Na podlagi 5. odstavka
61. Člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08-ZVO-IB in 108/09).
Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih
sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne
občine Kranj dopolnitev 2009 (Uradni list RS, št. 33/10),
18. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) in
Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega
načrta območja Či2 - Centralne dejavnosti v Čirčah (Uradni
list RS. št. 53/2010) je Svet Mestne občine Kranj na svoji
seji dne sprejel |
ODLOK |
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM
NAČRTU OBMOČJA Či2 - CENTRALNE DEJAVNOSTI V ČIRČAH |
I SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka ) |
S tem odlokom, se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt območja Či2 -
Centralne dejavnosti v Čirčah (v nadaljevanju: OPPN), s katerim
se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem
območju. |
2. člen |
(vsebina in namen OPPN) |
OPPN določa območje
obravnave, ki hkrati predstavlja predlog za določitev enote
urejanja prostora, arhitekturne, krajinske in oblikovalske
rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost
izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo okolja
in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe /a
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami /a
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti tega
odloka. |
3. člen |
(sestava OPPN) |
(1) OPPN je sestavljen
i/ tekstualnega in grafičnega dela. |
(2)
A Tekstualni del
vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih
značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po
seznamu in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o
OPPN ima sledečo vsebino: |
1. splošne določbe, |
2. opis prostorske
ureditve, |
3. umestitev načrtovane
ureditve v prostor. |
4. zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov' na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
5. rešitve in ukrepi za
celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
6. rešitve in ukrepi za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, |
7. rešitve in ukrepi za
obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom, |
8. etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
9. velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev. |
10. usmeritve /a
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN, |
11. končne določbe. |
B.
Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. izsek iz grafičnega
načrta kartografskega dela sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne
občine Kranj -dopolnitev 2009 s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju, |
2. območje OPPN /
obstoječim parcelnim stanjem, |
3. prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji, |
4. zazidalno situacijo, |
5. prikaz ureditev
glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro. |
6. prikaz ureditev,
potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave, |
7. prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter požarom. |
8. načrt parcelacije. |
(3) OPPN je izdelala
RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod številko
projekta 08/10 z datumom junij 2012. |
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
4. člen |
(območje,
ki se načrtuje z OPPN) |
(1) Območje centralnih
dejavnosti v Čirčah, ki se ureja s tem odlokom se nahaja
neposredno ob jugov/hodnem vstopu v mesto Kranj, vzhodno od
križišča vzhodne mestne obvoznice in Smledniške ceste in je s
treh strani obkroženo z obstoječimi stavbnimi zemljišči.
Umeščeno je na obrobje naselja z dobro prometno dostopnostjo
tako, da dopolnjuje obstoječe funkcije naselja, ne ogroža
vitalnosti mestnega središča ter zapolnjuje in zaokrožuje
stavbno tkivo. |
(2)
Območje OPPN Čirče obsega plansko celoto IN Čirie v obsegu 4.80
ha. Območje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v k.o.
Čirče: 111/2. 112/6. 115/1, 116/1. 119. 120/2.122. 123/2. 124/2,
125.126.128/2, 129/1, 130/1,511/2 in 512/1. |
Območje
vključuje tudi robna območja obstoječih stavbnih zemljišč, ki so
potrebna za priključevanje gospodarske javne infrastrukture in
priključevanje na obstoječo cestno mrežo, vključno s krožiščem
na Smledniški cesti.. |
5. člen |
(program dejavnosti in rešitev
glede umeščanja načrtovanih objektov in površin) |
(1)
Območje je namenjeno razvoju oskrbnih, storitvenih, poslovnih,
trgovskih, servisnih, gostinskih in turističnih dejavnosti ter
trgovsko ■•
kmetijskih ali kmetijsko proizvodnih dejavnosti (možnost /a
selitev kmetije) oziroma dejavnostim, ki med drugim prinašajo
visoko dodano vrednost. Na stiku z mestno obvoznico in
Smledniško cesto je zagotovljen zadostni kondor cestnega in
zelenega obcestnega prostora. |
(2)
Program dejavnosti v območju je oblikovan tako da so dejavnosti
racionalno razporejene glede na hierarhijo m ikro lokacij na
katerih se nahajajo. Območje je tako razdeljeno na troje
funkcionalnih celot namenjenih gradnji stavb in sicer: |
1. na severozahodno
funkcionalno celoto oznake FCA z dvema enotama FCAI in FCA2, ki
predstavlja fokus območja s poudarjeno poslovno trgovsko,
storitveno, servisno in
oskrbno funkcijo; |
2. na osrednjo
funkcionalno celoto oznake FCB, ki je namenjena prepletu
centralnih dejavnosti s poudarkom na tistih, ki prinašajo visoko
dodano vrednost; |
3. na jugovzhodno
funkcionalno celoto oznake I CC, ki je namenjena prepletu
pretežno centralnih in kmetijskih dejavnosti. |
(3) Poleg funkcionalnih
celot namenjenih gradnji stavb se v območju nahajajo tudi
površine namenjene dinamičnemu prometu (FCI), ki omogočajo
priključevanje območja tako na mestni prometni obroč kot tudi na
Smledniško cesto ter preko nje na vzhodno mestno obvoznico,
omogočajo prometno funkcioniranje znotraj območja ter nudijo
možnost prometne oskrbe kmetijskih površin vzhodno od območja
urejanja. Del površin, neposredno ob mestni obvoznici pa je
opredeljen kot zeleni obcestni pas (FCZ)
in hkrati predstavlja koridor bodoče štiripasovnice. |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(vplivi in povezave prostorskih
ureditev s sosednjimi območji) |
(1) Ureditve prostora
opredeljene s tem OPPN v manjši meri vplivajo tudi na ureditve
sosednjih območij. Prostorska ureditev je vpeta v Širši kontekst
prometnih, energetskih, komunalnih in drugih navezav na sosednja
območja. |
(2) Izhajajoč iz lege v
širšem območju se določa urbanistični koncept, ki omogoča
upoštevanje vplivov načrtovane vzhodne mestne obvoznice kot
Štiripasovnice z izvedbo krožnega križišča s Smledniško cesto
ter spremljajočih obcestnih programov (izvedba kolesarske steze
in hodnika za pešce) tako ob obvoznici kot tudi ob Smledniški
cesti. Izven območja OPPN se s tem dokumentom urejajo (udi
komunalne, energetske, telekomunikacijske, prometne in druge
ureditve. Za zagotovitev komunalne opremljenosti je potrebno
območje urejanja priključiti na komunalno in energetsko
infrastrukturo, ki se deloma nahaja tudi izven meje območja
urejanja. Poteki teh priključkov so razvidni iz grafičnega dela
OPPN. Poleg navedenih zemljišč je v območje posegov izven
ureditvenega območja OPPN možno dodati ali izvzeti tudi druga
zemljišča, V kolikor se v postopku priprave projektne
dokumentacije prometne in ostale
komunalne infrastrukture na podlagi strokovno preverjenih
rešitev izkaže to za potrebno. |
7. člen |
(rešitve načrtovanih objektov in
površin) |
(1) Rešitve načrtovanih
objektov in površin obravnavanega stavbnega kompleksa slede
usmeritvami Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana za območje MOK, Še posebej
izhodiščem sprejetih programskih zasnov območja. |
(2) Stavbni kompleks,
razdeljen na tri funkcionalne celote FCA
s površino 1.35 ha, FCB
s površino 1.99 ha in FCC
s površino 0.35 ha, je
podrobneje razdeljen na dvoje podcelot v FCA |
(FCAI z
eno funkcionalno enoto, FCA2
ravno tako z eno funkcionalno
enoto) na devet funkcionalnih
enot v FCB (sedem izmed njih je
razdeljenih na po dve podenoti) in na eno funkcionalno
enoto v FCC. |
(3) Prometno omrežje,
ki omogoča dvoje priključevanj območja na Smledniško cesto,
neposredna izvoza in uvoz na vzhodno obvoznico (desno-desno) ter
vključuje notranjo prometno mrežo sestavljeno iz dvoje
napajalnih prometnic, primarne prečne povezovalke ter sekundarne
prečne povezovalke obsega štirinajst funkcionalnih eno! |
(4) Zeleni obcestni
robni sistem območja vključuje tako zeleno potezo ob vzhodni
mestni obvoznici (FCZ) s tremi funkcionalnimi enotami kot zeleno
potezo ob Smledniški cesti z dvema funkcionalnima enotama,
opredeljenima v sklopu funkcionalnih celot FCA in FCB. |
8. člen |
(pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo) |
Pogoji in usmeritve za
projektiranje in gradnjo so v tem OPPN obravnavani v treh
sklopih, ki se nanašajo na urbanistična, arhitekturna in
krajinska izhodišča, pogoje in usmeritve. |
A Urbanistična
izhodišča, pogoji in usmeritve |
A. I Izhodišča |
Območje je programsko
deljeno v troje sklopov, kar se odraža tudi v izhodiščih
urbanističnega oblikovanja. Severozahodna funkcionalna celota
predstavlja z urbanističnega vidika segment vstopnega fokusa v
ta del mesta zato se tudi oblikovanje stavbnih mas prilagaja že
realiziranim in načrtovanim posegom v prostor preko obvoznice.
Osrednji del s poudarjeno funkcijo prepleta centralnih
dejavnosti predstavlja s svojo lego akcent območja zato je tudi
oblikovanje stavbnih mas lahko atraktivnejše z več navezavami na
zunanje odprte površine ter glavnino mirujočega prometa v kletni
etaži. Jugovzhodni del, ki predstavlja najmanjšo funkcionalno
celoto pa je lahko urbanistično bolj podrejen zagotavljanju
funkcije oz. programom, ki jim je pretežno namenjen. |
A. 2 Pogoji in
usmeritve |
A. 2. 1. Pogoji in
usmeritve v funkcionalni celoti FCA |
(1) V funkcionalni
celoti FCA sla na dveh funkcionalnih enotah in sicer FCAI in
FCA2 določeni dve samostojni stavbi s pripadajočima
funkcionalnima zemljiščema. Opredeljeni sta z maksimalnimi
tlorisnimi dimenzijami, vertikalnim gabaritom in prevladujočo
dejavnostjo. Prva stavba označena z Al je omejena z maksimalnimi
tlorisnimi dimenzijami stranic oboda, ki znašajo 38,0 m
vzporedno z mestno obvoznico, 24,0 m ob primarni prečni
povezovalki 14, 45,0 m ob sekundarni prečni povezovalki 16 in
40,0 m ob napajalni cesti 12.
Vertikalni gabarit stavbe je 8,0 m nad koto urejenega terena,
maksimalna etažnost je (K)+P+(M). Možna dejavnost je
servisna, storitvena, oskrbna in trgovsko poslovna. Druga
stavba, označena z A2 je prav tako opredeljena z maksimalnimi
tlorisnimi dimenzijami stranic oboda, ki znašajo 55,0 m ob
sekundami prečni povezovalki 16 in 39,0 m ob napajalni cesti 12.
Vertikalni gabarit stavbe je 8,0 m
nad koto urejenega terena, maksimalna etažnost je (K)+P+(M).
možne dejavnosti pa poudarjene trgovsko poslovne in oskrbne. V
prvi etapi je možna i/gradnja pritlične stavbe ter zunanjih
površin. |
(2) Prometno urejanje
funkcionalne celote se načeloma vrši preko napajalne ceste 12 iz
smeri Smledniške ceste ter preko uvoza 15 in sekundarne prečne
povezovalke 14; omogočen je tudi enosmerni uvoz iz mestne
obvoznice preko sekundarne prečne povezovalke 17. |
A. 2.2 Pogoji in
usmeritve v funkcionalni celoti FCB |
(1) V funkcionalni
celoti FCB je določeno troje sklopov stavb, ki so (lahko) v
kletni etaži medsebojno povezani v homogeno celoto, enako pa
tudi preko polodprtih atrijev v pritličjih stavb in vmesnih
zunanjih ureditev. Vsi trije sklopi stavb označeni z BI, B2 in
B3 so omejeni /. maksimalnimi tlorisnimi dimenzijami stranic, ki
znašajo 88,0 m x 30,0 m (osnovni raster 88,0 m x 26,0 m) na
skupni garažni kleti (možnost ločenih kleti), tloris kleti je
razviden iz grafičnega dela OPPN ter vertikalnim gabaritom
12.0 m nad koto urejenega terena
oziroma maksimalne etažnosti (K)+P+l+M. Možne tlorisne
členitve (po dvoje ločenih stavb) in
povezave so razvidne iz grafičnega dela OPPN in določil 31.
(etapnost izvedbe) in 32. (dopustna odstopanja) člena tega
odloka. Prevladujoča dejavnost vseh treh sklopov stavb
predstavlja preplet centralnih dejavnosti s poudarkom na tistih,
ki prinašajo visoko dodano vrednost. |
(2) Prometno napajanje
funkcionalne celote se vrši primarno preko obeh napajalnih cest
12 in 110 na kateri so vezana tudi zunanja parkirišča ter preko
primarne prečne povezovalke 18 na katero sta vezani tudi obe
načrtovani uvozni klančini v kletno etažo stavb
oziroma dovoza na notranja parterna
parkirišča. Med posameznimi stavbami ter ob obeh
vzdolžnih zaključkih Stavb so načrtovane zunanje, delno nadkrite
odprte površine namenjene dejavnostim v posameznih stavbah. |
A.2.3 Pogoji in
usmeritve za posege v funkcionalni celoti FČC |
(1) V funkcionalni
celoti FCC je opredeljena možnost postavitve ene stavbe
maksimalnih tlorisnih gabaritov 32,0 m x 26,0 m, vertikalnega
gabarita 12,0 m nad koto urejenega
terena oz. maksimalne etažnosti (K)+P+l+M s prevladujočo
dejavnostjo prepleta pretežno centralnih in kmetijskih
dejavnosti. |
(2) Prometno napajanje
funkcionalne celote je določeno bodisi preko rekonstruiranega
sistema obstoječih prometnic v oz. ob območju urejanja, bodisi
preko novonačrtovane napajalne prometnice 110. |
B Arhitektonska
izhodišča, pogoji in usmeritve |
B. I Izhodišča |
Programsko izhodišče
urejanja območja določa troje karejev, pri čemer je
priporočljivo da so stavbe (v kolikor gre za programsko sorodne
dejavnosti) v posameznem kareju oblikovane po enotnih
oblikovanih izhodiščih. Glede na okoliške stavbe, ki so v južnem
in vzhodnem delu oblikovane pretežno v tradicionalnem
naselbinskem smislu, v območju preko obvoznice pa sodobno,
izhajajoč iz programov centralnih dejavnosti, je oblikovanje
prilagoditi navedenemu, tako da so lahko strehe severozahodnega
kareja ravne, strehe jugovzhodnega kareja so prav tako lahko
ravne ali pa Že prilagojene okoliškim stavbam (še posebno če gre
za selitev kmetij), stavbe osrednjega dela, ki predstavlja
skupino treh longitudialno poudarjenih stavb pa so lahko ravne
oz. oblikovno povsem specifične, a medsebojno enotne. |
B.2 Pogoji in usmeritve
za gradnjo stavb v funkcionalnih celotah FCA, FCB in FCC:
|
B.2.1 stavbe znotraj
iste funkcionalne celote (podcelote) morajo biti načeloma
oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede
izbora materialov fasad kot okenskih in vratnih odprtin;
odstopanja od oblikovalskih izhodišč so v smislu kvalitetnih
rešitev možna za oblikovanje stavb, v kolikor so te grajene na
podlagi določil 32. Člena tega odloka; |
B.2.2 nakloni strešin v
FCA so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično
sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s
streh; |
B,2,3 strehe so
načeloma v F;CO iu FCC razgibane, nakloni strešni v FCB so lahko |
spremenljivi, razvidni
iz grafičnega dela OPPN, dopušča se možnost travnatih streh,
sončnih kolektorjev, itd ); dovoljujejo se poudarki in
nadstreški nad vhodnimi vrati, izložbami in lokali, pri čemer
morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo predvidene
stavbe in okolice; poudarki nad vhodnimi vrati lahko segajo
preko dovoljenih maksimalnih tlorisnih gabaritov m določenih
gradbenih meja, hkrati pa ne smejo poslabšati pogojev za bivanje
in delo v sosednjih stavbah. |
C. I izhodišča |
Glede na tipologijo
prostora se zelene parterne ureditve oblikuje čim bolj enotno,
ob upoštevanju značilnosti drevesne silhuete naselbinskega
telesa in obstoječih kvalitet v prostoru. Med cestami in objekti
se oblikuje zelene cezure, v obliki drevoredov in travnih
površin. Vzdolž vseh ključnih prometnic se zagotovi zelene
obcestne pasove s spremljajočimi programi (kolesarske steze,
hodniki za pešce). V osrednji prostor med objekti se med trge
umesti ploskovna vegetacija (travnate površine in pritlehne,
ploskovne grmovnice), s čimer se ustvari odnos volu men-ploskev
in s tem odprtost oziroma pretočnosi prostora med objekti. Večja
parkirišča se ustrezno ozeleni z visoko drevesno vegetacijo. |
C 2 Pogoji in usmeritve |
Za celotno območje
urejanja sc določajo sledeči pogoji iu usmeritve krajinskega in
mikrourbanega urejanja: |
C,2.1 ob vstopnih
prometnicah, notranjih prometnicah, namenjenih motornemu prometu
ter peš povezavah se določajo koridorji intenzivne linijske
vegetacije, ki se smiselno nadaljujejo, kjer je to možno, v
izteke robnih zelenih cezur območja oziroma obcestne zelene
bariere severno in jugozahodnega dela območja urejanja
(Smledniška cesta, obvoznica); |
C.2.2 večino prostih
površin z izjemo parkirišč in trgov znotraj območja urejanja je
skladno grafičnemu prikazu potrebno v celoti ozeleniti in
parkovno uredili, kar hkrati ublaži poglede na peto fasado in
omogoča kvalitetno razmejitev programov: |
C 2 3 urbana oprema in
objekti oziroma predmeti, i, katerimi se urejajo javne površine,
morajo biti v območju oblikovani enotno, locirani morajo biti
tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo
vzdrževanja infrastrukturne ga omrežja; |
C. 2.4 javne in pol
javne površine ter zelenice funkcionalnih enot je potrebno
urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora
(obstoječe zelene ureditve in grajena struktura, osi in Unije v
prostoru, dominante, vedutc ipd.); pohodne površine naj se
tlakujejo glede na namen površin; |
C.2.5 za posamezne
funkcionalne enote velja, naj se oglaševanje izvaja na osnovi
enotnega koncepta (napisi in reklame ne smejo biti postavljeni
nad slemenom stavb, nadstrešnice, izvesne table in napisi nad
vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno
površino); dovoljuje se postavitev prosto stoječih oglasnih
panojev oz. totemov. |
C,2,6 začasni objekti
naj bodo oblikovno prilagojeni ostalim ureditvam; |
C,2,7 manipulativne in
parkirne površine na funkcionalnih enotah morajo biti utrjene v
protiprašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki ločene
od zelenic; |
C,2,8 pri urejanju
okolice objektov m javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO |
JAVNO DOBRO |
9. člen |
(splošna merila in pogoji
komunalnega urejanja) |
(1) Komunalne ureditve
se morajo izvajali na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo
okolja in obrambno-zaščitne zahteve, ter v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno
upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih
infrastruktur. |
(2) V projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno
upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora
predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter
pogoje in smernice za priključitev' na obstoječe sisteme
komunalne infrastrukture. Obenem se dovoljujejo posegi izven
območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni
za opremljanje območja urejanja. |
(3) Potek
infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod
asfaltiranimi površinami je treba vse električne in
telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko
kanalizacijo. |
(4) Načrtovana
komunalna oskrba funkcionalnih enot obsega: dovoz, javni vodovod
za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno
kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin, kabelsko
televizijo in telefon. |
(5) Vse stavbe je
potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod, plin in
kanalizacijo, vse funkcionalne celote pa morajo imeti priključek
na javno cesto. |
10. člen |
(prometno priključevanje območja) |
(1) Območje se prometno
navezuje na obstoječo Smledniško cesto (lokalna cesta LC 251010
Tacen-Trboje-Kranj) preko dvoje križišč, prvega II, ki povezuje
zahodni del območja preko napajalne prometnice 12 ter drugega
111, ki povezuje preostali, osrednji in vzhodni del območja
preko napajalne prometnice in krožnega križišča s Smledniško
cesto. |
(2) Umestitev možnih
servisnih; trgovskih in storitvenih
dejavnosti ob vzhodno mestno obvoznico narekuje direktno
napajanje iz obvoznice z. novo oblikovanim cestnim priključkom
desno-desno (15) ter priključkom sekundarne prečne povezovalke
17 (enosmerni priključek) iz mestne obvoznice; priključek je
načrtovan z upoštevanjem dodatnega voznega pasu na mestni
obvoznici, oziroma dolgoročno z
upoštevanjem vzhodne mestne obvoznice kot štiripasovnice.
Skladno prometnim študijam mora biti zgrajena ulica Angelce
Hlebce kot povezovalna cesta mimo pokopališča kar je pogoj za
pridobitev uporabnih dovoljenj za objekte na območju, ki se
ureja s tem odlokom. Izvedbo povezovalne ceste zagotovi mestna
občina. Kot dolgoročna prometna rešitev priključevanja območja
na vzhodno mestno obvoznico se, po sprejetju občinskega
prostorskega načrta in pridobili zemljišč, načrtuje v severnem
podaljšku napajalne ceste 12 priključek v križišče vzhodne
mestne obvoznice in ulice Angelce Hlebce. Ustrezne rešitve glede
ureditve državne ceste s križišči oz. cestnimi priključki je
potrebno v nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja
uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje ter
soglasje k projektnim rešitvam; načrtovane prometne rešitve
morajo upoštevati tako idejne zasnove širitve vzhodne mestne
obvoznice v štiripasovnico (Prometna Študija - vzhodna
obvoznica; Ce Design d.o.o., Križe) kot idejne zasnove
priključevanja območja (Prometna študija priključevanja območja
Či 2 - Centralne dejavnosti v Čirčah na cestno omrežje Mestne
občine Kranj, Provia d.o.o.. Kranj). |
11. člen |
(prometno urejanje območja) |
(1) Notranje prometno
omrežje temelji na sistemu zbirnih in prečnih cest, ki morajo
omogočiti dostop do posameznih stavb in dostop do kmetijskih
zemljišč izven območja urejanja. Prečni profili zbirnih in
prečnih cest ob svojih potekih zagotavljajo tudi ustrezni zeleni
sistem parterja. |
(2) Notranja prometna
mreža se deli na nivojski cestnoprometni sistem (funkcionalne
enote 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19. 110 in 112).
opcijsko načrtovan
podnivojski prometni sistem osrednjega dela (FCB) z uvozi v
kletne etaže oz. zunanja parkirišča (funkcionalni enoti B3 in
B6) in parkirnimi površinami v kletni etaži ter na tranzitni
sistem kolesarske in pešpoti V robnem delu območja ob Smledniški
cesti (funkcionalni enoti 113 in 114). |
(3) Nivojski
cestnoprometni sistem je prvenstveno grajen na dveh napajalnih
cestah, prvi, ki vključuje funkcionalne enote II (priključek na
Smledniško cesto). 12 in 13 (trikrako križišče s primarno prečno
povezovalko) ter drugi, ki vključuje funkcionalne enote 19 (trikrako
križišče s primarno prečno povezovalko), HO in III (priključek
na krožno križišče Smledniške ceste). Poleg njiju prečno
povezavo območja predstavlja primarna prečna povezovalna cesta
ob vzhodnem robu območja, neposredno ob kompleksu kmetijskih
zemljišč, ki vključuje funkcionalne celote obeh trikrakih
križišč z napajalnima cestama (13 in 19). 14. 18 in 19 ter
križišče z obvoznico na severu (15). Delno prečno povezavo
območja predstavlja tudi sekundarna prečna povezovalna cesta
znotraj funkcionalne celote FCA (16 in 17. slednja predstavlja
enosmerni priključek iz mestne
obvoznice). Nivojski mirujoči promet je organiziran V
okviru posameznih funkcionalnih celot FCA, FCB in FCC. |
(4) Podnivojski
prometni sistem vključuje možnost centralnega prometnega sklopa
mirujočega prometa v kleti funkcionalne celote FCB, ki je
dostopen preko dvoje klančin (B3 in B6) ter možnosti
zagotavljanja dodatnih parkirnih mest v kletnih etažah
funkcionalnih celot FCA in FCB. pri Čemer se uvozi v kletne
etaže slednjih določajo v okviru obeh navedenih FC v fazi
izdelave projektne dokumentacije (v kolikor kletne etaže niso namenjene parkiranju funkcionalni enoti
B3 in B6 predstavljajo dovoza do parternih parkirišč v okviru
funkcionalnih enot B4 in B7). |
(5) Kolesarska steza je
določena ob Smledniški cesti, pešpoti oz. hodniki za pešce pa ob
vseh notranjih prometnicah in kolesarski stezi. |
(6) Poleg zgoraj
navedenih določil o nivojskem in podnivojskem prometu ter
sistemu kolesarske in pešpoti v območju urejanja veljajo Še
naslednja splošna določila: |
1. Za dostope do
posameznih stavb oz. objektov so predvideni posamezni dovozi
ustreznih Širin in radijev. Okoli posameznih objektov morajo
biti zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna
vozila. |
2. Hitrosti vozil
morajo biti glede na prioritete prometnic ustrezno omejene.
Niveleta novega cestnega omrežja mora biti prilagojena
obstoječemu omrežju. |
3. Vozišče mora biti
omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo vozišča. |
4. Uvozi morajo biti
izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši tudi preko
ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se morajo
zaključevati z ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno
za funkcionalno ovirane osebe. |
5. Glede na kvaliteto
tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo projekta
bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti
ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega
ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč se izvede v
asfaltni izvedbi. Površine pločnikov so lahko v asfaltni izvedbi
ali kako drugače trajno tlakovane. |
6. Vse ostale površine
v koridorjih, ki niso namenjene prometu, naj bodo urejene,
opremljene z ustrezno vegetacijo in zatravljene. |
7.
Za varno vodenje prometa mora bili predvidena vsa ustrezna in
zakonsko predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna
signalizacija, s posegi ne smejo
biti prizadeti interesi varovanja državne ceste. |
8. Manipulacijske
površine morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se
prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
9. Pri izračunu
parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane
normative, razen za dejavnosti, za katere je potrebno število
parkirnih mest definirano s tem odlokom. |
10. Vse peš površine
morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov,
tehnične lastnosti pločnikov, kot so Širina, prečni in vzdolžni
nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom. |
11.
Ob pripravi projektne dokumentacije jc potrebno določiti
rezervate za komunalne vode in opremo,
elemente cest in njihovo preglednost
ter prometno signalizacijo. Posegi v cestnem telesu občinskih
cest morajo biti projektirani tako, da bo načrtovana gradnja
skladna z interesi občinske javne ceste, da bodo rešitve
zagotavljale varnost prometa in da bodo rešitve usklajene z
obstoječimi oz. predvidenimi prometnimi rešitvami Širšega
mestnega območja. Za vse posege na območju državne ceste in v
njenem varovalnem pasu je k projektni dokumentaciji potrebno
pridobili pogoje in soglasje DRSC. |
12.
Kanalizacija, javni vodovod, telefonski, energetski in drugi
vodi ter podobne naprave se smejo graditi v območju cestnega
sveta le pod pogojem in na način, določen v soglasju pristojnega
občinskega upravnega organa za ceste;
prekopi državnih cest niso
dovoljeni, dopustno je podbijanje vozišča. |
13. Za oblikovanje
obcestne linijske vegetacije tako ob IX 251010
Tacen-Trboje-Kranj kot znotraj območja je potrebno izbrati
takšne drevesne vrste, katerih koreninski sistem s svojim
obsegom ne bo poškodoval komunalnih vodov v cestnih oziroma
obcestnih koridorjih. |
14
Pri načrtovanju prometnega omrežja so upoštevani ukrepi iz
zaključka Prometne študije priključevanja območja Ci2- centralne
dejavnosti v Čirčah na cestno omrežje Mestne občine Kranj
(Provia d.o.o., št. projekta PRI99-STU-P,
maj 2012),
ki je upoštevala bodočo
rekonstrukcijo vzhodne mestne obvoznice v štiripasovnico.
preverila ustreznost križišča in kolesarskih stez. V
nadaljnjih postopkih priprave
projektne dokumentacije je kot nadgradnjo potrebno
izdelati idejno zasnovo načrtovane prometne ureditve s poudarki
na priključevanju območja na Smledniško cesto in obvoznico.
V projektni dokumentaciji je
strokovno obdelati in utemeljili vse posege v varovalnem pasu
državne ceste za s tem OPPN načrtovane nove ceste, križišča in
spremljajoče programe ter JK. obenem pa zagotovili izjave o
medsebojni usklajenosti projektnih rešitev. |
12. člen |
(odvajanje in čiščenje odpadnih in
padavinskih voda) |
(1) V območju urejanja
s tem prostorskim aktom se odpadne in padavinske vode odvajajo
organizirano in ločeno za sistem meteornih in odpadnih voda. |
(2) Objekti, ki so
namenjeni odvajanju in Čiščenju odpadnih ter padavinskih voda,
se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne
kanalizacije, za katere skrbi upravljavec, ter objekte, ki
nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna
meteorna in komunalna kanalizacija znotraj funkcionalnih enot). |
(3) Pri novogradnji
meteorne kanalizacije se morajo upoštevati vsi veljavni pogoji
za gradnjo, kot so: |
1. Meteorne vode iz.
streh objektov se morajo speljati preko peskolovcev in ponikati
na zemljiščih investitorjev, oziroma za kompleksnejše stavbe po
izgradnji meteornih kanalov speljali v javno meteorno
kanalizacijo in po njej v končno dispozicijo. |
2. Meteorne vode s
cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih površin
morajo biti po izgradnji meteornih kanalov (možnost izvedbe
zadrževalnika visokih voda) speljane v meteorno kanalizacijo in
po njej do vodotoka. Meteorne vode morajo biti očiščene na
način, kot to predvidevajo predpisi o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
Vgrajeni morajo biti lovilci olj, katerih velikost, vgradnja,
obratovanje in vzdrževanje je v skladu s tehničnimi predpisi. |
3. Načeloma se določa,
da se zgradijo centralni lovilci olj za posamezna območja, kar
bo omogočilo enostavnejšo in kvalitetnejšo kontrolo, vzdrževanje
in čiščenje. |
4. Usedlin, gošč in olj
iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo. |
5. V
vodovodne sisteme državnih cest se ne sme voditi meteorne vode
iz funkcionalnih enot objektov. |
(4) Pri novogradnji
komunalne (fekalne) kanalizacije se morajo upoštevati sledeči
pogoji: |
1.
Pri določanju lokacije posameznih kanalov, črpališč in objektov
je potrebno upoštevati obstoječe in predvideno stanje
kanalizacijskega omrežja ter konfiguracijo terena in lokacije
objektov, ki se priključujejo na kanalizacijo. Zato se fekalna
kanalizacija vodi sistemsko pri
čemer je potrebno vse objekte priključiti na sistem fekalne
kanalizacije. |
2. Sistem izgradnje
komunalne (fekalne) kanalizacije za celotno območje je etapen in
ločen od meteornih voda. |
3. Komunalna
kanalizacija in javni vodovod na isti trasi morata biti zgrajena
vzporedno in v razdalji 3 m, na križanjih kanalizacije in
javnega vodovoda je minimalni medsebojni vertikalni odmik 0,5 m,
s tem da poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa križanja z
ostalimi komunalnimi vodi je potrebno izvesti v skladu z
navodili posameznega upravljavca komunalnega voda in veljavnimi
predpisi. |
4. Komunalna
kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz vodonepropustnih
materialov, ki zagotavljajo zahtevano kvaliteto iz projekta. |
5. V
primeru potreb po odvajanju industrijskih odpadnih voda morajo
biti te pred priključkom na javno kanalizacijo ustrezno
očiščene, za to pa pridobljeno mnenje pristojnega izvajalca
javne službe. |
13. člen |
(oskrba s pitno vodo in hidrantno
omrežje) |
(1) Na območju OPPN je
potrebno zgraditi ustrezno sekundarno vodovodno omrežje.
Zgrajeno bo v krožni povezavi, priključeno na sistem tlačne cone
naselja Čirč. Zagotovljen tlak vode v omrežju bo 4 barov.
Vodovod se predvidi z debelostenskimi cevmi iz nodularne litine,
trdnostnega razreda K9 za oskrbo s pitno vodo. |
(2) V območju OPPN
vzdolž Smledniške ceste poteka magistralni vodovod DN 300 mm, ki
se mora zaradi posega v varovalni pas vodovoda prestaviti v
skupne površine od osi cevi vodovoda. V varovalnem pasu vodovoda
ni dovoljena gradnja novih objektov, opornih zidov, škarp,
postavitev reklamnih panojev, spreminjati niveleto terena ter
saditi sadnega ali okrasnega drevja in grmičevja. |
(3) V območju JZ dela
OPPN je bil prestavljen magistralni vodovod in izvedena
regulacija na vodovodu. Na tem deluje potrebno traso vodovoda
zaščititi, da bo naprava vedno dostopna za vzdrževanje in
upravljanje in, da vodovodna naprava ne bo potekala v zaprtem,
ograjenem območju. |
(4) Na vozliščih
vodovoda se predvidijo armirano betonski jaški ustreznih
dimenzij. |
(5) Uporabniki
tehnološke vode, v kolikor bi se v območju pojavili, morajo
imeti zaprte sisteme. |
(6) Na vodovodnem
omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora
zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v delih, ki ne
zagotavljajo zadostnih količin požarne vode. Iz javnega vodovoda
je za požarno varnost možno zagotoviti največ 10 l/s vode. |
14. člen |
(oskrba s plinom) |
(1) V severozahodnem
delu območja poteka prenosno plinovodno omrežje Geoplin
plinovodi d.o.o., zato so načrtovane stavbe izven varovalnega 15
metrskega pasu plinovoda. |
(2) Novo načrtovane
stavbe se priključujejo na že zgrajeno sekundarno omrežje
zemeljskega plina, ki se nahaja na nasprotni strani vzhodne
mestne obvoznice, skladno usmeritvam sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja na območju MOK. Tudi ogrevanje in
priprava tople sanitarne vode za novonačrtovane sklope stavb bo
zagotovljena s priključitvijo na nadgrajeno sekundarno omrežje.
Trasa plinovoda bo praviloma izvedena v javnih površinah. Za
priklop posameznih stavb bodo predvideni odcepi znotraj parcele
posameznega objekta. Načrtovano plinovodno omrežje se vodi v
koridorjih prometne infrastrukture s potrebnimi zakonsko
predpisanimi odmiki od ostale infrastrukture v koridorjih
gospodarske javne infrastrukture. Poteki tras plinovoda,
priključki in naprave so razvidni iz grafičnega dela. V
nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno
upoštevati zakonsko določene omejitve. |
15. člen |
(oskrba z električno energijo in
javna razsvetljava) |
(1) Pri lociranju
objektov in naprav bo potrebno upoštevati obstoječe stanje in
zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane
odmike in pogoje upravljavca. Stavbe bo potrebno priključili na
električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem
električne energije ter skladno
projektu elektrifikacije območja. |
(2) Preko
severovzhodnega dela območja OPPN poteka trasa 20 kV daljnovoda
RTP Primskovo-Hrastje za katerega je potrebno predvideti
zamenjavo z 20 kV kablovodom v kabelski kanalizaciji. V
novozgrajeni 20 kV kablovod se bodo vključile nove
transformatorske postaje 20/0,4 k V namenjene napajanju novih
odjemalcev z električno energijo. |
(3) Pri nadaljnjih
postopkih se morajo upoštevati predpisani odmiki od obstoječih
tras kablovodov oziroma je potrebno predvideti prestavitev
kablovodov ali transformatorskih postaj. |
(4) V celotnem območju
se določi uvlačenje SN in NN kablovodov v ustrezno kabelsko
kanalizacijo s kabelskimi jaški. Pri dimenzioniranju kabelske
kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih
cevi zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže; ob ceveh je
potrebno položiti tudi cevi zaradi predvidenega daljinskega
upravljanja TP-jev. Natančno število potrebnih cevi kabelske
kanalizacije, število in tip jaškov bodo določeni v načrtu za
pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo.
Pri morebitnem približevanju ali križanju ostalih komunalnih
naprav z elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno upoštevati
navodila DES in soglasja prizadetih upravljavcev. |
(5) Na območju
celotnega kompleksa je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo.
Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Razvod kablov
javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji
elektroenergetskega razvoda. |
(6) Pri načrtovanju
javne razsvetljave je potrebno dosledno upoštevali načine
osvetljevanja, ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja
osvetlitve. |
(7) Etapno z
realizacijo posegov v območju je potrebno zmanjšati porabo
električne energije za osvetlitev javnih površin (Smledniška
cesta) ter zmanjšati svetlobno onesnaženje z: dosledno zamenjavo
vseh obstoječih svetilk razsvetljave, ki do 31. decembra 2008 še
niso bile preurejene v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki
seva navzgor, enak 0%; uvedbo časovnih intervalov osvetlitve
(npr. izklop posameznih svetilk (vsaka druga) na javno manj
obremenjenih območij javnih površin, in sicer glede na
obremenitev površin) in zamenjavo obstoječih sijalk z varčnimi
sijalkami. |
16. Člen |
(telekomunikacijsko omrežje in
omrežje /vez) |
(1) Predvidene
dejavnosti bodo zahtevale vključitev novih stavb v
telekomunikacijsko omrežje, ki bo
napajano iz telefonske centrale Planina za kar bo
potrebno izdelati projekt vključitve objektov v
telekomunikacijsko omrežje in pri
tem upoštevati obstoječa TK omrežja v območju. |
(2) Vse kabelske
povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske
kanalizacije, zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po
dodatnih storitvah ali priključkih (optika, ethernet.
intranet...) izvedljive z naknadnimi dodatnimi povezavami v
kabelski kanalizaciji. |
17. člen |
(grajeno javno dobro) |
Del območja, ki se
nahaja v OPPN bo predstavljal grajeno javno dobro. Vanj bo
vključena celotna cestna infrastruktura, zato javno dobro v
celoti predstavljajo glavne prometnice na nivoju terena
ter koridor bodoče Štiripasovne
mestne obvoznice, ki poleg načrtovanih cestnih priključkov
vključuje še zeleni obcestni pas (FCZ). V odvisnosti od
programov v območju, je posamezne segmente prometnic možno
izvzeti iz javnega dobra (16) ob pogoju, da takšno izvzetje ne
vpliva čezmerno na kvaliteto prometnega funkcioniranja območja. |
18. člen |
(roki za infrastrukturno
opremljanje) |
Investitorji so v
sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih
gospodarskih javnih služb dolžni, da zgradijo, prestavijo,
zamenjajo oziroma zaščitijo infrastrukturne objekte, naprave in
vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje)
predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne zaključene
celote zaradi katere je takšen poseg potreben. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
19. člen |
(varovanje kulturne dediščine) |
(1) Na
območju, ki ga obravnava prostorski akt, ni registriranih enot
kulturne dediščine, zalo posebni rešitve in ukrepi za kulturno
dediščino, razen ukrepov, ki veljajo za arheološke ostaline
navedenih v tem členu, niso potrebni. |
(2) Ker
območje še ni bilo predhodno arheološko raziskano in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča
izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi
v zemeljske plasti, saj se s tem občutno zmanjša možnost
nakladnih naključnih najdb ob posegih v zemeljske plasti.
Izvedba predhodnih arheoloških raziskav ni pogoj za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(3) V kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom
izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin
potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno
s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočili
dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih
del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom
zemeljskih del. |
(4) Ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto |
Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v
skladu z določili arheološke stroke V primeru odkritja
arheoloških ostalin. ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z i/dajo odločbe
določi za arheološko najdišče. |
VI- REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN |
OHRANJANJA NARAVE |
20. člen |
(splošni pogoji varovanja okolja) |
(1) Skladno odločbi
Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-199/2010 z dne 22.
09. 2010 v postopku priprave OPPN ni bilo potrebno izvesti
postopka celovite presoje vplivov na okolje, saj je bil tovrsten
postopek že izveden v postopku priprave in sprejemanja Odloka o
spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah
dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj
- dopolnitev 2009, vsebinske določbe pa so povzele v lem odloku. |
(2) Vse stavbe morajo
biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti in
stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in
učinkoviti rabi energije v stavbah ter ostalo veljavno
zakonodajo. |
21. člen |
(varstvo tal) |
Izvajanje posegov v
obravnavanem območju bo glede na obseg načrtovanih posegov imelo
vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato
je potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe
za varstvo tal: |
1. Posegi v tla se
izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za
začasne prometne in gradbene površine se prvenstveno uporabi
infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj
kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in
gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za
katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S
transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih
materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh
površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideli
nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki
vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških
površinah. |
2. Med gradnjo je v
območju urejanja treba izvajali monitoring v skladu s predpisi,
ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla. |
3. Posebno pozornost je
treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba
namensko uporabili za sanacijo degradiranih površin ali pri
parkovnih ureditvah znotraj območja urejanja. Vsako ravnanje z
izkopom, predvsem odlaganje, mora biti skladno z določili
pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in
z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki
nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih je
potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na
razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da
se prizadene čim manjše površine tal. |
4. V času gradnje mora
biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor
pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je treba
upoštevati splošne obveznosti investitorjev in izvajalcev. |
5. Z rodovitno plastjo
tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in
po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora
odstraniti in deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in
količina. Preprečili je potrebno mešanje živice in mrtvice. |
6. Pri večjih posegih
se deponiranje in namenska uporaba rodovitnega dela tal izvaja
na podlagi Načrta ravnanja s prstjo. |
22. člen |
(varstvo kmetijskih površin) |
(1) Vzhodni del območja
urejanja se nahaja neposredno ob obstoječih strnjenih površinah
kmetijskih zemljišč, ki so z veljavnimi planskimi akti MOK
opredeljena kot kmetijska zemljišča in se uporabljajo za
kmetijsko dejavnost. Zato so v odloku opredeljene tudi rešitve
in ukrepi na območjih kmetijskih zemljišč, kjer se izvajajo
posegi izven ureditvenega območja (poteki infrastrukturnih
omrežij....): |
(2) Na območjih posegov
so investitorji dolžni s primemo organizirano gradnjo, zaščito
zemljišč pred onesnaževanjem v Času gradnje in obratovanja
območja ter sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje
zagotoviti varovanje kmetijskih zemljišč. Posegi naj se izvedejo
tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja
kmetijska zemljišča. |
(3.) Pri gradnji se
omeji gibanje strojev na območje posegov (izključne rabe). Za
transporte je treba Čim manj uporabljati poljske poti. Začasne
ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na
kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih
primernejših rešitev. |
23. člen |
(varstvo in zaščita voda) |
|
Na območju, ki se ureja
s tem prostorskim načrtom, ni vodotokov, se pa določajo ukrepi
za zaščito podtalnice: |
1. Projektna rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda
mora biti usklajena z zakonodajo. |
2. Vse odpadne vode
morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. |
3. Za Čas gradnje je
nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje
podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in
uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru
nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to
usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča
goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti
zaščitena pred možnostjo izliva v okolje. |
24. člen |
(varovanje naravnih vrednot) |
Na območju, ki ga
obravnava ta prostorski načrt ni naravnih vrednot ali območij
pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato ukrepi za
varovanje naravnih vrednot niso potrebni. |
25. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Obravnavano območje
bo po izgradnji stavb sodilo v območje III. stopnje varstva pred
hrupom. |
(2) Območje je
zasnovano tako (večina nivojskih parkirišč je ob prometnicah,
del parkiranja je določen podnivojsko, obsežne parterne zelene
ureditve), da ne povzroča čezmernih obremenitev delovnega in
bivalnega okolja. V delu, ki je najbliže območju prometnic, je
ob območju urejanja načrtovan pas visokorasle drevesne bariere,
ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju.
V vplivnem območju državnih cest
DRSC ne bo zagotavljala ukrepov varstva pred hrupom; te
zagotavlja investitor posamezne gradnje. |
(3) Zajemi in izpusti
prezračevalnih sistemov morajo bili orientirani stran od Mano
vanj s tih objektov, ki se nahajajo južno od Smledniške ceste. |
(4) Če bi med
gradbenimi deli prišlo do preseganja mejnih ravni hrupa ob
bližnjih stanovanjskih objektih zaradi obratovanja gradbinca v
dnevnem tasti, je potrebno s strani ministrstva za okolje in
prostor pridobiti dovoljenje /a začasno čezmerno obremenitev
okolja s hrupom. |
(5) Dela je potrebno
opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji. ki so
izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih
strojev. |
(6) Hrupna gradbena
dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro 2jinraj in 18 uro
/večer |
(7) Lokacije
gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča
morajo bili izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje
objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih
vrednosti za vir hrupa glede na bližino naselja. |
26. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Vsi protihrupni
ukrepi zelenih barier ob robnih in notranjih prometnicah imajo
sočasno tudi funkcijo (skupaj z obsežnimi zelenimi ureditvami
med objekti ter parki) varovanja pred prašnimi usedlinami in
delno »misijami plinov. Dodatni zaščitni ukrepi zalo niso
potrebni. |
(2) Povzročitelj
obremenitve mora zagotoviti izpuščanje dimnih plinov v okolje
samo skozi od vodnik kurilne naprave Pri načrtovanju novih in
pri rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora
investitor oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu
potrebne višine dimnika upoštevali možne vplive na okolje in
zdravje ljudi v neposredni bližini kurilne naprave. |
(3) Med gradnjo je
izvajalec dolžan upoštevali naslednje ukrepe za varstvo zraka: |
- zakonsko regulativo v
zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih: |
- preprečevanje
prašenja oh nasilij u gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov
- ukrep zahteva redno vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu in |
- sprotno kultiviranje
območij večjih posegov. |
27. člen |
(ravnanje z odpadki in njihovo
odlaganje) |
(1) Zbiranje, odvoz in
odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi
in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne
odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Pri načrtovanih stavbah
se zbirna mesta komunalnih odpadkov določajo v kletnih etažah,
oziroma se predvidijo na gradbenih parcelah tako, da niso vidno
izpostavljena. V času odvažanja odpadkov se zabojniki za odpadke
postavijo na mesta dostopna vozilom za odvoz. Na območju
transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti. |
(2) Za ločeno zbiranje
odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi v posameznih območjih
na primemo dostopnih mestnih locira ekološke otoke. |
(3) Zbiranje posebnih m
nevarnih odpadkov mora bili ločeno od ostalih komunalnih
odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi |
(4) Gradbene odpadke se
odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov
oziroma se jih ustrezno predela. Deponiranje gradbenih odpadkov
naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov
mineralnih surovin oziroma se jih vkoplje v zemeljski zasip.
Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega
materiala v obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotoka,
na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer
bi lahko prišlo do splazitve ali crodiranja, ni dovoljeno. V
nadaljnjih fazah projektiranja je potrebna i/delava projekta
ravnanja z gradbenimi odpadki. |
28. Člen |
(monitoring) |
(1.) Pred začetkom
gradnje je treba zagotoviti celosten načrt monitoringa za
področja, ki bi jih v primerih, kjer je to zakonsko potrebno, v
nadaljnjih postopkih določilo okoljsko poročilo. (2.) Dodatni
ukrepi, ki jih mora izvesti investitor v primeru neustreznih
rezultatov monitoringa, |
so: |
- dodatne tehnične in
prostorske rešitve; |
- dodatne zasaditve in
vegetacijske zgostitve; |
- sanacija, povečanje
ali izgradnja novih naprav in |
- drugi ustrezni
ukrepi. |
29. Člen |
(obveznosti investitorjev in
izvajalcev) |
(1) Poteg vseh
obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev
in izvajalcev v času pred začetkom, med gradnjo ter po izgradnji
tudi: |
1. zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako. da sta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč; |
2. za čas gradnje na
vseh območjih dovoliti emisije hrupa zaradi vira hrupa
(gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične
ravni hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so
določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira
hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost
od gradbišča; |
3. za zavarovanje
podtalnice med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz
smernic in mnenj; |
4. zagotovili sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter
okolice objektov: |
5. sanirati oziroma
povrnili v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi
gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo; |
6. začasno pridobljena
zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih
ureditev povrnili v prvotno rabo. |
(2) Vsi navedeni ukrepi
se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja,
pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne etape in njenih
priključkov. |
Vil. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
30. člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo,
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred
požarom) |
(1) Za zaščito v
primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene
ustrezne evakuacijske poti in površine /a ljudi in materialne
dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so tudi
zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara
oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na
vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine
požarne vode zgrajeno interno hidrantno omrežje z nadzemnimi
hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevali pogoje za: -
varen umik ljudi, živali in premoženja; |
- potrebne odmike med
objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno
ločitev; |
- prometne in delovne
površine za intervencijska vozila; |
- zagotovitev površin
za potrebe evakuacije in |
- vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v
skladu s predpisi. |
(2) Za
zaščito prebivalcev pred vojnimi nevarnostmi je v objektih, ki
so določeni s predpisi, potrebno zgraditi zaklonišča, v vseh
novih objektih, kjer to določajo predpisi, je potrebna ojačitev
prve plošče. |
(3) Po podatkih
Agencije RS je na območju Čirč vrednost projektnega pospeška tal
0,225 (potresna nevarnost). Glede na
cono potresne nevarnosti je potrebno pri pripravi projektov za
pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti potresno varen način
gradnje. |
(4) Za
objekte, ki so določeni s predpisi 0 požarne varnosti, je treba
izdelati študijo požarne varnosti. Kadar izdelava študije
požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni
požarne varnosti izhajati iz dokumenta »zasnova požarne
varnosti«. Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni
del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
31. člen |
(etapnost izvedbe) |
(1) Realizacija posegov
v območju Či2 - Centralne dejavnosti v Čirčah, bo izvajana v več
etapah, ki so, razen prometne in ostale komunalne javne
infrastrukture, medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje.
Vsaka skupina stavb predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le
dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake
etape oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi
predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in
naprave v zadostnih kapacitetah ter določiti funkcionalne enote.
Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe
za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska
konkretizacija etape se opredeli v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(2) Začasna namembnost
zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih
etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka dosedanji.
Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih
dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno
realizacijo predhodnih etap. |
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH
IN TEHNIČNIH REŠITEV |
32. člen |
(dopustna odstopanja) |
(1) Obravnavani
prostorski akt obsega 4,80 hektarjev stavbnih zemljišč z
načrtovanimi programi, ki bodo lahko realizirani tudi v daljšem
časovnem obdobju. Zato je potrebno opredeliti dopustna
odstopanja od načrtovanih rešitev, ki pa morajo bili kljub temu
še vedno dovolj toga, da se zagotovi prostorsko konceptualna
čitljivost posegov, ki sledijo usmeritvam odloka in predvsem
učinkovito izgradnjo sistema prometne in ostale gospodarske
javne infrastrukture. |
(2) Pri realizaciji
lega prostorskega akta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih
razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega, promet no-tehnične ga ali okoljevarstvenega
vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in
okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. |
(3) Določeni tlorisni
in vertikalni gabariti stavb iz 8. Člena tega odloka so lahko
tudi manjši pri čemer je vertikalni
gabarit lahko nižji za maksimalno 2,50 m. V kolikor
dejavnost zahteva večje površine za mirujoči promet in
manipulacijo se površine za mirujoči promet izvedejo na nivoju
parterja, gabariti stavb pa temu primerno po potrebi ustrezno
zmanjšajo. |
(4) Določeni tlorisni
gabariti stavb iz 8. člena tega odloka so lahko tudi večji,
vendar ne smejo presegali gradbenih meja (max. zunanjih obodov)
kot so opredeljene v grafičnem delu. Prav tako morajo biti
zagotovljeni požarni odmiki med stavbami in upoštevane vse
določene gradbene linije ter pod pogojem, da se na funkcionalni
enoti, za načrtovano dejavnost zagotovi zadostne površine za
mirujoči promet in manipulacijo. |
(5) Dovoljena so
odstopanja do + 2,50 m nad določenim vertikalnim gabaritom iz 8.
člena tega odloka ter preko gradbenih linij za tehnične dele
stavb. Upoštevali je potrebno
dejstvo da se območje nahaja pred vodoravno ravnino letališča
JPI, kjer je gradnja omejena do nadmorske višine 415,0 n.m.v. |
(6)
Maksimalni tlorisni gabariti stavb iz 8. člena, poglavje A
2.2.(1) so lahko členjeni na več stavb pri čemer morajo biti
zagotovljeni zadostni odmiki med stavbami. V primeru da se
kletne garažne hiše ne izvajajo so dopustne izvedbe parternega
mirujočega prometa. |
(7) Odstopanja lokacij
infrastrukturnih vodov zunaj območja prostorskega akta in ob
priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so dovoljena v
skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju
strokovno korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je potrebno
pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Odstopanja od lokacij infrastrukturnih vodov na območju
prostorskega akla so dovoljena, vendar ne smejo vplivati na
zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev
oziroma so skladna določilu petega odstavka tega člena. |
(8) Pri pripravi
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena
odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
v skladu s tolerancami, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno
prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU
VELJAVNOSTI OPPN |
33. člen |
(usmeritve) |
Po realizaciji s tem
odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj bo pri
določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati
ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno
kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora in so opredeljene
v tem odloku. |
XI. KONČNE DOLOČBE |
34. člen |
(vpogled v prostorski akt) |
OPPN je na vpogled vsem
zainteresiranim na Uradu za okolje in prostor Mestne občine
Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg I, Kranj |
35. člen |
(veljavnost odloka) |
|
Ta odlok začne veljati
15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Številka:
351-345/2010-48/1/01 |
Datum |
MOHOR BOGATAJ ŽUPAN |