Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007 in 65/2008) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2007) je Občinski svet Občine Duplek na 22. redni seji, dne 27. oktobra 2009, sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA TURISTIČNO - REKREACIJSKO – ŠPORTNI CENTER V OBČINI DUPLEK

            UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za turistično - rekreacijsko – športni center v občini Duplek (v nadaljnjem besedilu: podrobni prostorski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 6045.

2. člen

 (1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za turistično - rekreacijsko – športni center v občini Duplek (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter  trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter možna odstopanja.

(2) Sestavni del podrobnega prostorskega načrta so poleg tega odloka tudi priloge in kartografski del.

UREDITVENO OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3. člen

Ureditveno območje velikosti 49,5 ha leži južno od regionalne ceste RIII-710 Maribor – Vurberk – Ptuj, na vstopu v naselje Spodnji Duplek iz zahodne strani in obsega naslednje parcele ali dele parcel (navedeno po k.o.):

-        Zg. Duplek: 131/8, 128, 129, 130, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/5, 131/19, 131/7, 125, 131/9, 131/10, 131/11, 131/12, 131/14, 131/16, 131/17, 1124/8, 131/6, 1137/5, 1124/2, 1137/2, 298/4, 301, 1134/3, 1134/4, 1134/10, 1137/1, 127, 1137/4, 126, 1137/6, 1137/7, 1137/8, 316/2, 121/1, 122, 123, 124, 131/20, 1137/3, 153/10, 131/18, 153/2, 153/3, 153/4, 153/5, 153/6, 153/7, 142/3, 153/9, 142/2, 153/11, 153/12, 153/13, 153/14, 153/15, 153/16, 153/17, 153/18, 153/8, 131/30, 131/21, 131/22, 131/23, 131/24, 131/25, 131/26, 131/27, 153/1, 131/29, 131/31, 131/34, 131/35, 131/36, 131/37, 131/38, 142/1, 131/28

-        Sp. Duplek: 516/3, 516/1, 516/2.

UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

4. člen

(razmestitev predvidenih dejavnosti)

(1) Znotraj ureditvenega območja je opredeljena podrobnejša namenska raba prostora. Opredeljena so naslednja območja rab:

-        območje hotelskih in športnih objektov

-        območje apartmajskih hiš

-        območje športnih igrišč

-        območje za kampiranje

-        plaža (območje za sončenje, sprostitev in počitek)

-        območje za piknik

-        območje za prireditve

-        območje za spremljajoče programe vodnih športov

-        območje varovanja naravnih vrednot

-        območje varovanih travnikov – forma viva

-        območje za konjerejo

-        športno – rekreacijsko območje v gozdu

-        območje za pridelavo kmetijskih kultur za predelavo

-        ostale zelene površine

-        vodne površine

 (2) Podrobneje je opredeljena tudi raba vodnih površin. Na posameznih vodnih površinah so dopustne naslednje dejavnosti:

-        vodno telo I: brez dejavnosti

-        vodno telo II: ribolov

-        vodno telo III: vodno smučanje (območje a), kopanje (območje b), čolnarjenje in veslanje (območje c)

-        vodno telo IV: varstvo narave

5. člen

(novogradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov)

(1) V naslednjih odstavkih so opredeljeni dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti po posameznih območjih. Objekti gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) so opredeljeni v IV. in V. poglavju.

(2) Na območju hotelskih in športnih objektov je načrtovana novogradnja hotelskih stavb in športnih dvoran.

(3) Severno od območja hotelskih in športnih objektov je dovoljena postavitev nadstrešnic za senčenje parkirnih mest ter postavitev podzemne garaže.

(4) Na območju športnih igrišč je dovoljena gradnja športnih igrišč.

(5) Na območju apartmajskih hiš je načrtovana izgradnja stavb za kratkotrajno nastanitev.

(6) Območje za kampiranje je predvideno za kamp in objekte namenjenim njegovi oskrbi.

(7) Na območju za konjerejo severno od protipoplavnega nasipa je predvidena novogradnja športne dvorane (pokrite jahalne dvorane).

(8) Na zahodnem delu gramoznice, ob apartmajskem naselju se načrtuje nestanovanjska stavba kot vhod v cono.

(9) Na vzhodnem območju za spremljajoče programe vodnih športov je dovoljena gradnja garažne stavbe - čolnarne.

6. člen

(odstranitev obstoječih objektov)

Odstranijo se obstoječi objekti na naslednjih parcelah: 131/21, 131/31, 1137/6 (vse k.o. Zgornji Duplek).

7. člen

(zasnova in usmeritve urejanja odprtih površin)

(1) Površina za sončenje, sprostitev in počitek je pretežno ravna. Talni pokrov je trata ali kamnito nasutje, predvideni so tudi leseni pomoli. Dno naravnega kopališča do globine 1,8 m mora biti brez kotanj in prepletenega rastlinja. Če je voda ob obali globlja od 0,3 m, mora biti vstop opremljen s stopnicami. Vstopi morajo biti na vsakih 25 m obale kopališča, na obeh straneh stopnic morajo imeti prijemališče za roke. Če so na kopališču zgrajeni pomoli, morajo biti s strani ograjeni povsod tam, kjer voda pod pomolom ni globlja od 1,8 m. Mesta, kjer je skakanje v vodo dovoljeno, morajo biti posebej označena. Na bregu in pomolih, kjer voda ni globlja od 1,8 m, morajo biti postavljeni znaki za prepoved skakanja v vodo.

(2) Vodno smučanje se izvaja s pomočjo žičniške naprave na električni pogon. Kovinski napenjalni stebri, v katere se vpne žičnica, so locirani tik ob obali. Ob obali je predvidena postavitev kontrolnega objekta za upravljanje žičniške naprave, obenem je ploščad mesto spuščanja smučarjev vodo.

(3) V liniji ciljne črte veslaške proge je predvidena izgradnja tribune v obliki zatravljenih betonskih stopnic. Predvidena je tudi postavitev sodniškega stolpa.

(4) Na območju čolnarne je mesto spuščanja čolnov v gramoznico. Spust se izvaja preko plavajočih lesenih pomolov, ki so orientirani pravokotno na linijo obale.

(5) Na območju severnega rta vodnega telesa III, se višinska razlika premosti z betonskimi ali kamnitimi opornimi zidovi višine do 1.2 m.

(6) Na območju hotelskih in športnih objektov je dovoljena postavitev gostinskih vrtov, pergol, bazena, vodnjaka in druge urbane opreme.

(7) Talni pokrov območja za piknik in območja za prireditve je trata.

(8) Obstoječe zelene strukture, ki niso varovane, vendar vseeno pomembno dopolnjujejo naravni videz območja (npr. drevoredi, večja dominantna drevesa,…), je potrebno vključiti v predvideno ureditev.

8. člen

(zasnova in usmeritve urejanja vodnih površin)

(1) Ločitev kopalne površine od ostalih vodnih površin na območju vodnega telesa III se izvede z med seboj povezanimi oranžnimi plovci s premerom najmanj 20 cm v razdalji največ 5 m. Med posameznimi oranžnimi plovci morajo biti v razdalji največ 0,5 m beli plovci s krajšo stranico najmanj 5 cm.

(2) Na območju vodnega telesa III je predvidena vzpostavitev 4-ih veslaških prog, dolžine 500 in širine 13,5 m. Ciljna črta je na vzhodni strani prog.

(3) Za nastanek vodnega telesa IV je predvidena izgradnja ločilnega nasipa. Kota krone nasipa in otokov na območju vodnega telesa IV je 0,5 m nad koto vodne gladine. Predvideni naklon brežin je od 1:3 do 1:5. Ob obali se uredijo plitvine blagega naklona, ki segajo do globine 0,5 m.

(4) Sprehajalna pot ob prečkanju vodnega telesa IV preide v pot iz lesenih čokov, ki so zasidrani v tla oz. dno gramoznice.

9. člen

(pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) V tem členu opredeljeni dopustni enostavni objekti po posameznih območjih, razen pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve ter so opredeljeni v IV. in V. poglavju. Postavljajo se po predpisih o vrstah enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov. Oblikovanje posameznih vrst enostavnih objektov (ograj, objektov javne razsvetljave, spominskih obeležij, urbane opreme,…) mora biti enotno znotraj celotne cone.

(2) Na območju hotelskih in športnih objektov, na območju športnih igrišč ter območju za kampiranje je dovoljena postavitev ograj, bazenov, nadstrešnic, objektov javne razsvetljave, sezonskega gostinskega vrta in gostinskih kioskov oziroma tipskih zabojnikov, začasnih objektov za prireditve (z izjemo cirkusa), vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem, spominskih obeležij ter urbane opreme.

(3) Na območju za konjerejo severno od protipoplavnega nasipa je dovoljena postavitev ograj, objektov javne razsvetljave, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (namenjenih konjereji) ter začasnih objektov, namenjeni skladiščenju. Na območju za konjerejo južno od protipoplavnega nasipa je dovoljena le postavitev ograj.

(4) Na območju apartmajskih hiš je dovoljena postavitev ograj in objektov javne razsvetljave po predpisih o vrstah enostavnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov.

(5) Na območju za kampiranje je dovoljena postavitev ograj in objektov javne razsvetljave, spominskih obeležij ter urbane opreme.

(6) Na območju za prireditve je dovoljena postavitev začasnih objektov za prireditve, z izjemo cirkusa.

(7) Na območju varovanih travnikov je dovoljena postavitev skulptur. Postavitev je dopustna le na robu travnika. Utrjene površine lahko dosegajo do 5 % celotne površine travnika.

(8) Znotraj športno – rekreacijskega območja v gozdu je dovoljena postavitev kolesarske steze, trim steze in sprehajalne poti. Ureditev poti in stez je dovoljena po trasah že obstoječih poti in le iz naravnih materialov. Območje je potrebno opremiti s tablami, da jezdenje in kolesarjenje izven poti ni dovoljeno.

(9) Na območju za pridelavo kmetijskih kultur za predelavo je dovoljena postavitev poljskih poti.

10. člen

(funkcionalno oblikovalski pogoji zahtevnih in manj zahtevnih objektov)

(1) Oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov iz 5. člena je znotraj posameznih območij enotno.

(2) Nulta kota objektov se v skladu s tem odlokom določi v projektni dokumentaciji.

(3) HOTELSKI IN ŠPORTNI OBJEKTI

-        Maksimalna etažnost je K+P+2.

-        Nulta kota se določi v projektni dokumentaciji. Teren med nasipom in regionalno cesto R III 710 se nasuje.

-        Pritličje in klet hotelskega kompleksa sta namenjena servisnemu in upravnemu programu, ter drugim dopolnilnim programom, nadstropja nastanitvenim kapacitetam.

-        V objektih namenjenih športu in rekreaciji so predvidene športne dvorane skupaj s prostori za športnike (npr. tuši, slačilnice, garderobe) z možnostjo ureditve prostorov za gledalce (npr. stojišča, tribune, balkoni).

-        Strehe so ravne ali položne, možna je izvedba pohodne strehe oziroma terase.

-        Glavni vhodi so s severne strani objektov, kjer so tudi servisni dostopi.

-        Glavna pročelja so na severni stani objektov, stranska na južni strani.

-        Oblikovanje objektov se mora tipološko in reliefno vklapljati v krajino, pri čemer se uporabljajo najmodernejši oblikovalski pristopi. Odstopanja v oblikovanju so mogoča med hotelskim in športnim delom območja.

(4) APARTMAJSKE HIŠE

-        Tlorisni gabarit: 4m x 4m

-        Etažnost: P

-        Namembnost stavb: prenočevanje, zadrževanje čez dan (stavbe niso komunalno opremljene).

-        Postavitev hiš na lesenih kolih, nad koto Q100.

-        Arhitektura se mora prilagajati naravi (naravni materiali).

-        Vhodi so iz dostopnih cest.

-        60% območja mora biti zazelenjenih.

(5) OBJEKTI NA OBMOČJu ZA KAMPIRANJE

-        Etažnost: P

-        Namenjeni so oskrbi kampa: sanitarije, trgovine za oskrbo kampa, restavracija...

-        Glavna pročelja so na severni stani objektov, stranska na južni strani.

-        Vhod na območje je s severne strani, kjer se lahko postavi zapornica.

(6) HALA ZA JAHANJE

-        Tlorisni gabarit: ca. 20m x 40m

-        Etažnost: P

-        Pri oblikovanju se uporabijo naravni materiali

-        Vhod je iz zahodne strani, kjer je tudi glavno pročelje.

(7) VHOD V CONO

-        Etažnost: P

-        Namembnost: informacijski paviljon za naravovarstvene vsebine cone, recepcija za apartmajske hiše.

-        Pri oblikovanju fasad se uporabijo naravni materiali.

(8) ČOLNARNA

-        Tlorisni gabarit: ca. 6m x 30m.

-        Etažnost: P

-        Streha: ravna - zelena, pohodna ali povozna

-        Pri oblikovanju fasad se uporabijo naravni materiali.

ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE

11. člen

(prometne navezave na gospodarsko javno infrastrukturo in potrebne prometne površine)

Obravnavano območje je treba prometno navezati na javno kategorizirano cestno omrežje in izgraditi: notranje cestno omrežje, parkirne površine, površine za intervencijo, dostavo in manipulacijo, površine za peš in kolesarski promet.

12. člen

(regionalna cesta)

Rekonstruirati je treba regionalno cesto R3-710 na območju obstoječega trikrakega križišča, ki bo glavni priključek turistično rekreacijskega športnega centra. Križišče je treba urediti z levozavijalnimi pasovi, zagotoviti prevoznost merodajnega vozila, preglednost v območju preglednih trikotnikov in upoštevati obstoječo ureditev avtobusnih postajališč v zalivu. Na območju rekonstrukcije regionalne ceste je treba urediti obojestranske skupne prometne površine za pešce in kolesarje.

13. člen

(notranje cestno omrežje)

            Osnovni cesti notranjega cestnega omrežja imata delovni imeni cesta 1 in cesta 2. Cesta 2 poteka vzporedno z regionalno cesto in se nanjo navezuje po cesti 1. Cesta 1 je dvosmerni tripasovni priključek na regionalno cesto. Cesta 2 je dvosmerna dvopasovna cesta razdeljena na dva odseka. Odsek cesta 2-zahod je dovoz do hotelskega območja in večjega parkirišča. Ta cestni odsek mora ob intervencijskem in dostavnem prometu zagotavljati dovoz tudi za turistične avtobuse. Odsek ceste 2-vzhod je dovoz do parkirišča, območja športnih objektov, igrišč in kampa. V območju kampa so ob južnem robu predvidena pravokotna obvoziščna parkirišča. Na ta cestni odsek sta navezani dve skupni prometni površini, ki sta speljani preko protipoplavnega nasipa.

            Priključek obstoječe JP 581130 na regionalno cesto R3-710 na zahodu bo postal četrti krak novega križišča, ki bo izvedeno skladno z OPPN za obrtno cono v občini Duplek. Predmet tega OPPN je rekonstrukcija obstoječe JP 581130, ki mora zagotoviti prevoznost za merodajno vozilo tako, da vozila pri vožnji na priključek ne bodo ovirala glavnega prometnega toka na regionalni cesti. Priključek je namenjen prometni navezavi obstoječe kmetije, manjšega vstopnega parkirišča na obodu rekreacijskega območja, dovozu v obstoječi gozd in intervencijskim dovozom na območje južno od predvidenega protipoplavnega nasipa. Priključek je dvosmeren in dvopasoven. Zaključi se z navezavo parkirišča in skupne prometne površine, ki bo speljana preko protipoplavnega nasipa.

            Vse tri skupne prometne površine namenjene pešcem, kolesarjem, intervencijskim in dostavnim dovozom ter dovozom do gozdnih in kmetijskih površin, ki so potrebni za upravljanje z zemljišči južno od protipoplavnega nasipa, so preko protipoplavnega nasipa speljane po trasah deviacij določenih v 10. členu Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do ZG. Dupleka, Uradni list RS št. 72/2004. Manjše korekture teh tras na točkah navezav notranjega cestnega omrežja je možno izvajati v okviru toleranc 28. člena navedene uredbe. Dovozi na območje južno od protipoplavnega nasipa morajo biti prepovedani s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije in kontrolirani z zapornicami.

            Zahodna in vzhodna skupna prometna površina speljani preko protipoplavnega nasipa navezujeta obstoječo cesto okoli gramoznice. Cesta poteka po obstoječi trasi. Rekonstruirati jo je treba le v smislu zagotavljanja prevoznosti za intervencijska in dostavna vozila. Minimalno potrebna širina za prevoznost merodajnega intervencijskega vozila v območju majhnih horizontalnih krivin je 4.0m utrjene vozne površine z obojestansko varnostno širino, ki mora biti na vsako stran vozne površine široka 0.75m. Utrjena vozna površina z obojestransko varnostno širino določa potrebni prosti profil v katerega ne smejo segati ovire višje od 15cm. Na ravnih odsekih in izven območij priključkov je utrjeno vozno površino možno zožiti na 3.0m, obojestransko varnostno širino  pa na 2 x o.5m.

14. člen

(parkirne površine)

            Ob glavnem priključku turistično rekreacijskega športnega centra – cesti 1 je predvidena ureditev dveh večjih parkirnih ploščadi. To osnovno parkirišče naj pokrije potrebe po parkiranju skladno z vrsto in obsegom dejavnosti. Ureditev parkirnih mest za osebna vozila je predvidena še ob zahodnem in vzhodnem vstopu na obravnavano območje.

            Natančno število parkirnih mest je treba določiti skladno s podrobnim programom investitorjev in v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti v projektni dokumentaciji.

            Na parkirišču ob hotelskem območju je treba skladno s podrobnim programom investitorja urediti parkirna mesta za turistične avtobuse.

            Parkirne vzorce prikazane v kartografskem delu je možno spreminjati in dopolnjevati skladno s potrebami, ki bodo izhajale iz podrobnega programa investitorjev. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

15. člen

(peš in kolesarski promet)

            Peš promet je speljan po skupnih prometnih površinah za pešce in kolesarje vzdolž regionalne ceste, in priključne ceste 1, po pločniku ob južnem robu ceste 2, po vozišču JP 581130, po notranjih cestah kampa, ploščadih pred hotelskimi in športnimi objekti in po poteh na kroni protipoplavnega nasipa in na rekreacijskem območju južno od nasipa. Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez grajenih in komunikacijskih ovir.

            Kolesarski promet je speljan po skupnih prometnih površinah za pešce in kolesarje vzdolž regionalne ceste in priključne ceste 1, po voziščih notranjih cest ter po skupnih prometnih površinah priključne ceste JP 581460, notranjih cestah kampa, ploščadih pred hotelskimi in športnimi objekti in po poteh na kroni protipoplavnega nasipa in na rekreacijskem območju južno od nasipa. Pred stavbami je treba urediti odstavna mesta za kolesa. Njihovo število se določi skladno z vrsto in obsegom dejavnosti, ki se odvijajo v stavbah.

16. člen

(neoviran dostop, vstop in uporaba objektov v javni rabi)

Upoštevati je treba zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

17. člen

(intervencija, dostava, manipulativne površine)

Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so zagotovljene s predvidenih cest na območju severno od protipoplavnega nasipa in skupnih prometnih površin na območju južno od protipoplavnega nasipa. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.

ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ

18. člen

(skupne določbe)

(1) Za načrtovano energetsko, komunalno  infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

(2) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja zvez je razviden v kartografskem delu karta 5/2 »Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«.

19. člen

(vodooskrba)

V regionalni cesti Maribor – Vurberk – Ptuj je izgrajeno vodovodno omrežje v profilu in kvaliteti LŽ DN 200. Za potrebe vodooskrbe za re Duplek je potrebno izgraditi vodovodne cevovode za priključevanje novih porabnikov v dovoznih cestah v zankasti zasnovi. Glavni dovod je treba izvesti v kvaliteti LŽ DN 150 ostali razvod pa v LŽ DN 100.

            Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

20. člen

(odvajanje onesnaženih voda)

(1) Izvedejo se ločeni sistemi kanalizacije za odvajanje onesnaženih voda.

(2) Za nemoteno odvajanje fekalnih vod na obstoječ kanalizacijski sistem je potrebno zgraditi navezovalno kanalizacijo do obstoječe kanalizacije in interni razvod po obravnavanem območju. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati veljavni Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

(3) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v meteorno kanalizacijo.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo.

21. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

(1) Na območju, po katerem potekajo elektroenergetski vodi, ni mogoče graditi novih objektov, dokler niso le ti prestavljeni

-        potrebno je kablirati oz. prestaviti 20 kV daljnovod Dobrava – Duplek (d-295)

Za napajanje obrtne cone z električno energijo, bo potrebno:

-        zgraditi novo TP 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči,

-        vključiti novo TP v 20 kV daljnovod Dobrava – Duplek (d-295)

-        zgraditi ustrezne nizkonapetostne izvode od nove TP do objektov novega turistično – rekreacijskega – športnega centra

(2) Javna razsvetljava se zgradi ob parkiriščih in se izvede s kandelabri in varčnimi svetilkami.

22. člen

(TK omrežje in omrežje KRS)

(1) Južno od regionalne ceste R3-710 Maribor – Vurberg – Ptuj  poteka TK vod na katerega je možna priključitev načrtovanega TK omrežja v turističnem – rekreacijskem – športnem centru.  Za načrtovano gradnjo je treba naročiti projektno dokumentacijo.

(2) Možna je izgradnja omrežja kabelsko razdelilnega sistema.

23. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje je možno le z ekološko sprejemljivimi energenti to je z ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom... Rezervoarji za utekočinjeni naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.  Možno je ogrevanje iz skupnega rezervoarja za utekočinjeni naftni plin za več stavb skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe izveden v skladu z veljavnim Pravilnikom o utekočinjenemu naftnem plinu.

24. člen

(odstranjevanje odpadkov)

Komunalne odpadke je treba zbirati, deponirati in odvažati skladno z veljavnim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Duplek (MUV št. 12/03). Komunalne odpadke je treba zbirati v ustrezne tipizirane posode za odpadke in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. Posode za odpadke je treba namestiti na vizualno neizpostavljenih mestih ali jih zakriti, dostopne morajo biti s smetarskim vozilom. Odpadna olja je treba zbirati ločeno in sicer v kontejnerju lociranem v pokritem prostoru. Urediti je treba zbirna in odjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov (ekološki otok).

            REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

25. člen

(splošno)

(1) Potrebno je namestiti ustrezne informacijske in usmerjevalne table o režimu na obravnavanem območju in pravilih ravnanja za obiskovalce.

26. člen

(vodnogospodarske ureditve)

(1) Obravnavano območje se nahja v poplavnem območju. Z državnim lokacijskim načrtom so načrtovani protipoplavni ukrepi (visokovodni nasip). Po izgradnji visokovodnega nasipa bo južni del od VV obravnavanega območja z gramoznicami ostal v poplavnem območju. Enostavne objekte (apartmajske hiše), razen čolnarne, kioska za žičnico in sodniškega stolpa je potrebno v poplavnem območju dvigniti nad višino stoletnih vod (Q100).

(2) Za posege na območjih, kjer je poplavna ogroženost je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami, ki naj bodo obdelani za celotno obravnavano območje urejanja in prikazani v strokovnih podlagah, kjer bodo preučene visokovodne razmere in podana rešitev protipoplavne varnosti.

27. člen

(varstvo bivalnih kvalitet)

Med parkirišči pri avtokampu in obstoječimi stanovanjskimi objekti je potrebno vzpostaviti vidno bariero (zimzelena živica).

28. člen

(varstvo narave)

(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedene v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za občinski lokacijski načrt za turistično – rekreacijski –športni center v občini Duplek (ZRSVN; OE Maribor, november 2006), ki se hranijo na sedežu občine Duplek.

(2) Znotraj ureditvenega območja so delno ali v celoti prisotne naslednje naravne vrednote: Rastišče navadnega rakitovca 2, Dupleški log, Rastišče navadnega rakitovca 1, Drava - rečna loka 1 in Drava – stara struga. Območje v celoti leži znotraj posebnega varstvenega območja SI5000011 Drava (SPA) in ekološko pomembnega območja Drava - spodnja, delno pa znotraj potencialnega posebnega varstvenega območja SI3000220 Drava (pSCI). Območje leži tudi znotraj zavarovanega območja Krajinski park Drava.

29. člen

(varstvo zavarovanih živalskih skupin in njihovih habitatov)

(1) Tri tedne pred pričetkom gradnje je treba obvestiti pristojno ribiško družino o predvidenem poteku del. Ribiška družina je dolžna izloviti vse ribe na predelu gradbenih del in jih preseliti v neprizadete dele istega ali sosednje podobne vodne površine.

(2) Potrebno je oblikovati gnezditveno steno za vodomca in breguljko na primerni lokaciji znotraj naravovarstvenega dela gramoznice. Na območju vodnega telesa IV je potrebno ustvariti pogoje za razvoj trstišč, obrežne vegetacije, izvesti  otočke in druge strukture za povečanje pestrosti in kvalitete habitatov za vodne ptice na naravovarstvenem delu območja. Del sprehajalne poti, ki prečka naravovarstveni del jezera se uredi tako, da so motnje ptic s strani obiskovalcev čim manjše. Postavi se opazovalnica, ki omogoča opazovanje narave brez povzročanja večjih motenj. Pri načrtovanju naravovarstvenega dela gramoznice mora sodelovati ekspert za ptice. Vlečna vrv žičnice se v času neobratovanja odstrani.

(3) Dejavnosti na gramoznici (čolnarjenje) naj se časovno opredelijo tako, da se bodo aktivnosti izvajale izven obdobja razmnoževanja živali in prezimovalnega obdobja ptic. Vsi posegi na gramoznici naj se opravijo v obdobju med 15. julijem in 1. novembrom, to je izven obdobja razmnoževalnega, preletnega in prezimovalnega obdobja.

(4) Morebitna razsvetljava naj se ne izvede na območju mirne cone, območju Drave, območju gozdov. Osvetlitev območja izven mirne cone naj se izvede s svetili, ki ne sevajo UV svetlobe in so oblikovana tako, da osvetljujejo samo želene talne površine, ne pa tudi neba, zato da se ne povečuje negativni vpliv na nočno aktivne ali seleče ptice in žuželke.

30. člen

(varstvo krajine)

Pri zasaditvah je potrebno uporabiti izključno avtohtone vrste (tudi na parkiriščih in ob hotelih). Izkopan humus je potrebno ustrezno deponirati na primernem mestu in ga uporabiti pri rekultivaciji območja.

31. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotoviti je treba:

-        pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

-        dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,

-        potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

-        Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. V skladu s tem pravilnikom je za hotelske stavbe s prostornino od 5000m3 do 20.000m3, če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, potrebna količina vode za en požar 10 l/s.

2) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

32. člen

(1) Severno od protipoplavnega nasipa je izgradnja objektov in ureditev ter izvajanje predvidenih dejavnosti dopustno po izgradnji protipoplavnega nasipa in po ureditvi naravovarstvenega predela (vodno telo IV z okolico).

(2) Južno od protipoplavnega nasipa je izgradnja objektov in ureditev ter izvajanje predvidenih dejavnosti dopustno po ureditvi naravovarstvenega predela (vodno telo IV z okolico).

OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

33. člen

Obveznosti investitorjev in izvajalcev so naslednje:

-        upoštevati je treba vse rekonstrukcije in novogradnje javne gospodarske infrastrukture na katere bodo neposredno vezani posegi tega  načrta,

-        pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove,

-        o vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, je treba pravočasno obvestiti pristojne upravljavce in uporabnike,

-        zagotoviti ali nadomestiti je treba dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,

-        promet v času gradnje mora biti organiziran tako, da ne bo prihajalo do zastojev,

-        gradbišča je treba zavarovati tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,

-        v času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb,

-        objekte in naprave je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanirati,

-        v najkrajšem možnem času je treba odpraviti vse morebitne negativne posledice in poravnati vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih posegov.

ODSTOPANJA

34. člen

(1) Vse ureditve in dimenzije, navedene v tem odloku, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbena površina stavb lahko sega izven gradbenih mej za največ 1,0 m. Znotraj gradbenih mej je možno združevanje in razdruževanje gradbenih mas, spreminjanje lokacije, oblike, velikosti in števila stavb. Upoštevati je potrebno maksimalno etažnost stavb in minimalen delež zelenih površin, določenih v 10. členu. Na prometnih površinah nad območjem hotelskih in športnih objektov je (izven gradbene meje) možna gradnja podzemne garaže in nadstrešnic za senčenje parkirnih mest, ki se izvajajo po enotnem načrtu.

(2) Pri realizaciji podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev, lokacij ter dimenzij, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

Podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Duplek.

36. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV št. 26/98, 11/00, 2/01, 7/01, 12/02, 23/02 in 25/04).

37. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Datum:27.10.2009

Številka: 0323-20/2009