26., 67., 128., 129. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02) in 8., 16. in 74. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 18. redni seji, dne 30. avgusta 2004, sprejel

ODLOK

o ustanovitvi javnega zavoda

MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR

1. UVODNE DOLOČBE

1.1 Splošne določbe in določbe o ustanovitelju

1. člen

S tem odlokom Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljnjem besedilu: zavod) skladno z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02), uredi status zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

Ustanovitelj zavoda je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: ustanovitelj). Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajata Mestni svet Mestne občine Maribor in župan.

Mestni svet odloča o:

● statusnih spremembah zavoda,

● imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda,

● imenovanju in razrešitvi predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda,

● odtujitvi ali pridobitvi nepremičnega premoženja za potrebe delovanja zavoda.

Če ni zakonsko ali z drugimi občinskimi odloki določeno drugače, izvaja vse ostale pravice in obveznosti do zavoda, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov, tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja, župan.

2. člen

V tem odloku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

1.2 Namen in poslanstvo zavoda

3. člen

Namen ustanovitve in poslanstvo zavoda je organiziranje in izvajanje dejavnosti, s katerimi se mladim redno zagotavlja kulturne dobrine na različnih področjih kulturne ustvarjalnosti, se nadarjenim mladim ustvarjalcem iz Maribora in širše regije omogoča umetniško ustvarjanje, nudi mentorska pomoč in ter se njihove kulturne dosežke promovira v Sloveniji in tujini. Zavod tudi skrbi za negovanje medkulturnih stikov med mladimi Evrope ter skrbi za vzpostavljanje kulturne in socialne identitete mladih v stiku z bogastvom nacionalne ter evropskih in svetovnih kultur.

Zavod dosega cilje iz predhodnega odstavka z izvajanjem animacijskih kulturnih dejavnosti za mlade v Mariboru in v širši regiji, z izobraževanjem, informiranjem in svetovanjem na različnih področjih kulturnih in družbenih potreb mladih ter z organizacijo različnih kulturnih in drugih prireditev ter razvedrilnih dejavnosti za mlade.

Zavod tudi upravlja z delom ustanoviteljeve javne infrastrukture na področju kulture.

4. člen

Udejanjanje ciljev iz predhodnega člena tega odloka predstavljajo korist in kulturno dobrino v javnem interesu širšega območja severovzhodne Slovenije, zato ustanovitelj omogoča in stremi k uveljavitvi zavoda kot javnega zavoda širšega pomena, skladno s 67. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo.

2. STATUSNE DOLOČBE

2.1 Ime, sedež, pravni status in pravno nasledstvo zavoda

5. člen

Ime zavoda je: Mladinski kulturni center Maribor

Skrajšano ime zavoda je: MKC Maribor.

V mednarodnem prometu uporablja zavod ime: Youth Cultural Centre Maribor

Sedež zavoda je: Ljubljanska 4, 2000 Maribor.

Zavod je pravna oseba.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. vl. 062/10901300.

6. člen

Zavod je pravni naslednik javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, s sedežem v Mariboru, Ljubljanska ulica 4, ki ga je ustanovila Mestna občina Maribor z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor, sprejetim dne 7.10.1993 (MUV, št. 11/93).

3. ORGANIZIRANOST ZAVODA

7. člen

Zavod ima lahko organizacijske enote, ki nimajo pooblastil v pravnem prometu. Organizacijska členitev zavoda se ureja z aktom o organizaciji dela.

4. DEJAVNOST ZAVODA

4.1 Dejavnost zavoda

8. člen

Osnovne dejavnosti zavoda, ki jih zavod izvaja v javnem interesu kot javno službo, so:

Zavod zagotavlja kakovost in širino v delovanju tako, da:

● sodeluje s sorodnimi institucijami ter z drugimi organizacijami s področja kulture in izobraževanja v

   Sloveniji in v tujini,

● sodeluje v projektih vseživljenjskega učenja,

● informira javnost o pripravi in izvedbi programov in prireditev.

Zavod opravlja dejavnosti v obsegu in na način, določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.

Če je to ekonomsko smotrno, lahko zavod za izvajanje posameznih storitev iz svoje dejavnosti sklene pogodbe s ponudniki storitev na trgu. Za pogodbeno oddajanje posamezne dejavnosti v celoti pa mora zavod pridobiti soglasje ustanovitelja.

Da bi optimalno izrabil svoje kapacitete, lahko zavod opravlja na področju svojega delovanja tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovnih dejavnosti zavoda.

V okviru dejavnosti iz predhodnega odstavka lahko zavod:

● opravlja storitve založništva vseh vrst s področja dejavnosti,

● nudi tehnično-organizacijske storitve in dajanje v najem tehnične, scenske in druge opreme,

● oddaja prostore za izvedbo vseh vrst prireditev,

● nudi specialna znanja ter strokovne in tehnične storitve za izvedbo prireditev v prostorih zavoda in

   drugje,

● oddaja v najem nepremičnine, s katerimi upravlja,

● nudi gostinske storitve za zaposlene, obiskovalce in izvajalce prireditev.

Opravljanje dejavnosti iz predhodnega odstavka ne sme ogroziti izvajanja osnovnih dejavnosti zavoda iz prvega odstavka tega člena.

4.2 Klasifikacija dejavnosti zavoda

9. člen

Osnovne dejavnosti zavoda iz 8. člena tega odloka so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Ur. list RS, št. 2/02) klasificirane kot:

● O/92.310 Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje

● O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

Druge dejavnosti iz 8. člena tega odloka se v standardni klasifikaciji dejavnosti navajajo kot:

● DE/22.110 Izdajanje knjig

● DE/22.120 Izdajanje časopisov

● DE/22.130 Izdajanje revij in periodike

● DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa

● DE/22.150 Drugo založništvo

● DE/22.220 Drugo tiskarstvo

● DE/22.240 Priprava za tisk

● DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov

● DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov

● DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov

● G/51.190 Posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov

● G/52.471 Dejavnost knjigarn

● G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami

● G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki

● G/52.488 Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah

● G/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom

● G/52.610 Trgovina na drobno po pošti

● G/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah

● G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln

● H/55.302 Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij

● H/55.303 Dejavnost slaščičarn, kavarn

● H/55.400 Točenje pijač

● K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem

● K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem

● K/71.340 Dajanje drugih strojev in opreme v najem

● K/71.402 Dejavnost videotek

● K/71.403 Izposojanje drugih izdelkov široke porabe

● K/72.100 Svetovanje o računalniških napravah

● K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje

● K/72.300 Obdelava podatkov

● K/72.400 Omrežne podatkovne storitve

● K/72.600 Druge računalniške dejavnosti

● K/73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije

● K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja

● K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike

● K/74.130 Raziskovanje trga in javnega mnenja

● K/74.400 Oglaševanje

● K/74.810 Fotografska dejavnost

● K/74.851 Prevajanje

● K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje

● K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov

● M/80.421 Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol

● N/85.329 Druge socialne dejavnosti

● O/92.110 Snemanje filmov in video filmov

● O/92.120 Distribucija filmov in video filmov

● O/92.130 Kinematografska dejavnost

● O/92.200 Radijska in televizijska dejavnost

● O/92.330 Dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov

● O/92.340 Druge razvedrilne dejavnosti

● O/92.400 Dejavnost tiskovnih agencij

● O/92.511 Dejavnost knjižnic

● O/92.512 Dejavnost arhivov

● O/92.522 Varstvo kulturne dediščine

● O/92.720 Druge dejavnosti za sprostitev

4.3 Javnost dela zavoda

10. člen

Delo zavoda je javno. Zavod zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s poročili o opravljenem delu, skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.

Ne glede na določbe predhodnega odstavka niso javno dostopne informacije, ki se varujejo po predpisih o varstvu osebnih podatkov, ter informacije s področij dela zavoda, kjer ta nastopa na trgu, in ki so po odločitvi direktorja poslovna tajnost. V primeru spora o javni dostopnosti poslovnih informacij odloči, če ni z zakonom drugače določeno, ustanovitelj.

5. ORGANI ZAVODA

11. člen

Organa zavoda sta:

● direktor,

● svet zavoda.

5.1 Direktor

12. člen

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.

5.1.1 Imenovanje in razrešitev direktorja

13. člen

Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

● univerzitetna izobrazba s področja družboslovnih ved, ali univerzitetna izobrazba drugih smeri z

   izkušnjami na področjih dela zavoda,

● najmanj pet let delovnih izkušenj,

● organizacijske in vodstvene sposobnosti,

● strokovno poznavanje področij dela in nalog zavoda,

● znanje slovenskega jezika,

● aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.

Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti ob drugih dokazilih tudi življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje.

14. člen

Direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega mnenja sveta zavoda. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja. Ustanovitelj lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Pogoji javnega razpisa veljajo tudi za povabljene kandidate.

Mnenje sveta zavoda iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po ustanoviteljevem izboru.

Če se na razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi.

Če svet zavoda ne poda mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Predsednik sveta zavoda sklene z direktorjem v imenu sveta zavoda pogodbo o zaposlitvi na podlagi akta o imenovanju direktorja. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

Delavca, ki je bil pred imenovanjem za direktorja zaposlen v tem zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.

15. člen

Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata:

● če direktor sam zahteva razrešitev,

● če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po

   samem zakonu.

Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata tudi:

● če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,

● če ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,

● če z nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo,

● če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše

   motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Ustanovitelj lahko razreši direktorja pred potekom mandata tudi:

● če bi nastopile bistvene spremembe dejavnosti, zaradi katere je zavod ustanovljen,

● če bi prišlo do spremembe ustanoviteljstva, ki bi zadevala ustanoviteljski delež, večji od polovice

   potrebnih sredstev za delovanje zavoda.

Pred razrešitvijo direktorja si mora ustanovitelj pridobiti predhodno mnenje sveta zavoda in seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi. Če svet zavoda ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje o razrešitvi pozitivno.

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo.

5.1.2 Vršilec dolžnosti direktorja

16. člen

Vršilca dolžnosti direktorja imenuje ustanovitelj za čas do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto, če direktorju predčasno preneha mandat in ni bil izpeljan redni postopek imenovanja, oziroma, če se v razpisnem roku ni nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmed prijavljenih kandidatov imenovan za direktorja.

5.1.3 Naloge direktorja

17. člen

Naloge direktorja so:

K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, dvanajste in dvajsete alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet zavoda.

5.1.4 Pooblastila direktorja

18. člen

Direktor zastopa in predstavlja zavod v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta zavoda, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima zavod v upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja v okviru določb 33. člena tega odloka.

Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.

V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.

5.2 Svet zavoda

5.2.1 Imenovanje in razrešitev sveta zavoda

19. člen

Svet zavoda sestavlja sedem članov:

Položaj direktorja zavoda je nezdružljiv s članstvom v svetu zavoda.

Mandat članov sveta zavoda traja 5 let in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Mandat članov sveta začne teči z dnem konstituiranja sveta zavoda.

Direktor mora najmanj 90 dni pred iztekom mandata članom sveta pozvati ustanovitelja, delavce zavoda, Kulturniško zbornico Slovenije in Mestni mladinski svet Maribor, da imenujejo oziroma izvolijo nove člane sveta.

20. člen

Član sveta je lahko na predlog sveta zavoda ali ustanovitelja razrešen oziroma odpoklican pred potekom mandata:

● če sam zahteva razrešitev,

● če se neopravičeno ne udeležuje sej,

● če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu,

● če ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,

● če pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,

● če ne zastopa interesov tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili.

Mandat preneha tudi s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti, oziroma s prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni.

21. člen

Glede postopka razrešitve oziroma odpoklica člana sveta se smiselno uporabljajo določbe o postopku za imenovanje oziroma izvolitev.

22. člen

V primeru predčasnega prenehanja mandata člana sveta se za čas do izteka mandata sveta zavoda imenuje oziroma izvoli novega člana.

Nadomestno imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ dvema članoma iz različnih skupin in je do izteka mandata sveta zavoda ostalo manj kot šest mesecev.

5.2.2 Konstituiranje sveta zavoda

23. člen

Prvo - konstitutivno - sejo sveta zavoda skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta zavoda. Na konstitutivni seji člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sveta zavoda mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta ali direktor. Če predsednik sveta zavoda ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor zavoda.

Svet zavoda sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta zavoda. Svet zavoda sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta zavoda.

Svet zavoda podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom.

5.2.3 Naloge sveta zavoda

24. člen

Svet zavoda ima naslednje naloge:

6. SPLOŠNI AKTI ZAVODA

25. člen

Splošni akti zavoda so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s katerimi se urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda.

Splošni akti in postopki njihovega sprejemanja morajo biti v skladu z zakonom in tem odlokom. Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom določeno, da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda, lahko direktor sprejme, ko je soglasje sveta zavoda dano. Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega akta je njegova objava. Postopek priprave splošnega akta, način informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek sprejemanja in objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom ali predpisi drugače določeno.

Predloge splošnih aktov zavoda, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu zavoda, če je ta organiziran.

O vsebini predlogov splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor pred sprejemom aktov neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravico dati pripombe in predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov iz prejšnjega odstavka.

26. člen

Zavod ima naslednje splošne akte:

● strateški načrt,

● akt o organizaciji dela,

● akt o sistemizaciji delovnih mest,

● akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,

● pravilnik o varovanju osebnih podatkov,

● druge z zakonom in veljavnimi predpisi določene akte.

Akta iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en splošni akt.

Zavod ima lahko tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.

Splošne akte iz prve do vključno tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejema direktor po predhodnem soglasju sveta zavoda, preostale splošne akte sprejema direktor, v kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

7. SREDSTVA ZA DELO ZAVODA IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI ZAVODA

7.1 Upravljanje z javno infrastrukturo na področju kulture

27. člen

Za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje ustanovitelj zavodu v upravljanje nepremičnine z opremo, kar je del javne infrastrukture na področju kulture.

Zavod upravlja z nepremičninami in pripadajočo opremo:

● s prostori "galerije Media nox", v stavbi Židovska ulica 12, Maribor, vpisano v zemljiški knjigi pod vl.

   št. 1400, parc. št. 1961, k.o. Maribor - Grad, in sicer del kleti in pritličja objekta v izmeri 97,99 m2.

V soglasju z ustanoviteljem ali na podlagi njegovih odločitev lahko javni zavod upravlja oziroma uporablja tudi druge nepremičnine.

7.2. Viri, način in pogoji pridobivanja sredstev za delo

28. člen

Sredstva za delo zavoda so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še sredstva, ki jih zavod pridobi:

● iz proračuna ustanovitelja,

● iz državnega proračuna,

● iz drugih javnih virov,

● z vstopninami,

● s plačili za storitve ter prodajo proizvodov in blaga na trgu,

● s sponzorstvi, z donacijami in darili,

● s sredstvi, pridobljenimi na domačih in mednarodnih javnih natečajih,

● iz drugih virov, v skladu z veljavnimi predpisi.

Zavod pridobiva proračunska sredstva za dejavnosti, ki jih zavod izvaja kot javno službo, na osnovi predloženega letnega programa dela in finančnega načrta, ki ga je potrdil svet zavoda. Predložen letni program dela in finančni načrt mora biti predhodno usklajen s pristojnim organom financerja. Usklajevanje poteka po postopku in v rokih, kot jih določajo veljavni predpisi in pristojni organ financerja.

V okviru potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta zavod samostojno gospodari s prihodki.

Zavod ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti in drugih nejavnih virov.

7.3 Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda

29. člen

O načinu razpolaganja presežkov prihodka nad odhodki odloča svet zavoda na predlog direktorja.

Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je ustanovljen, ter za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v sklopu javne infrastrukture za kulturo, na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja pa tudi v druge namene. Soglasje ustanovitelja je potrebno tudi, če gre za razporejanje presežkov za namene, iz naslova katerih bi nastajale višje obveznosti ustanovitelja.

Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena odloča ustanovitelj o načinu razpolaganja s presežkom, če ta nastane iz razlike prihodkov iz javnih virov in odhodkov za dejavnosti, izvajane kot javna služba, če gre za zmanjšan obseg dejavnosti glede na načrtovane z letnim planom dela in finančnim načrtom zavoda.

30. člen

O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.

Če ustanovitelj ne odloči drugače, se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s katerimi upravlja zavod.

8. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

31. člen

Zavod nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

32. člen

Zavod prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje.

33. člen

S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami iz 27. člena tega odloka pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Omejitve zavoda iz predhodnega odstavka tega člena pri razpolaganju z nepremičninami, s katerimi zavod upravlja, se nanašajo na vse razpolagalne posle z nepremičninami in posle, s katerimi se premoženje ustanovitelja obremenjuje, razen na oddajo nepremičnin v najem, o čemer zavod odloča samostojno v okviru predpisov in sklepov ustanovitelja.

S premoženjem v upravljanju, ki predstavlja nepremično in drugo javno infrastrukturo na področju kulture, zavod ne more prevzemati odgovornosti do tretjih oseb.

9. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA

34. člen

Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za financiranje dejavnosti zavoda v tekočem letu.

Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.

10. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA

35. člen

Ustanovitelj ob zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi pristojnostmi:

Obveznosti zavoda:

Dokler ne pride do uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega načrta zavoda iz druge alineje predhodnega odstavka tega člena, zavod posluje, ustanovitelj pa zagotavlja svoje obveznosti do zavoda, v obsegu iz preteklega poslovnega leta v skladu s predpisi, ki uravnavajo poslovanje v obdobju začasnega financiranja.

11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

Svet zavoda se konstituira v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi zavoda.

37. člen

Dosedanji direktor zavoda opravlja svojo funkcijo tudi po uveljavitvi teka odloka do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

38. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MUV, št. 11/93), Statut javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor z dne 23.3.1994 in Statutarni sklep javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor z dne 4.3.2002, ki jih nadomesti ta odlok. Do sprejetja novih aktov veljajo obstoječi akti zavoda iz 26. člena tega odloka v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom.

Akt o organizaciji dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt zavoda morajo biti usklajeni s tem odlokom in sprejeti v štirih mesecih, drugi splošni akti zavoda pa v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.

Dokler ni sprejet strateški načrt, se kot izhodišče za pripravo letnega programa dela in finančnega načrta ter drugih letnih planskih aktov uporablja obseg dejavnosti zavoda v preteklem poslovnem letu.

39. člen

Za vpis v sodni register na podlagi tega odloka poskrbi direktor.

40. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 02200-00009/2004

Datum: 30. avgust 2004

                                                             Župan

                                                                 Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.