|
Na podlagi 16. in tretjega
odstavka 21. člena
Statuta Občine Vitanje (Uradni list RS,
št. 113/06) je Občinski svet Občine Vitanje na 21. seji dne 11. 3. 2006
sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
občinskega sveta |
|
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo
in način dela Občinskega sveta Občine Vitanje (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se
smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta
in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa
tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna
telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
(1) Delo sveta in njegovih
delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se lahko omeji
ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
|
|
(3) Način zagotavljanja javnosti
dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih
delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
(1) Svet dela na rednih in
izrednih sejah.
|
|
|
(2) Redno sejo sveta skliče
župan najmanj štirikrat na leto.
|
|
|
(1) Svet
dela na redni in izrednih sejah.
(2) Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat letno.
(3) Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na
rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih,
ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih.
|
|
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja župan, delovno
telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
(1) Svet uporablja
pečat
žig občine,
ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu
je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
|
|
(2) Svet uporablja
pečat
žig na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
|
|
(3)
Pečat
žig sveta uporabljajo v
okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
|
(4) pečat
žig sveta hrani in skrbi
za njegovo uporabo tajnik občine (direktor občinske uprave). |
|
|
2. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA
SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
(1) Občinski svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
|
|
(2) Prvo sejo novoizvoljenega
sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar
ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
|
|
|
(3) Zaradi priprave na prvo sejo
skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani
občinskega sveta. |
|
|
9. člen |
|
|
(1) Prvo sejo novoizvoljenega
sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na
predlog najstarejšega člana določi občinski svet. |
|
|
(2) Na prvi seji svet izmed
navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev
mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane
komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
|
|
|
(3) Komisija na podlagi poročila
volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so
bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta
ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
občinskega sveta. |
|
|
(4) Komisija na podlagi poročila
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu
svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana
ali predstavnikov kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
(1) Mandate članov občinskega
sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
|
|
(2) Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
|
(3) Član občinskega sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne
liste. |
|
|
(4) Svet na podlagi poročila
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila
mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za
župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
11. člen |
|
|
(1) Ko se svet konstituira in
ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani
občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega
sveta in županu pa preneha. |
|
|
(2) S prenehanjem mandata članov
občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih
in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje
najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve
naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih
telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo
in morebitne predloge za imenovanje novih članov. |
|
|
13. člen |
|
|
(1) Občinski svet potrdi mandat
člana občinskega sveta, ki nadomesti člana občinskega sveta, ki mu
predčasno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Član občinskega sveta,
katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega mandata. |
|
|
3. PRAVICE IN DOLŽNOSTI
ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
14. člen |
|
|
(1) Pravice in dolžnosti članov
občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
|
(2) Člani občinskega sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej
drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
(3) Član občinskega sveta ima
pravico: |
|
|
– predlagati občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana; |
|
|
– predlagati občinskemu svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih
aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati
dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju
programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih sej;
|
|
|
– predlagati kandidate za člane
občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
|
(4) Član občinskega sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
(5) Član občinskega sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja
sejnine. |
|
|
15. člen |
|
|
(1) Član občinskega sveta ne
more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga
je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
(2) Član občinskega sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
16. člen |
|
|
(1) Svetniške skupine, ki jih
oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
|
|
(2) Občinski svet lahko odloči,
da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov v
zvezi z delom s svojimi volivci. |
|
|
17. člen |
|
|
(1) Član občinskega sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
|
|
(2) Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
|
|
(3) Član občinskega sveta ima
pravico županu ali tajniku občine (direktorju občinske uprave) postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
18. člen |
|
|
(1) Član občinskega sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
|
|
(2) Na vsaki redni seji sveta
mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude
članov. |
|
|
(3) Vprašanja oziroma pobude
morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno
razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega
sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
(4) Ustno postavljeno vprašanje
ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5
minut. |
|
|
(5) Pisno postavljeno vprašanje
mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
|
|
|
(6) Pri obravnavi vprašanj in
pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če
sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
(7) Na seji se odgovarja na vsa
vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna
vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik
odgovori na naslednji seji. |
|
|
(8) Župan ali tajnik občine
(direktor občinske uprave) oziroma njun namestnik lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje
pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
19. člen |
|
|
(1) Če član občinskega sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
|
(2) Če svet odloči, da bo o
zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
|
|
20. člen |
|
|
(1) Član občinskega sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
|
|
(2) Če ne more priti na sejo
sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih
za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje
do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti
do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
(3) Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje sveta, ne pripada sejnina za
mesec, v katerem je bila ta seja. |
|
|
(4) Če se član delovnega telesa
iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
|
|
4. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
|
21. člen |
|
|
(1) Občinski svet je najvišji
organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
|
|
|
(2) Svet opravlja zadeve iz
svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
|
|
5. SEJE SVETA |
|
|
5.1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
22. člen |
|
|
(1) Občinski svet dela in odloča
na sejah. |
|
|
(2) Seje sveta sklicuje župan.
|
|
|
(3) Župan sklicuje seje
občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
|
|
23. člen |
|
|
(1) Vabilo za redno sejo
občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7
dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
|
|
(2) Vabilo za sejo občinskega
sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine,
tajniku občine (direktorju občinske uprave), predsednikom Vaških
skupnosti in predsedniku Trške skupnosti Vitanje.
Vabilo za sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, direktorju
občinske uprave. Predsedniku Nadzornega odbora občine se pošlje vabilo
na sejo, kadar je na dnevnem redu obravnavanje zadeve, ki je v
pristojnosti Nadzornega odbora. |
|
|
(3) Vabilo iz prejšnjih dveh
odstavkov se pošlje po pošti. Gradivo se skupaj z vabilom, če tako z
izjavo na seji sveta naroči prejemnik, pošlje na disketi, zgoščenki,
drugem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti, sicer pa po klasični
pošti. |
|
|
(4) Na seji občinskega sveta se
omogoči spremljanje gradiva na projekcijskem platnu
po potrebi. |
|
|
24. člen |
|
|
(1) Izredna seja občinskega
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov sveta.
|
|
|
(2) V zahtevi članov občinskega
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski
svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu
in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
(3) Izredno sejo občinskega
sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član občinskega sveta, ki ga
določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
|
(4) Vabilo za izredno sejo
občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
|
|
(5) Če razmere terjajo drugače,
se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
|
25. člen |
|
|
(1) Kadar gre za posamezno nujno
zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja občinskega sveta.
Dopisna seja se opravi na podlagi osebno vročenega vabila s priloženim
gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim
glasovanjem ali po elektronski pošti. Dopisna seja je sklepčna, če je
bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev
potrdila več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili
člani, ki so glasovali.
|
|
|
(2) Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina
članov občinskega sveta, ki so glasovali.
|
|
|
(3) O dopisni seji se vodi
zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati
še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev,
koliko članov sveta je glasovalo.
|
|
|
(1) V
nujnih primerih, ki je potrebno sprejeti odločitev v krajšem
času kot pa je mogoče sklicati redno ali izredno sejo občinskega
sveta in gre za manj pomembno zadevo, lahko svet odloči o zadevi
iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal (na dopisni seji). |
(2) Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu
občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz
katerih izhajajo finančne obveznosti občine. |
(3)
Dopisno sejo izvede župan. |
(4) Župan
odredi, ali se o zadevi pošlje članom obrazloženi pisni predlog
sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu ali elektronski pošti)
ali le telefonsko sporočilo ter določi rok, v katerem naj se
član izjavi. |
(5) Člani
v roku, ki ga določi župan in ne sme biti krajši od enega dneva,
vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnico, na kateri se
opredelijo do predloga sklepa s podpisom. |
(6)
Vprašanje za dopisno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da
je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali
»proti«). |
(7) Sklep
sprejeti na dopisni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala
večina opredeljenih glasov vseh članov sveta. |
(8) O tako
opravljeni dopisni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede
vzrok za izvedbo dopisne seje, postavljeno vprašanje in odgovor
članov sveta. Ta zapisnik potrdijo člani sveta na naslednji
redni seji. Župan mora na naslednji redni seji sveta posebej
utemeljiti vzroke za izvedbo dopisne seje. |
|
|
|
26. člen |
|
|
(1) Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
|
|
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem,
katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
27. člen |
|
|
(1) Predlog dnevnega reda seje
občinskega sveta pripravi župan. |
|
|
(2) Predlog dnevnega reda lahko
predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
|
|
(3) V predlog dnevnega reda seje
sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
(4) Na dnevni red se prednostno
uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
(5) O sprejemu dnevnega reda
odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
(6) Svet ne more odločiti, da se
v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo
oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan,
kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta
poslovnik. |
|
|
28. člen |
|
|
(1) Sejo občinskega sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
|
|
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega
sveta. |
|
|
(3) Izredno sejo občinskega
sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu
z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
29. člen |
|
|
(1) Seje občinskega sveta so
javne. |
|
|
(2) Javnost seje se zagotavlja z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah občinskega sveta. |
|
|
(3) Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri
dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
|
|
(4) Predsedujoči mora poskrbeti,
da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane občinskega sveta. |
|
|
(5) Predsedujoči lahko na
zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči občinski svet. |
|
|
(6) Če občan, ki spremlja sejo,
ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta,
ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti
dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
30. člen |
|
|
(1) Župan predlaga občinskemu
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
|
(2) Kadar svet sklene, da bo
izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
|
5.2. Potek seje |
|
|
31. člen |
|
|
(1) Ko predsedujoči začne sejo,
obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
(2) Predsedujoči nato ugotovi,
ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je
povabljen na sejo. |
|
|
(3) Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
32. člen |
|
|
(1) Preden svet določi dnevni
red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
|
|
|
(2) Član občinskega sveta lahko
da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
|
|
(3) Zapisnik se lahko sprejme z
ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme
ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
|
|
|
(1) Svet
na začetku seje določi dnevni red. |
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da
se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri (nujni) postopek.
Pri vsakem občinskem predpisu mora biti na dnevnem redu
določeno, po kakšnem postopku se sprejema (redni, skrajšani,
hitri postopek). |
(3)
Razlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom Občinskega
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na
dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet
razpravlja in glasuje. |
(4) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma razrešitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
|
33. člen |
|
|
(1) Svet na začetku seje določi
dnevni red.
|
|
|
(2) Pri določanju dnevnega reda
svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o
morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri
postopek.
|
|
|
(3) Zadeve, za katere tako
predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
|
|
|
(4) Predlogi za razširitev
dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu
seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je
podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
|
|
(5) Po sprejetih posameznih
odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči
na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
|
|
|
(1) Potrditev zapisnika je sestavni del
dnevnega reda in se obravnava kot 1. točka dnevnega reda.
(2) Član Občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami.
|
|
|
34. člen |
|
|
(1) Posamezne točke dnevnega
reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
(2) Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Med sejo lahko svet le izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih
točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi
katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega
reda, na katero je uvrščeno. |
|
|
35. člen |
|
|
(1) Na začetku obravnave vsake
točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
(2) Če ni župan predlagatelj,
poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine
(direktor občinske uprave) mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi
besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo
obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
(3) Potem dobijo besedo člani
občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko
sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj
časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
(4) Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
|
|
(5) Ko je vrstni red priglašenih
razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
Vsak razpravljavec ima pravico do replike na posamezno razpravo, kar
zahteva za dvigom roke in glasnim vzklikom: »Prosim za repliko!« Replika
lahko traja največ tri minute. Replika se lahko zahteva le med ali
neposredno po razpravi osebe, ki ji replicira. Če se prijavi več
replikantov, se najprej zvrstijo vse replike in se šele nato nadaljuje z
razpravo. Replika se lahko nanaša le na razpravo. Replikant na začetku
navede, na kateri del razprave se nanaša njegova replika. Razpravljavec,
na katerega razpravo se replike nanašajo, ima pravico do odgovora, ko so
podane vse replike k njegovi razpravi. Odgovor na replike sme trajati
najdlje tri minute. Replike na repliko ni, razen če predsedujoči oceni,
da so bile navedbe v repliki netočne. |
|
|
36. člen |
|
|
(1) Razpravljavec sme govoriti
le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h
kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
(2) Če se razpravljavec ne drži
dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če
se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z
razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
37. člen |
|
|
(1) Članu občinskega sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
(2) Nato poda predsedujoči
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
|
|
|
(3) Če član zahteva besedo, da
bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni
točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu
da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član
omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
(4)
Vsak razpravljavec ima pravico do replike, kot je določeno v 35. členu
tega Poslovnika. |
|
|
38. člen |
|
|
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da
ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki
dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za
odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine
in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
(2) Predsedujoči lahko med sejo
prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi,
kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
(3) Predsedujoči prekine delo
sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja
v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo
sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti
v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
39. člen |
|
|
(1) Seje občinskega sveta se
sklicujejo v popoldanskem času in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
(2) Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
|
|
(3) Odmor lahko predsedujoči
odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov
občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
(4) Če kdo od upravičencev
predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka,
odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
|
40. člen |
|
|
(1) Če svet o zadevi, ki jo je
obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če
svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
|
|
(2) Ko so vse točke dnevnega
reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
|
5.3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
41. člen |
|
|
(1) Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
(2) Predsedujoči skrbi, da
govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali
mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
42. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta
sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin |
|
|
– odvzem besede |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela
seje. |
|
|
43. člen |
|
|
(1) Opomin se lahko izreče članu
občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v
besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
(2) Odvzem besede se lahko
izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
|
|
(3) Odstranitev s seje ali z
dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
|
|
(4) Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
44. člen |
|
|
(1) Predsedujoči lahko odredi,
da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug
udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča
nemoten potek seje. |
|
|
(2) Če je red hudo kršen, lahko
predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
45. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi
ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
5.4. Odločanje |
|
|
46. člen |
|
|
(1) Svet veljavno odloča, če je
na seji navzoča večina vseh članov sveta. |
|
|
(2) Navzočnost se ugotavlja na
začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po
odmoru oziroma prekinitvi. |
|
|
(3) Za sklepčnost je odločilna
dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani).
|
|
|
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
|
|
|
47. člen |
|
|
Predlagana odločitev je na
sklepčni seji občinskega sveta sprejeta, če se je večina članov
občinskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če
je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev
določa zakon. |
|
|
48. člen |
|
|
(1) Občinski svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
(2) S tajnim glasovanjem lahko
svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena
četrtina vseh članov sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
(1) Glasovanje se opravi po
končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
|
|
(2) Član občinskega sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
(3) K glasovanju pozove
predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
(4) Predsedujoči po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
50. člen |
|
|
(1) Javno glasovanje se opravi z
dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
(2) Poimensko glasujejo člani
občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
(3) Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. |
|
|
51. člen |
|
|
(1) Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
(2) Tajno glasovanje vodi in
ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana
določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična
opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec
občinske uprave, ki ga določi tajnik. |
|
|
(3) Za glasovanje se natisne
toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
|
|
(4) Glasovnice morajo biti
overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
|
|
(5) Pred začetkom glasovanja
določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
(6) Komisija vroči glasovnice
članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
(7) Glasovnica vsebuje predlog,
o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je
na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na
levi. Glasuje se tako, da se obkroži beseda »ZA« ali beseda »PROTI«.
|
|
|
(8) Glasovnica mora vsebovati
navodilo za glasovanje. |
|
|
(9) Glasovnica za imenovanje
vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več
po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. |
|
|
(10) Glasuje se tako, da se
obkroži zaporedna številka pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
|
|
|
(11) Ko član občinskega sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
52. člen |
|
|
(1) Ko je glasovanje končano,
komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
(2) Ugotovitev izida glasovanja
obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic,
|
|
|
– število oddanih glasovnic,
|
|
|
– število neveljavnih glasovnic,
|
|
|
– število veljavnih glasovnic,
|
|
|
– število glasov »ZA« in število
glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, |
|
|
– število glasov, ki jih je
dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog
izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
|
|
(3) O ugotovitvi rezultatov
glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili
glasovanje. |
|
|
(4) Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
53. člen |
|
|
(1) Če član občinskega sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
(2) O ponovitvi glasovanja
odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali
ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. |
|
|
5.5. Zapisnik seje občinskega
sveta |
|
|
54. člen |
|
|
(1) O vsaki seji občinskega
sveta se piše zapisnik. |
|
|
(2) Zapisnik obsega glavne
podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
občinskega sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti
članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov
javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo,
ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
(3) Za zapisnik seje občinskega
sveta skrbi tajnik občine (direktor občinske uprave). Tajnik občine
lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega
delavca občinske uprave. |
|
|
(4) Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član
občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
(5) Sprejeti zapisnik podpišeta
predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma
pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
|
|
(6) Po sprejemu se zapisnik
objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.
|
|
|
(7) Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta
in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
55. člen |
|
|
(1) Potek seje občinskega sveta
se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema.
|
|
|
(2) Zvočni posnetek oziroma
magnetogram seje, ki se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in
gradivom s seje.
|
|
|
(3) Član občinskega sveta in
drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega,
ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca.
|
|
|
(4) Vsakdo lahko zaprosi, da se
del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi
pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg
svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi
dobiti, vloži ustno ali pisno pri županu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom.
|
|
|
(1) Potek seje Občinskega sveta se zvočno,
lahko pa tudi slikovno snema.
(2) Član občinskega sveta, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega,
ima pravico poslušati magnetogram. Seje se snemajo za namene priprave
zapisnika.
(3) Po potrditvi vsebine zapisnika, se tonski zapis trajno uniči. Za
potrebe uničenja tonskega zapisa seje se ustanovi posebna komisija. O
uničenju se zapiše zapisnik.
|
|
|
56. člen |
|
|
(1) Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
|
|
(2) Izvirniki odlokov, splošnih
in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani
v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
57. člen |
|
|
(1) Član občinskega sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi tajnik občine (direktor občinske uprave) na
podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba
oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
|
|
|
(2) V primeru dokumentarnega
gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in
aktom občinskega sveta. |
|
|
5.6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
58. člen |
|
|
(1) Za strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta je odgovoren tajnik občine (direktor občinske uprave).
|
|
|
(2) Tajnik občine
Direktor
občinske uprave organizira
strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe občinskega sveta in
določi zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega
sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
(3) Za zapisnik občinskega sveta
in delovnih teles občinskega sveta skrbi tajnik občine
direktor občinske uprave. Tajnik občine
Direktor
občinske uprave
lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
5.7. Delovna telesa
občinskega sveta |
|
|
59. člen |
|
|
(1) Občinski svet ima komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih
članov. |
|
|
(2) Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
|
|
(3) Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
|
|
– občinskemu svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
|
|
– opravlja naloge v zvezi s
preprečevanjem korupcije, |
|
|
– občinskemu svetu ali županu
daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so
v pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
– pripravlja predloge odločitev
občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev
in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev
javnih podjetij ter izvršuje odločitve občinskega sveta, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki
ji jih določi občinski svet ali so določena v statutu občine.
|
|
|
(4) Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po
volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za
župana. |
|
|
60. člen |
|
|
(1) Občinski svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s tem poslovnikom in odlokom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
|
(2) Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
|
61. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi
občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in
število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
62. člen |
|
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed članov občinskega
sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico
članov. Izjema je le komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, ki jo sestavljajo izključno člani občinskega sveta |
|
|
(2) Predsednika odbora imenuje
občinski svet izmed svojih članov. |
|
|
(3) Prvo sejo odbora skliče
župan. |
|
|
(4) Članstvo v komisiji ali
odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
63. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši
predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v
celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
64. člen |
|
|
Svet in župan lahko ustanovita
skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se
določi njihova sestava in naloge. |
|
|
65. člen |
|
|
(1) Predsednik delovnega telesa
predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa,
sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v
občinskem svetu. |
|
|
(2) Seje delovnih teles se
skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
|
|
(3) Gradivo za sejo delovnega
telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred
sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
|
|
|
(4) Delovno telo dela na sejah.
Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji
navzoča večina njegovih članov
in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z
večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
(5) Glasovanje v delovnem telesu
je javno. |
|
|
(6) Za delo delovnih teles se
smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo
občinskega sveta. |
|
|
66. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so
praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi
predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
|
6. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
|
6.1. Splošne določbe |
|
|
67. člen |
|
|
(1) Občinski svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
|
|
– poslovnik o delu občinskega
sveta, |
|
|
– proračun občine in zaključni
račun, |
|
|
– planske in razvojne akte
občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
(2) Občinski svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
|
|
(3) Vsebina splošnih aktov
občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
68. člen |
|
|
(1) Proračun občine in zaključni
račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu
ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v sprejem
župan. |
|
|
(2) Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen aktov iz prvega odstavka. |
|
|
(3) Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od
občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
69. člen |
|
|
(1) Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
(2) Izvirnike aktov občinskega
sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
|
6.2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
70. člen |
|
|
(1) Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
|
|
(2) Uvod obsega razloge za
sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Prav tako pa vsebuje poglavitne rešitve in povzetek sodelovanja
predlagatelja z javnostjo. |
|
|
(3) Če je predlagatelj odloka
delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje občinskega
sveta. |
|
|
71. člen |
|
|
(1) Predlagatelj določi svojega
predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta. |
|
|
(2) Župan lahko sodeluje v vseh
obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
|
|
72. člen |
|
|
(1) Predlog odloka se pošlje
članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka,
najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. |
|
|
(2) Občinski svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
73. člen |
|
|
(1) V prvi obravnavi predloga
odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o
ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
|
(2) Po končani obravnavi
občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
|
|
(3) Če občinski svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
|
|
(4) Po končani prvi obravnavi
lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika
odloči občinski svet s sklepom. |
|
|
(5) Če na predlog odloka v prvi
obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga
odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
|
|
74. člen |
|
|
Pred začetkom druge obravnave
mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na
primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma
jih utemeljeno zavrne. |
|
|
75. člen |
|
|
(1) V drugi obravnavi razpravlja
občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka, ki je bil
spremenjen v prvi obravnavi. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
|
|
|
(2) V drugi obravnavi predloga
odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega
sveta. |
|
|
(3) Župan lahko predlaga
amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje
članov občinskega sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
|
(5) Amandma mora biti predložen
članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov
občinskega sveta. |
|
|
(6) Župan lahko predlaga amandma
na amandma članov občinskega sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
|
(7) Predlagatelj amandmaja ima
pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma
oziroma ga umakniti. |
|
|
76. člen |
|
|
(1) Amandma, člen odloka in
odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov
občinskega sveta, ki glasujejo. |
|
|
(2) O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
|
|
77. člen |
|
|
(1) Statut občine in poslovnik
občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
(2) Proračun občine sprejema
občinski svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
|
(3) O predlogih drugih aktov iz
svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne
določa drugače. |
|
|
78. člen |
|
|
(1) Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
(2) V primeru, da postopki niso
zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o
katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
6.3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
79. člen |
|
|
(1) Kadar to zahtevajo izredne
potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po
hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
(2) Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči
občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
|
(3) Če občinski svet ne sprejme
predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe
tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
|
|
|
(4) Pri hitrem postopku ne
veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
|
|
(5) Pri hitrem postopku se
združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
|
|
(6) Pri hitrem postopku je
mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse
do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan,
kadar ni predlagatelj odloka. |
|
|
6.4. Skrajšani postopek za
sprejem odlokov |
|
|
80. člen |
|
|
(1) Občinski svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in
dopolnitve, |
|
|
– prenehanje veljavnosti
splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom,
|
|
|
– uskladitve z zakonom, državnim
proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
|
|
– spremembe in dopolnitve v
zvezi z odločbami ustavnega sodišča. |
|
|
-
prečiščena besedila aktov. |
|
|
(2) Odločitev iz prejšnjega
odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina
navzočih članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi
predloga. |
|
|
(3) V skrajšanem postopku se
amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se
lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
81. člen |
|
|
(1) Statut, odloki in drugi
predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi
statut občine, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih
drugače določeno. |
|
|
(2) V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
6.5. Postopek za sprejem
proračuna |
|
|
82. člen |
|
|
(1) S proračunom občine se
razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
|
|
(2) Občinski proračun se sprejme
za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za
državni proračun. |
|
|
83. člen |
|
|
(1) Predlog proračuna občine
mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi občinskega sveta. |
|
|
(2) Župan pošlje vsem članom
občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih
določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
|
|
(3) V okviru predstavitve
predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu
svetu: |
|
|
– temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
|
– načrtovane politike občine,
|
|
|
– oceno bilance prihodkov in
odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v
prihodnjih dveh letih, |
|
|
– okvirni predlog obsega
finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
|
– načrt razvojnih programov,
|
|
|
– načrt nabav. |
|
|
(4) Po predstavitvi predloga
proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
|
|
(5) Če občinski svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedih dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi občinskega sveta v njem upoštevani. |
|
|
(6) Če občinski svet po ponovni
obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s
stališči in predlogi občinskega sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
84. člen |
|
|
(1) Predlog proračuna mora biti
v javni razpravi najmanj 15 dni. |
|
|
(2) V času javne razprave mora
biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni
razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
|
|
|
(3) Občina objavi način in rok
za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna
na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
85. člen |
|
|
(1) V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa občinskega sveta, sveti
ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. |
|
|
(2) Pripombe in predlogi k
predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
|
(3) Predsedniki delovnih teles
občinskega sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
|
86. člen |
|
|
(1) Najkasneje v petnajstih dneh
po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen
predlog proračuna občine in odlok o proračunu občine ter skliče sejo
občinskega sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
|
|
(2) Na dopolnjen predlog
proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani občinskega sveta
vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
|
|
(3) Vsak predlagatelj mora pri
oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
|
87. člen |
|
|
(1) Pred začetkom obravnave
predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej
pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge
delovnih teles občinskega sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
|
|
(2) V nadaljevanju župan poroča
občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o
proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
|
(3) Predsedujoči oziroma župan
ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi
oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od
vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil
amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom občinskega sveta.
|
|
|
(4) Glasovanje se izvede o
vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana
na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
|
|
88. člen |
|
|
(1) Ko je končano glasovanje o
amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je
proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in
je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in
sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k
odloku o proračunu občine. |
|
|
(2) Če je proračun usklajen,
občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
|
|
(3) Če proračun ni usklajen,
lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo
situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi
uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog
uskladitve. |
|
|
(4) Ko je predlog uskladitve
proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni
razprave. |
|
|
(5) Občinski svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
|
(6) Če predlog uskladitve ni
sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
|
(7) Če proračun ni sprejet,
določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
|
|
(8) Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
89. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet pred
začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem
financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana
podaljša s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju
sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
|
|
90. člen |
|
|
(1) Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
(2) Predlog rebalansa proračuna
občine obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
|
|
(3) Rebalans proračuna občine
sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo
in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
|
6.6. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
91. člen |
|
|
(1) Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
|
|
(2) Zahteva mora vsebovati
naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
|
|
(3) Zahtevo za obvezno razlago
najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje
drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta,
župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
|
|
(4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema občinski svet
po skrajšanem postopku. |
|
|
6.7. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
92. člen |
|
|
(1) Če bi bil kak občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila kot nov splošni akt. |
|
|
(2) Uradno prečiščeno besedilo
iz prejšnjega odstavka sprejema občinski svet po rednem postopku za
sprejem odloka. |
|
|
93. člen |
|
|
(1) Po sprejetju sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta in odloka, ki
spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov,
pripravi statutarno-pravna komisija občinskega sveta uradno prečiščeno
besedilo tega splošnega akta. |
|
|
(2) Uradno prečiščeno besedilo
se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta,
poslovnika občinskega sveta ali odloka tako določi občinski svet.
|
|
|
(3) O uradnem prečiščenem
besedilu odloča občinski svet brez obravnave. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo se
objavi. |
|
|
7. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
94. člen |
|
|
(1) Volitve in imenovanja, za
katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
(2) Kandidat je izvoljen oziroma
imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
95. člen |
|
|
(1) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član občinskega sveta
lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
|
|
(2) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
|
|
96. člen |
|
|
(1) Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
(2) Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da
se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
|
|
(3) Če se glasuje za ali proti
listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda
»ZA« ali »PROTI«. |
|
|
97. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne
večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi
potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja
na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
7.1. Imenovanje članov
delovnih teles občinskega sveta |
|
|
98. člen |
|
|
(1) Člane delovnih teles sveta
imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
(2) Če kandidatna lista ni
dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
|
(3) Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
7.2. Postopek za razrešitev |
|
|
99. člen |
|
|
(1) Za razrešitev se uporabljajo
določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja. |
|
|
(2) Postopek za razrešitev se
začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem
poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna
tudi predlagati njihovo razrešitev. |
|
|
(3) Če je župan pristojen za
predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
|
|
(4) Odločitev o razrešitvi se
sprejme z večino opredeljenih glasov članov sveta. |
|
|
7.3. Odstop članov občinskega
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
|
100. člen |
|
|
(1) Občinski funkcionarji imajo
pravico odstopiti.
Funkcionarju, ki odstopi, preneha mandat po postopku, načinu in v rokih,
ki jih določa Zakon o lokalni samoupravi. |
|
|
(2) Županu in članom občinskega
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
|
|
(3) Pravico odstopiti imajo tudi
podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
|
|
|
(4) Izjava o odstopu mora biti
dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu občinskega sveta dolžna predlagati
občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
(5) Občinski svet s sklepom
ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
(6) Sklep o prenehanju mandata
občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
|
|
|
(7) Sklep o prenehanju funkcije
podžupana se vroči županu. |
|
|
(8) Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
8. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN
OBČINSKIM SVETOM |
|
|
101. člen |
|
|
(1) Župan predstavlja občinski
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
(2) Župan in svet ter njegova
delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine.
Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje,
skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih
nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno
razreševanje nastalih problemov. |
|
|
(3) Kadar svet obravnava odloke
in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki
je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa
tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov
sodelovali. |
|
|
102. člen |
|
|
(1) Župan skrbi za izvajanje
odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine o opravljenih nalogah
med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
(2) V poročilu o izvršitvi
sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
(3) Če sklepa sveta župan ne
more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
|
(4) Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
(5) Župan skrbi za zakonitost
dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice
nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
9. JAVNOST DELA |
|
|
103. člen |
|
|
(1) Delo občinskega sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
(2) Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih
pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih
odločitvah z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa
statut in ta poslovnik. |
|
|
(3) Župan in tajnik občine
obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta,
delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
(4) Občinski svet lahko sklene,
da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
(5) Občina izdaja svoje glasilo
Vitanjčan, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter
povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
|
104. člen |
|
|
(1) Župan skrbi za obveščanje
javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev
pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
(2) Predstavnikom javnih občil
je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov
sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
|
|
(3) Javnosti niso dostopni
dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
|
|
|
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne
narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
10. DELO OBČINSKEGA SVETA V
IZREDNEM STANJU |
|
|
105. člen |
|
|
(1) V izrednem stanju oziroma
izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih
določata statut in ta poslovnik. |
|
|
(2) Odstopanja se lahko nanašajo
predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih
gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je
potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
|
|
11. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
106. člen |
|
|
(1) Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo
za sprejem odloka. |
|
|
(2) Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
107. člen |
|
|
(1) Če pride do dvoma o vsebini
posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
|
|
(2) Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
|
|
(3) Vsak član občinskega sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna
komisija, odloči svet. |
|
|
12. KONČNA DOLOČBA |
|
|
108. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega
poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Vitanje
(Uradni list RS, št. 49/99, 46/01). |
|
|
109. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 900-02/2006-06 |
|
|
Vitanje, dne 11. marca 2006 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Vitanje |
|
|
Slavko Vetrih l.r. |
|
|
|
|
|
Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine Vitanje (Uradni list
Republike Slovenije, št. 23/2009) vsebuje naslednji prehodni in končni
določbi: |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
Ostala določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Vitanje (Uradni list
RS, št. 113/06) ostanejo nespremenjena. |
|
|
3. člen |
|
|
Sprememba poslovnika začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
Sprememba
Poslovnika Občinskega sveta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 49/2017) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
25. člen
Te spremembe
poslovnika pričnejo veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
|
|