Na podlagi 96.
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št.
33/07, spremembe: Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 16.
člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 33. redni seji dne 28. 4. 2010
sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del območja deponije komunalnih
odpadkov na
Tuncovcu pri Rogaški Slatini – |
za potrebe
deponiranja industrijskih odpadkov |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem odlokom se ob
upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška
Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002 (Uradni list RS, št. 83/03),
sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja deponije
komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini – za potrebe
deponiranja industrijskih odpadkov (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je
izdelalo podjetje IPING d.o.o., v marcu 2010 pod številko projekta
28/2007. |
Na deponiji je
predvideno deponiranje nenevarnih industrijskih odpadkov s
klasifikacijskimi številkami po Uredbi o ravnanju z odpadki (Uradni list
RS, št. 34/08): |
– 10 11 20 (Trdni
odpadki iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka, ki niso navedeni po
10 11 19) |
– 10 11 12 (Odpadno
steklo, ki ni navedeno po 10 11 11). |
|
2. člen |
Sestavni deli
OPPN |
OPPN obsega
tekstualni del, grafični del in obvezne priloge iz 19. člena ZPNačrt-a
(Uradni list RS, št. 33/07, Spremembe: Uradni list RS, št. 70/08 –
ZVO-1B, 108/09). |
Tekstualni del
obsega: |
– Opis prostorske
ureditve |
– Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
– Opis vplivov in
povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
– Opis rešitev
načrtovanih objektov in površin |
– Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
– Zasnovo
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– Rešitve in ukrepe
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– Rešitve in ukrepe
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
– Način, vrsto in
namen prenove naselja ali njegovega dela |
– Rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
– Etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
– Velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
– Usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. |
Grafični del
obsega: |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela | M 1:5000|
|občinskega prostorskega načrta s prikazom lege | |
|prostorske ureditve na širšem območju | |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim| M 1:1000|
|stanjem | |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5000|
+--------------------------------------------------+----------+
|– Zazidalna oziroma ureditvena situacija – končno | M 1:1000|
|stanje | |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Zazidalna oziroma ureditvena situacija – 1. faza| M 1:1000|
+--------------------------------------------------+----------+
|– Prikaz ureditev glede poteka omrežij in | M 1:1000|
|priključevanja objektov na gospodarsko javno | |
|infrastrukturo ter grajeno javno dobro | |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, | M 1:1000|
|naravnih virov in ohranjanja narave | |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter | M 1:1000|
|varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, | |
|vključno z varstvom pred požarom | |
+--------------------------------------------------+----------+
|– Načrt parcelacije | M 1:1000.|
+--------------------------------------------------+----------+
Priloge obsegajo: |
– Smernice
pristojnih nosilcev urejanja prostora |
– Fotografije
območja urejanja |
– Okoljsko poročilo
za Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za del območja deponije
komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini – za potrebe
deponiranja industrijskih odpadkov; Številka projekta: EK-08-265A;
Odgovorni projektant: Dušan Kresnik, univ.dipl.biol. (št. odločbe
okoljskega izvedenca: 35401-42/2004); Podjetje: KOVA d.o.o., Teharska
cesta 4, 3000 Celje |
– Hidrogeološko
poročilo za potrebe izdelave obratovalnega monitoringa na novem
odlagališču industrijskih odpadkov Tuncovec; Številka:
J-II-30d/b7-3/251-c; Vodja: dr. Nina Mali, Podjetje: Geološki zavod
Slovenije, Dimičeva 14, 1001 Ljubljana |
– Geološko
geotehnično poročilo; Številka: 1461/2008; Odgovorni izdelovalec
elaborata: Danilo Muhič, dipl. inž. grad. (G-1027); Podjetje: GPRO
Danilo MUHIČ s.p., Razvanjska cesta 76, 2103 Maribor |
–
Hidrološko-hidravlična analiza Teršnice; Številka projekta: 23/07;
Odgovorni projektant: Branko Skutnik, univ. dipl. inž. grad. (G-0246);
Podjetje: Hidrosvet d.o.o., Projektiranje in tehnično svetovanje,
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje |
– Strokovne podlage
s področja upravljanja z vodami »OPPN za del območja deponije komunalnih
odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini-za potrebe deponiranja
industrijskih odpadkov«; Številka projekta: 26/09a; Odgovorni
projektant: Branko Skutnik, univ. dipl. inž. grad. (G-0246); Podjetje:
Hidrosvet d.o.o., Projektiranje in tehnično svetovanje, Kidričeva ulica
25, 3000 Celje |
– Idejna zasnova
Deponija industrijskih odpadkov Tuncovec; Številka projekta: 0811-1-3;
Odgovorni projektant: Smiljan Dobnikar gr. teh. (G-9348); Podjetje:
KALKEM, d.o.o., Podreča 115, 4211 Mavčiče |
– Idejna zasnova
izvedbe elektro kabelskega dovoda; Odgovorni projektant: Franc Terbovc
inž. elt. (E- 0929); Podjetje: IPING d.o.o., Zdraviliški trg 13, 3250
Rogaška Slatina. |
|
II. OBMOČJE OPPN |
|
3. člen |
Območje urejanja |
Območje OPPN zajema
površine območja urejanja deponije komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri
Rogaški Slatini. Območje OPPN se nahaja med gozdom na zahodni in severni
strani, potokom Teršnica na vzhodni strani in deponijo komunalnih
odpadkov na jugu, ki je predvidena za sanacijo in zaprtje. Velikost
območja OPPN je ca. 19985 m². Ureditveno območje zavzema zemljišča s
parc. št.: 897 in 898 ter del 899 in del 817/6, k.o. Spodnje Sečovo.
Območje je označeno v kartografskem delu. Sama deponija se nahaja na
zemljiščih s parc. št. 897 in 898, k.o. spodnje Sečovo, ki merita skupaj
ca. 18913 m2. Ostalo območje predstavlja območje rekonstrukcije
obstoječe poti z infrastrukturnimi povezavami ter urejanju robnih
pogojev deponije. Deponija nenevarnih industrijskih odpadkov se bo
navezala na obstoječo deponijo komunalnih odpadkov z nasipom zato bo na
manjšem delu tesnilni sloj segal izven območja urejanja na parc. št.
899, k.o. Spodnje Sečovo. |
|
4. člen |
Vplivno območje |
Vplivno območje bo
v času gradnje in obratovanja objektov znotraj območja urejanja OPPN. |
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
Vplivi in
povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
Deponija nenevarnih
industrijskih odpadkov bo oddaljena 300 m zračne linije od najbližjih
stanovanjskih objektov. Telo odlagališča ne bo v vidnem polju oken,
balkonov in vhodnih vrat do 600 m oddaljenih objektov, kar je
zagotovljeno z vegetacijo in obliko okoliškega terena. |
Deponija je
locirana zahodno od 5 m obvodnega pasu potoka Trešnica. |
Deponija bo
povezana s sosednjimi območji preko obstoječe dovozne makadamske poti,
ki se rekonstruira v ustrezen profil z ekološkim odvajanjem meteorne
vode. |
Preko
infrastrukture bo deponija z okolico povezana še z vodovodom in
električnim vodom. Ostala infrastruktura je internega značaja in nima
vplivov ali povezav na okolico. |
Vpliv ureditev na
okolico glede poplav je skladno s hidrološko-hidravlično analizo, ki jo
je v juliju 2007 pod številko 23/07 izdelalo podjetje Hidrosvet d.o.o.,
zanemarljiv. Upoštevan je namreč 10 m obvodni pas pri katerem se
gorvodno od deponije dvigne nivo vode le za 1 cm in še to zgolj na
profilu P15. |
Z doslednim
upoštevanjem omilitvenih ukrepov podanih v Okoljskem poročilu za OPPN za
del območja deponije komunalnih odpadkov na Tuncovcu pri Rogaški Slatini
– za potrebe deponiranja industrijskih odpadkov; KOVA d.o.o.,
EK-08-265A, bodo vplivi na okolico zmerni in dopustni. |
|
6. člen |
Rešitve
načrtovanih objektov in površin |
Glede na geološko
geotehnično poročilo in hidrogeološko poročilo, so tla pod zgornjim
slojem zemljine dokaj nepropustna za vodo. Zaradi tega je predvideno, da
se zgornji sloj zemljine odrine in iz njega naredi nasipe. |
Deponija se bo
gradila v dveh delih (I in II faza), vsak od delov pa bo razdeljen na
več polj. Prvi del bo sestavljen iz polja I, II, III, IV in V. Najprej
se bo izdelal zunanji nasip in nasip med poljem I in III po katerem bo
potekala servisna cesta. V začetku se bo popolnoma izdelalo polje I, ko
se bo to zapolnilo do prve višine se bo izdelalo polje II in zapolnilo
do prve višine. Naslednji korak bo izgradnja drugega nasipa okrog polja
I in II (povišanje deponije) in zapolnitev povišanja deponije in končno
prekritje zapolnjenega dela. Preden bo povišanje zapolnjeno, se bo
zgradilo polje III, ko bo to zapolnjeno se bo zgradilo polje IV in
nazadnje polje V. Preden bo polje V zapolnjeno, se bo zgradil drugi
nasip na bokih polj (povišanje deponije) in zapolnilo povišanje in
izvedlo prekritje zapolnjenega dela deponije. |
Preden bo prvi
večji del deponije zapolnjen, se bo pristopilo k izdelavi drugega dela
deponije (polje VI in VII). Proces izdelave in polnjenja bo enak,
najprej polje VI, nato polje VII, sledi povišanje in končno zapiranje
deponije. |
Izvedba dna
deponije |
Dno deponije se bo
izvedlo skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Na
poravnano obstoječo zemljino, se najprej vgradi mineralna tesnilna
plast. Tesnilna plast naj bo izvedena z vgradnjo gline v debelini
minimalno 100 cm. Tesnilno plast iz gline je potrebno dobro
kompaktirati, zbitost po Proctorju 95%. Propustnost vgrajene tesnilne
plasti iz gline mora biti manjša od 10(na -9) m/s. Glina uporabljena za
izvedbo tesnilne plasti mora imeti v laboratoriju dokazano propustnost
manjšo od 10(na -10) m/s. V tesnilno plast bo vgrajena meteorna
kanalizacija, ki bo namenjena odvodu meteorne vode s pripravljenih a ne
izdelanih polj deponije. |
Na mineralno plast
naj bo položen zaščitni geotekstil kvalitete 200 g/m2, nato tesnilna
PEHD folija debeline 2,5 mm, preko nje pa zaščitni geotekstil kvalitete
500 g/m2. |
Naslednja plast naj
bo drenažni sloj pod katerim naj bodo vgrajene drenažne cevi za odvod
izcedne vode. Drenažni sloj naj bo izveden iz gramoza granulacije 16/32.
Debelina drenažnega sloja mora biti minimalno 50 cm. Gramoz mora biti
primerno zbit. Propustnost drenažnega sloja mora biti večja od 10(na -2)
m/s. |
Na drenažni sloj
naj bo položen zaščitni geotekstil kvalitete 500 g/m2 s katerim bo
preprečeno prehajanje sadre v drenažni sloj in s tem zamašitev
drenažnega sloja. |
Zbiranje izcedne
vode |
Po dnu deponije bo
izveden drenažni sistem za odvod izcedne vode. Sistem za odvod izcedne
vode se bo navezoval na črpališče, od koder se bo izcedna voda prečrpala
v zbirni bazen. Sistem za odvod izcedne vode se bo gradil postopno
sočasno z odpiranjem odlagalnih polj. V vzdolžni smeri odlagališča bo
potekal glavni zbirni kanal. Zaradi boljšega izkoristka prostora bo dno
deponije imelo v smeri S–J padec 0,5% proti J. Tako bo tudi glavni
drenažni kanal imel padec 0,5%. Ob vsaki pregradi, ki ločuje polja bo na
glavnem drenažnem kanalu revizijski jašek. Revizijski jaški bodo tudi
omogočali postopno gradnjo drenažnega sistema. V vsakem odlagalnem polju
bosta na levo in desno stran izvedena po en stranski krak drenažnega
sistema. Naklon dna deponije v prečni smeri je ca. 5%, tak bo tudi
naklon drenažnega kanala. Stranski drenažni kanal se bo zaključil z
revizijskim jaškom. Zbirni vzdolžni drenažni kanal bo izveden z drenažno
cevjo zadostne trdnosti in bo na prvem delu dimenzije DN300, na drugem
delu pa DN250. Stranski kanali bodo dimenzije DN200. Sama sadra se zelo
slabo odceja, zato je priporočljivo, da se poskuša s skupnim odlaganjem
sadre in črepinj, in sicer tako, da bi črepinje predstavljale drenažo za
izcedno vodo iz sadre. |
Znano je, da se
sadra slabo in počasi odceja ter da je po odlaganju za vodo dokaj
nepropustna. Na odprtem delu zapolnjene deponije bo večji del izcedne
vode dotekal preko slojev steklenih črepinj. Do zapiranja deponije je iz
odprtega dela deponije ocenjena maksimalna količina izcednih vod ca. 10
m3/h (ta količina se pojavi dvakrat letno), oziroma 40 m3/dan. Do
zapiranja deponije predvidevamo ca. 1000 m3 izcednih vod letno. Količina
izcednih vod bo odvisna od površine odprte deponije. |
Obdelava izcedne
vode |
Izcedne vode bodo
dotekale v črpališče, od koder se bodo prečrpale v zbirni betonski
bazen, koristnega volumna 200 m3. Zbrane izcedne vode se bodo
kontrolirale in z njimi se bo ravnalo glede na kvaliteto. Predviden je
odvoz z vakuumsko cisterno na čistilno napravo Steklarna Rogaška d.d. |
Kolikor je višinska
kota dna črpališča nižja od višine 100 letnih poplavnih voda + 50 cm, se
mora črpališče nahajati znotraj varovalnega nasipa z višino gornjega
roba 100 letne poplavne vode + 50 cm. Zbirni betonski bazen mora biti
izveden vodo nepropustno. Višina vstopne/izstopne lopute mora biti vsaj
na višini 100 letne poplavne vode + 50 cm. |
Prekritje deponije |
Prekritje deponije
se bo izvedlo v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih.
Deponirani odpadki predstavljajo nenevarne odpadke. Odpadki so
anorganskega porekla, zato odplinjevanje deponije ni potrebno. Prav tako
ni potrebno nad odpadki izvesti plast za odplinjanje. |
Na poravnano
površino odpadkov se bo najprej vgradila mineralna tesnilna plast.
Tesnilno plast naj bo izvedena z vgradnjo gline v debelini minimalno 50
cm. Tesnilno plast iz gline je potrebno dobro kompaktirati, zbitost po
Proctorju 95%. Propustnost vgrajene tesnilne plasti iz gline mora biti
manjša od 10(na -9) m/s. Glina uporabljena za izvedbo tesnilne plasti
mora imeti v laboratoriju propustnost manjšo od 10(na -10) m/s. |
Na izvedeno
mineralno tesnilno plast iz gline vgradimo drenažni sloj. Drenažni sloj
izvedemo iz gramoza granulacije 16/32. Debelina drenažnega sloja mora
biti minimalno 50 cm. Gramoz mora biti primerno zbit. Propustnost
drenažnega sloja mora biti večja od 10(na -2) m/s. |
Na drenažni sloj
vgradimo rekultivacijsko plast. Za rekultivacijsko plast uporabimo
zemljino in humus. Debelina rekultivacijske plasti mora biti minimalno 1
m. Rekultivacijsko plast primerno utrdimo. Površino rekultivacijske
plasti zatravimo. |
Kapa deponije v
vzdolžni smeri predvidoma ne bo imela padca, v prečni smeri bo padec
dvostranski, in sicer 5%. |
Meteorne vode |
V tesnilni plasti
deponije bo izvedena meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorno vodo
s pripravljenih a ne izdelanih deponijskih polj. Meteorne vode z
neizdelanih polj niso onesnažene. Voda iz polj bo odtekala preko jaška,
ki se bo pred končno izvedbo polja prekril in voda s polja bo potem
odtekala v drenažni sistem izcednih vod. Kanal bo speljan v črpališče
meteornih vod, od koder se bo prečrpala v meteorno kanalizacijo. |
Meteorna voda z
dovozne ceste se bo po kanaleti ali muldi ob cesti vodila v peskolov in
lovilec olja, od tu naprej pa v zadrževalni bazen meteornih vod. |
Del meteorne vode z
dovozne ceste se bo preko mulde vodil v obstoječi obcestni jarek, ki je
priključen na obstoječi sistem meteornih vod komunalne deponije. |
Na zunanji strani
nasipov deponije bo izvedena kanaleta, ki bo zbirala meteorno vodo z
obodnih nasipov in po zapiranju deponije tudi s temena deponije.
Meteorne vode z obodnih nasipov in temena deponije niso onesnažene in se
vodijo v zadrževalni bazen meteornih vod. Namen zadrževalnega bazena je
ublažiti velike dotoke meteorne vode v potok Teršnica. |
Ograditev deponije |
Okrog deponije se
bo postavila ograja iz betonskih stebričkov in žičnate mreže, ki bo
preprečevala dostop nepooblaščenih oseb na deponijo. Ograja bo izvedena
tako da bo skupno ograjena obstoječa komunalna deponija in nova deponija
industrijskih odpadkov. Vhod bo obstoječ pri vstopu na komunalno
deponijo. Ker bo za ograjo okrog deponije tudi dostopna pot na gozdne
parcele, bodo na poteh, ki se odcepijo od dovozne poti, vgrajena vrata.
Če bo lastnik želel na svojo parcelo, bo pri vratarju dobil ključ od
vrat in bo lahko šel na svojo parcelo. Tak režim velja že sedaj, ko je
zgrajena samo komunalna deponija in je dostop do določenih parcel možen
samo preko deponije. Število lastnikov parcel za katero bo veljal ta
režim, se z izgradnjo deponije industrijskih odpadkov ne bo povečal. |
Plato za pranje
vozil |
Frekvenca dovoza
odpadkov na deponijo ne bo velika. Dnevno se bodo na deponijo pripeljale
tri do štiri traktorske prikolice odpadkov, tedensko pa še dva do trije
kamioni črepinj. Zbirni bazen za izcedne vode se bo prekril z betonsko
ploščo in na njej se bo uredil plato za pranje koles vozil, ki bodo
odhajala z deponije. Sistem za pranje bo izveden z razpršilnimi šobami
in priključen na vodovodni priključek deponije. Ko bo vozilo zapeljalo
na plato, se bo avtomatsko odprla voda in kolesa vozila se bodo oprala.
Voda od pranja koles bo odtekala v zbirni rezervoar izcednih vod. |
Ureditev evidenc –
tehtanje |
Tehtanje količin
dopeljanih odpadkov se bo izvajalo na obstoječi tehtnici komunalne
deponije. Na deponiji ni predvideno stalno delovno mesto, je pa
predviden manjši bivalni kontejner, kjer se bo nahajala dokumentacija in
šofer vozila bo vsakokratno količino in vrsto odpadkov vpisal v
evidenčno knjigo. Ravno tako se bo vodila evidenca o količini in
eventuelno tudi kvaliteti odpeljane izcedne vode. |
Upravljalec mora
voditi vse evidence o odloženih odpadki in o izcednih vodah, ki so
predpisane v Uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list
RS, št. 32/06, spremembe: Uradni list RS, št. 98/07, 62/08, 53/09). |
Monitoring |
Upravljalec
odlagališča mora v skladu z določili v Uredbi o odlaganju odpadkov na
odlagališčih (Uradni list RS, št. 32/06, spremembe: Uradni list RS, št.
98/07, 62/08, 53/09) izvajati sledeče meritve: |
A) Meteorološki
parametri: |
– količina padavin, |
– temperatura
zraka, |
– hitrost in smer
vetra, |
– zračno vlago in
izhlapevanje. |
B) Emisije snovi v
zrak iz odlagališča: |
– v času
obratovanja je potrebno izvesti meritve imisije prašnih delcev na
območju OPPN. |
C) Emisija snovi
pri odvajanju izcedne in onesnažene padavinske vode: |
– parametri izcedne
vode, |
– parametre
onesnažene padavinske vode. |
D) Parametre
onesnaženosti podzemne vode: |
– višina gladine
podzemne vode, |
– parametri
onesnaženosti podzemne vode. |
Pogostost meritev
mora biti v skladu z zgoraj navedeno uredbo. |
E) Parametre hrupa: |
– V skladu s
Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire
hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) in
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.
105/05, spremembe: Uradni list RS, št. 34/08, 109/09) je potrebno v
poskusnem obratovanju na merodajnih imisijskih mestih izvesti prve
meritve hrupa. |
|
7. člen |
Pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo |
Pri gradnji je
potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja graditve objektov
in urejanja deponij. Upoštevati je potrebno vse izsledke elaboratov in
idejnih zasnov, ki so sestavni del OPPN. Mogoče so drugačne tehnične
rešitve od predpisanih kolikor je zagotovljen enak nivo zanesljivosti in
vplivov na okolje od opisanih s pogojem, da se z njimi strinjajo
pristojni nosilci urejanja prostora, katere odstopanja tangirajo. |
|
8. člen |
Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov |
Dovoljena je
gradnja vseh enostavnih in nezahtevnih objektov potrebnih za nemoteno
funkcioniranje deponije v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo
tovrstnih objektov. |
|
9. člen |
Ograje |
Znotraj območja
urejanja OPPN je dovoljeno postavljati ograje. Omogočen mora biti dostop
do okoliških gozdov za potrebe njihovega izkoriščanja in vzdrževanja. |
|
10. člen |
Zelene površine |
Območje se v
največji možni meri zazeleni skladno z določili 7. člena in kot je
prikazano v grafičnem delu OPPN – list 4 in 4b. Podrobnejše ureditve
bodo definirane v projektni dokumentaciji. |
|
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOVNA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTUROIN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
11. člen |
Znotraj območja
urejanja OPPN je potrebno upoštevati vso obstoječo in predvideno
komunalno infrastrukturo. |
Vsa križanja se
morajo izvesti v skladu s predpisi, oziroma po pogojih upravljavcev.
Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti in določiti njihovo
natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji
PGD, PZI. |
Možna so odstopanja
od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve
utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na koncept
ostalih rešitev. |
Deponija bo imela
priključek na cesto, vodovod in elektriko. |
Za deponijo
industrijskih odpadkov se bo v največji možni meri koristila
infrastruktura obstoječe komunalne deponije. |
Za potrebe nove
deponije se bo izvedel vodovodni priključek DN25 na jugu nove deponije.
Priključek se bo izvedel iz glavnega vodovodnega voda, ki poteka po
trenutno kolovozni poti in je namenjen napajanju dela vasi Tuncovec.
Glavni vod bo potrebno na S delu nove deponije prestaviti na obstoječo
kolovozno pot, tako da ne bo prečkal roba deponije. Voda iz vodovoda se
bo uporabljala za pranje koles vozil, ki zapuščajo deponijo in ostale
potrebe deponije. Poraba vode iz vodovoda bo ca. 1 m3 na dan. |
Za potrebe nove
deponije bo potrebno izvesti dovod električne energije. Ocenjena
priključna moč je ca. 15 kW. Električni priključek se bo izvedel iz
obstoječega dovoda na komunalno deponijo po trasi rekonstruirane dovozne
ceste. |
Za dostop do
deponije se bo koristila obstoječa dovozna cesta na komunalno deponijo,
ki je trenutno asfaltirana 50 m naprej od čistilne naprave. Za potrebe
dovoza na novo deponijo industrijskih odpadkov se bo preuredila
obstoječa kolovozna pot. Niveleta ceste bo ca. 0,5 m višja od
obstoječega kolovoza. Cesta bo asfaltirana, širina cestišča bo 3,5 m. Ob
robu cestišča se bo izvedla asfaltna mulda ali kanaleta za odvod
meteorne vode. Dolžina nove asfaltene ceste bo ca. 210 m. Asfaltiran bo
tudi del cestišča od platoja za pranje vozil do nove asfaltne ceste. |
|
V. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
12. člen |
Zavarovana
kulturna dediščina |
Znotraj
obravnavanega območja ni evidentiranih objektov ali območij kulturne
dediščine. |
|
VI. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
Za pripravo OPPN je
bilo izdelano okoljsko poročilo, ki je sestavni del OPPN v katerem so
določeni omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno v največji mogoči meri
upoštevati. |
|
13. člen |
Ohranjanje
narave in naravnih vrednot |
Območje urejanja
OPPN leži izven posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000)
(Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni
list RS, št. 49/04, spremembe: Uradni list RS, št. 110/04, 59/07, 43/08)
in izven območja neposrednega in daljinskega vpliva na posebno varstveno
območje, niti ne leži na zavarovanem območju. |
Na območju urejanja
je bil ugotovljen obstoj več na vodno okolje vezanih habitatnih tipov,
ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem
območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju in habitatov zavarovanih
vrst. |
Za zmanjšanje
škodljivih vplivov izvedbe plana na ohranjanje ugodnega stanja
prednostnih habitatnih tipov in zavarovanih vrst, se izvede naslednji
omilitveni ukrep: Urediti je potrebno nadomestni habitat. Predlaga se,
da se nadomestni habitat uredi na vzhodni strani potoka Teršnica, vzdolž
predvidene in obstoječe deponije, kot je razvidno v grafičnem delu OPPN
– list 6. Lahko pa se nadomestni habitat uredi tudi na drugem primernem
zemljišču v bližini. Površina nadomestnega habitata naj bo ca. 1 ha. Na
njem je potrebno zagotoviti močvirni biotop za dvoživke. Predvidi naj se
zasaditev s črno jelšo in vrbami (npr. Salix aurita, Salix cinerea) ter
v podrast prenese tudi podzemne dele posameznih vrst iz območja OPPN (še
posebej poletnega velikega zvončka in vodne perunike). Nadomestna
površina mora biti vzpostavljena in funkcionalna pred pričetkom del na
območju predvidene deponije. Pri ureditvi nadomestnega habitata naj
sodeluje strokovnjak – biolog z izkušnjami. |
|
14. člen |
Varstvo
nadzemnih in podzemnih voda |
Ureditveno območje
OPPN se nahaja izven vodovarstvenega območja. |
Ob vzhodnem robu
območja urejanja OPPN poteka potok Teršnica, ki spada med vodotoke II.
reda. Objekti so od vodotoka odmaknjeni v skladu s predpisano vrednostjo
več kot 5 m. Na priobalnem in vodnem zemljišču niso predvideni posegi
razen iztoka prečiščene meteorne vode in ukrepov za zagotovitev poplavne
in erozijske varnosti. |
Zaradi izgradnje
novih objektov in prometnih površin ni pričakovati vplivov na nivo
podtalne vode. Za zavarovanje podtalnice so predvideni naslednjimi
ukrepi: |
Preprečeno mora
biti odvajanje odpadnih vod v naravo brez predhodnega čiščenja. |
Odvod padavinskih
voda iz cestišča in utrjenih površin mora biti izveden po vodotesni
kanalizaciji preko objektov predčiščenja (peskolovi, lovilci olja in
zadrževalnika) v potok Teršnica. Na lokaciji novega odlagališča bodo
nastajale izcedne vode, ki se bodo iz aktivnih odlagalnih polj zbirale v
poseben, ločen kanalizacijski vod, vod bo speljan v zbirni bazen, kjer
se bodo te odpadne vode zbirale in nato odvažale na dodatno čiščenje v
Steklarno. |
Pri gradnji je
dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki kasneje ne morejo
ogroziti podtalnice. |
V času gradnje
odlagališča je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja
nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev. Enaki ukrepi so
potrebni za delovne stroje na odlagališču med njegovim obratovanjem. |
Že v času gradnje
odlagališča ga je potrebno v čim večji meri prekrivati s pomičnimi
folijami, da se zmanjša infiltracija padavin v telo odlagališča in s tem
količina izcednih vod. Zaključene boke odlagališča je treba čim prej
prekriti in rekultivirati ter tako zmanjšati količino vode, ki pronica
skozi odlagališče. |
Gradbeni stroji na
izkopu odlagališča in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča
morajo biti tehnično brezhibna. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil
se mora izvajati izven območja OPPN. |
Posledica gradbenih
del v nobenem primeru ne sme biti zasutje struge potoka Teršnica. |
V začetni fazi
odlaganja odpadkov direktno na tesnjeno dno je potrebno preprečiti, da
bi med prelaganjem odpadkov in kompaktiranjem mehanizacija poškodovala
ali predrla tesnjeno dno. |
Vse meteorne vode,
ki se stekajo z obstoječe in razširjene deponije, je potrebno zajeti v
ustrezno dimenzioniranih in redno vzdrževanih usedalnikih. Vode s pralne
ploščadi so lahko speljane v vodotok le preko ustrezno dimenzioniranih
usedalnikov in lovilcev olj. |
Za kontrolo stanja
voda v območju odlagališča je potrebno izdelati še kontrolne jaške izven
ograde odlagališča. |
Odvajanje
padavinskih vod je potrebno urediti tudi v skladu z določili 92. člena
Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, spremembe: Uradni list RS,
št. 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08), in sicer na
tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z
utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred izlivom v vode. |
Iztočna glava
odpadnih vod v vodotok mora biti načrtovana tako, da ne bo segala v
svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti brežina ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. Način izvedbe iztoka mora biti v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja obdelan in prikazan v tekstu in
risbah. |
|
15. člen |
Varstvo tal |
Za začasne prometne
in gradbene površine se uporabi površine na katerih so tla manj
kvalitetna. |
Ureditve predvidene
z OPPN ne bodo vplivale na geološko strukturo tal. Prisotni bodo vplivi
na pedološke značilnosti tal zaradi odstranitve vrhnje plasti tal in
njenega začasnega deponiranja. Do večjih vplivov med pripravljalnimi
deli lahko pride zaradi možnega onesnaževanja rodovitne plasti tal pri
njenem odstranjevanju in deponiranju, ki ga povzročajo gradbeni stroji.
Zato je treba zagotoviti tehnično brezhibnost vozil, ki se bodo
uporabljala na območju OPPN. |
Zagotoviti je treba
ustrezno tesnjenje dna odlagališča, da se prepreči emisije v tla in
podtalje. |
Posebno pozornost
je potrebno posvetiti izsuševanju obstoječe močvirne površine. Obstaja
možnost, da sta voda in blato kontaminirana z izcedno vodo iz obstoječe
deponije. Vodo in blato z močvirnih površin je potrebno pred začetkom
del analizirati in zagotoviti ustrezno ravnanje z njima. |
Poseganje v tla naj
se izvaja le na območju OPPN, razen pri urejanju robnih navezav na
obstoječo deponijo komunalnih odpadkov in rekonstrukcijo dovozne ceste
ter ureditvijo infrastrukturnih vodov. |
Humus z območja
gradnje se odstrani in deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo. |
Nasipe na deponiji
je potrebno takoj po končanem planiranju in zasutju s plodno zemljo in
zatraviti. |
V primeru
nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj
sanirati. Snovi je treba ustrezno pobrati in predati pooblaščenim
organizacijam. |
|
16. člen |
Varstvo pred
hrupom |
Ureditveno območje
OPPN, je glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
(Uradni list RS, št. 105/05, spremembe: Uradni list RS, št. 34/08,
109/09), v IV. območju varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna
raven hrupa 75 (dBA) podnevi in 65 (dBA) ponoči. Glavni izvor bodo
predstavljali delovni stroji med izgradnjo in obratovanjem deponije.
Hrupna gradbena dela se lahko izvajajo med 6. in 18. uro. Obvezna je
uporaba brezhibnih in s predpisi skladnih delovnih strojev. |
|
17. člen |
Varstvo zraka |
Na onesnaženost
zraka bodo v fazi gradbenih del vplivala dela pri izkopu in dovozu
materiala. Vpliv bo intenzivnejši, če se bodo dela izvajala v vetrovnem
in sušnem obdobju. Zaradi aktivnosti delovne opreme in tovornih vozil v
času pripravljalnih del in gradnje bodo prisotne obremenitve zraka s
prašnimi delci ter izpušnimi plini vozil. S transportnih in gradbenih
površin je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob
sušnem in vetrovnem vremenu. |
|
18. člen |
Ravnanje z
odpadki |
V času gradnje in v
času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno s Pravilnikom o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS,
št. 3/03, spremembe: Uradni list RS, št. 41/04 – ZVO-1, 50/04 (62/04
popr.), 34/08). |
V času gradnje je
treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede
na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke
gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba
odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. |
Oddane odpadke je
treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence. |
Nevarne odpadke je
treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu
odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi
odpadki. |
Med obratovanjem
deponije je dovoljeno odlagati zgolj tiste vrste odpadkov za katere je
načrtovana. |
|
19. člen |
Ureditve v
območju kmetijskih zemljišč |
Območje urejanja
OPPN se nahaja na območju, ki je plansko predvideno kot območje za
odlaganje odpadkov. V naravi zemljišče ni izkoriščeno v kmetijske namene
in predstavlja zaraščeno močvirno zemljišče. |
|
20. člen |
Ureditve v
območju gozdov |
Znotraj območja
urejanja OPPN naj se na novo nastali gozdni rob zasadi z avtohtonimi
grmovnicami. V gozd in na gozdni rob ni dovoljeno odlagati odkopane
zemlje. Drevje se lahko poseka po pridobitvi dovoljenja za gradnjo. V
gozd se lahko posega zgolj znotraj območja urejanja OPPN. Čas sečnje
oziroma izvajanja del je treba prilagoditi tako, da ne bo motilo ptic
pri gnezdenju ter drugih živali pri paritvi in vzreji mladičev. Pred
posekom drevja naj drevesa za posek označi pooblaščena organizacija -
Zavod za gozdove Slovenije. |
|
VII. NAČIN,
VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJAALI NJEGOVEGA DELA |
|
21. člen |
Ureditveno območje
zajema severovzhodni del deponije komunalnih odpadkov in ni del naselja
ali dela naselja. OPPN ne obravnava prenove naselja ali njegovega dela. |
|
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVOIN OBRAMBO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOMPRED POŽAROM |
|
22. člen |
Obramba |
Ministrstvo za
obrambo nima smernic s področja obrambe, ki bi jih bilo potrebno
upoštevati pri izdelavi OPPN. |
|
23. člen |
Varstvo pred
poplavami |
Del obravnavanega
območja je poplavno ogrožen, kar je razvidno v grafičnem delu list št. 7
– Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. Za območje so
izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami. Izdelana je
Hidrološko – hidravlična analiza Teršnice; Številka projekta: 23/07 in
Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami; Številka projekta:
26/09a, Hidrosvet d.o.o., ki ocenjuje poplavno ogroženost na območju
predvidene deponije. Iz analize je razvidno, da je na južnem robu
območja obdelave višina 100 letnih poplavnih voda 221,69 m nadmorske
višine, ki ostaja po predvidenem posegu enaka. Na severnem robu območja
obdelave znaša višina 100 letnih poplavnih voda 223,23 m nadmorske
višine po predvidenem posegu pa 223,24 m nadmorske višine. Okrog
deponije je predviden zemeljski nasip, ki varuje deponijo pred učinki
poplav, s koto zgornjega robu 225 m nadmorske višine. Zgornji rob
varovalnega nasipa mora segati vsaj 50 cm nad koto 100 letnih poplavnih
voda. Vsako odlagalno polje mora biti iz notranje strani prevlečeno z
ustrezno zaščitno folijo, ki bo onemogočala iztok izcednih vod in s tem
kontaminiranje podtalnice. Zbirni betonski bazen mora biti izveden vodo
nepropustno. Višina vstopne/izstopne lopute mora biti vsaj na višini 100
letne poplavne vode + 50 cm. Glede na rezultate analize se ocenjuje, da
predvidena deponija z upoštevanjem 10 metrskega pasu in ustrezno
utrditvijo brežin ne poslabšuje razmer na tem območju, prav tako pa niso
poslabšane razmere na mestu obstoječe deponije komunalnih odpadkov
Tuncovec. Na osnovi hidravličnih računov je pri pripravi OPPN upoštevan
10 metrski obvodni pas, ker se s to varianto ohranja na desnem bregu
Teršnice večji pretočni profil ob nastopu visokih voda in se z
ureditvijo ne poslabšujejo poplavne razmere. 10 metrski obvodni pas se
lahko uporablja za transportne poti za potrebe deponije ter za
vzdrževanje vodotoka. |
Vsi predvideni
objekti, ki se nahajajo znotraj območja urejanja morajo pridobiti
projektne pogoje in vodno soglasje, skladno s 150. členom Zakona o vodah
(Uradni list RS, št. 67/02, spremembe: Uradni list RS, št. 110/02 –
ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08). |
Ob predvidenih
ureditvah je zagotovljena poplavna varnost predvidenih objektov s
povratno dobo 100 let. |
Pri načrtovanju v
sklopu OPPN je potrebno upoštevati, da pri vodotokih 2. reda sega meja
priobalnega zemljišča 5.0 m od meje vodnega zemljišča kar je prikazano v
grafičnem delu (list št. 4 in 4b – Ureditvena situacija). |
|
24. člen |
Varstvo pred
erozivnostjo |
Na obravnavanem
območju ni zaznati erozivnosti. |
|
25. člen |
Varstvo pred
razlitjem nevarnih snovi |
Na obravnavanem
območju je na povoznih površinah mogoče razlitje olj. Pri izvedbi mora
biti zagotovljeno prestrezanje teh snovi s kanaletami in lovilci olj. |
Shranjevanje
odcedne vode s površine namenjene deponiranju do odvoza v čistilno
napravo mora biti urejeno v nepropustnem zadrževalniku. |
|
26. člen |
Varstvo pred
potresi |
Obravnavano območje
se nahaja po karti potresne nevarnosti v VII. stopnji EMS. Vsi objekti
morajo biti grajeni tako, da so varni glede na predvideno ogroženost. |
|
27. člen |
Zaklonišča |
Območje urejanja
OPPN se nahaja izven naselja in ni potrebe po objektih za zaklanjanje. |
|
28. člen |
Varstvo pred
požarom |
Skladno s
Pravilnikom o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05,
spremembe: Uradni list RS, št. 66/06 Odl. US: U-I-202/05-11, 132/06)
predvidena deponija ne spada med požarno zahtevne objekte oziroma
ureditve in zato izdelava požarne študije ni potrebna. Deponiran
material in material za zasipanje nista gorljiva, tako da predvidena
deponija ne predstavlja nobene požarne nevarnosti za okolje. V primeru
požara v okoliški naravi ta na deponijo zaradi negorljivih materialov ne
bo imel vpliva oziroma ne bo povzročal nevarnosti. Posebni ukrepi zato
niso potrebni. Ne glede na to je ob vhodu na deponijo predviden en
hidrant. |
Ureditve za varstvo
pred požarom lahko v projektni dokumentaciji odstopajo od rešitev
prikazanih v OPPN, če je zagotovljena drugačna rešitev skladno z
zakonodajo, ki zagotavlja varstvo pred požarom tako za predvideno
novogradnjo, kot tudi okolico. |
|
IX. ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
29. člen |
Odlagališče
industrijskih odpadkov Tuncovec se bo gradilo v dveh fazah. V prvi fazi
bo zgrajena vsa infrastruktura in pet odlagalnih polj. Transportna pot
bo izvedena po nasipu med petim in šestim poljem (med prvo in drugo fazo
gradnje), zunanjem nasipu proti potoku Teršnici in predelnem nasipu med
prvim in tretjim poljem. Ko bo vozilo odložilo odpadke, bo zapeljalo
preko platoja za pranje vozil in zapustilo območje deponije. Ko bo prva
faza deponije zapolnjena, se bo pričelo z odlaganjem odpadkov na med tem
časom zgrajeno drugo fazo. Transportna pot bo potekala po obodnem nasipu
druge faze, po nasipu med petim in šestim poljem (med prvo in drugo fazo
gradnje) in naprej po novo zgrajeni poti proti platoju za pranje. |
|
X. VELIKOST
DOPUSTNIH ODSTOPANJOD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIHIN TEHNIČNIH REŠITEV |
|
30. člen |
Vse stacionaže in
dimenzije se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Pri realizaciji
OPPN so dopustna odstopanja od rešitev ± 2.00 m v horizontalnih in
vertikalnih gabaritih. Pri gradnji podzemnih infrastrukturnih vodov in
njihovih prestavitvah so dovoljena tudi večja odstopanja, če z njimi ni
onemogočeno končno stanje deponije in koncept delovanja deponije. |
Ostala večja
odstopanja so izjemoma dovoljena ob soglasju Občine Rogaška Slatina,
projektanta prostorskega akta in pristojnih nosilcev urejanja prostora,
katere odstopanje tangira. Če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz cestnega, prometno
tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne smejo
poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in
organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
Kapacitete ureditev
lahko odstopajo, če so izvedene znotraj predpisanih gabaritov ureditev
in je zagotovljeno varstvo okolja in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
|
XI. USMERITVE ZA
DOLOČITEV MERIL IN POGOJEVPO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA
AKTA |
|
31. člen |
OPPN bo veljal
dokler bo deponija v obratovanju, razen če bo v tem času spremenjen,
dopolnjen ali ukinjen z drugim prostorskim aktom. Po prenehanju
obratovanja deponije (zapolnitev kapacitet) je za območje treba izdelati
načrt zapiranja oziroma renaturalizacije. |
|
XII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
32. člen |
Razmerja med občino
in investitorji za komunalno opremo zemljišč, se uredijo v urbanistični
pogodbi. |
Poleg vseh
obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti
investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
– promet med
gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati tako, da ne bo
večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju; |
– med gradnjo
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču,
da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi
prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob
morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih
delavcev; |
– pred začetkom
gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe
infrastrukture; |
– omogočiti dostop
do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej; |
– med gradnjo
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko
obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; |
– zavarovati
gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba
sosednjih objektov ter nemoten odtok vode; |
– v skladu z
veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
– o pričetku del
oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih objekti in naprave so
s predvidenim posegom tangirani. |
Pri izdelavi
projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen
umik ljudi in premoženja, |
– potrebni odmiki
med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo
zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
– prometne in
delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST DIN 14090, |
– viri za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje požarov v skladu s Pravilnikom o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ,
št. 30/91, spremembe: Uradni list RS, št. 83/05). |
|
XIII. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
|
33. člen |
OPPN je na vpogled
na Občini Rogaška Slatina. OPPN, razen njegovih prilog, pripravljavec z
dnem njihove uveljavitve posreduje ministrstvu pristojnem za urejanje
prostora in krajevno pristojni upravni enoti. |
|
34. člen |
Nadzor nad
izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
35. člen |
Ureditve, ki so
potrebne za funkcioniranje obravnavanega območja in se nahajajo izven
območja urejanja UN, se urejajo skladno z določbami tega odloka. |
|
36. člen |
Ta odlok začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 320-003/2010 |
Rogaška Slatina,
dne 28. aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Rogaška
Slatina |
mag. Branko Kidrič
l.r. |
|