Na podlagi 12. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98,
70/00 in 51/02) in 25. člena
Statuta Občine Cerkno (Uradni
list RS, št. 48/95), je Občinski svet občine Cerkno na seji dne 5. 6.
2003 sprejel |
|
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za območje
planske celote PUP-3 zahodni del občine in prostorskih ureditvenih
pogojev za območje planske celote PUP-4 Cerkljansko del |
|
1.
člen |
|
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih
pogojih za območje planske celote PUP-4 Cerkljansko-del (Uradni list RS,
34/93, 69/95 in 73/98) ter odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje planske celote PUP-3 Zahodni del občine (Uradni list RS, 30/94
in 73/98) v delu, ki spada v Občino Cerkno. |
|
2.
člen |
|
Spremeni in dopolni se odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje planske celote PUP-4 Cerkljansko-del ter odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje planske celote PUP-3 Zahodni del občine v
delu, ki spada v občino tako, da se glasi: |
|
»PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI ZA OBMOČJE OBČINE CERKNO |
|
I.
UVODNE DOLOČBE |
|
1.
člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji veljajo, ob upoštevanju usmeritev
dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine Cerkno, za celo
območje Občine Cerkno, razen za območje urbanistične zasnove za naselje
Cerkno, določajo pa:
– merila in pogoje glede vrste gradenj in prostorskih ureditev,
– merila za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila in pogoje za prometno in komunalno urejanje ter
– merila in pogoje za varovanje okolja.
Ta merila se nanašajo tako na gradnje, za katere je potrebno pridobiti
gradbeno dovoljenje, kakor tudi na gradnje enostavnih objektov, za
katere dovoljenje ni potrebno. |
|
2.
člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualne opise in grafične
prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost,
velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega katalog in priročnik z opisom in utemeljitvijo
prostorskih ureditvenih pogojev ter z mnenji pristojnih organov in
ustanov. Uporabljajo se smiselni izvlečki sestavnih delov gradiv “PUP-3
zahodni del Občine” in “PUP-4 Cerkljansko-del”, ki jih je izdelal Studio
AxA d.o.o. Nova Gorica v letih 1993 in 1994.
Kot kartografski del se smiselno uporabljajo kartografski prikazi
veljavnega dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana Občine
Cerkno na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000. |
|
3.
člen |
|
Območja poselitve, ki jih urejajo ti prostorski ureditveni pogoji, so
določena z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Cerkno. |
|
4.
člen |
|
Po tem odloku se urejajo območja:
Bolnica Franja, Bukovo, Čeplez, Črni vrh 1, Črni vrh 2, Črni vrh 3,
Dolenji Novaki 1, Dolenji Novaki 2, Dolenji Novaki 3, Dolnje Jazne,
Dolnje Ravne, Dolnje Šebrelje, Gorenji Novaki, Gorje, Gornje Jazne,
Gornje Ravne, Kojca, Lazec, Orehek, Otalež, Jagršče, Jesenica, Labinje,
Laznica, Obrtna cona Šebrelje, Odlagališče, Orehek, Peskokop Bukovo,
Planina, Plužnje, Poče, Pod kamnolomom, Pod Zakrižem, Podlanišče,
Police, Poljane, RC Zakojca, Reka, Srednje in Gornje Šebrelje, ŠRC Črni
vrh, Za Brdom, Zakojca, Zakriž in Žabže. |
|
II.
MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE GRADENJ
IN PROSTORSKIH UREDITEV |
|
5.
člen |
|
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti skladne z usmeritvami, ki jih
za območje občine predpisujejo občinski planski akti ter z merili in
pogoji po tem odloku. Gradnje in prostorske ureditve morajo biti tudi
skladne s projektnimi pogoji, ki jih investitorju podajo pristojne
organizacije in ustanove. |
|
6.
člen |
|
Območja ureditve so razvrščena v šest tipov namembnosti:
1. mešana stanovanjsko gospodarska območja,
2. območja za spremljajoči centralni program,
3. stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi hišami,
4. območja počitniških hiš,
5. parkovna, športna in rekreacijska območja ter
6. kmetijska območja. |
|
7.
člen |
|
1. Mešana stanovanjsko gospodarska območja so namenjena dopolnilni
gradnji enodružinskih stanovanjskih hiš, kmetijskih objektov, obrtnih
delavnic ter objektov in naprav za spremljajoče dejavnosti. Dovoljene so
tudi spremembe namembnosti v obstoječih objektih pod enakimi kriteriji.
2. Območja za spremljajoči centralni program so namenjena dopolnilni
gradnji kot so lokali za osnovno oskrbo, lokali za popravljalnice
predmetov široke rabe, prostori za kulturne, prireditvene in gostinske
dejavnosti, urejene odprte površine, garaže, prometna infrastruktura ter
ostale komunalne naprave in objekti. Dovoljene so spremembe namembnosti
v obstoječih objektih, kolikor odgovarjajo prej naštetim kriterijem in
ne povzročajo motenj ostalim dejavnostim.
3. Stanovanjska območja, pozidana z enodružinskimi hišami, so namenjena
dopolnilni gradnji istovrstnih stanovanjskih in spremljajočih objektov
komunalne in družbene infrastrukture. Izjemoma so dovoljeni gospodarski
objekti in delavnice v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, kolikor s
svojo dejavnostjo ne povzročajo motenj v okolju, ter ostali objekti in
naprave, ki imajo enak značaj.
4. Območja počitniških hiš – v teh območjih je dovoljena gradnja pod
enakimi pogoji kot v območjih enodružinskih stanovanjskih hiš. Gradnja
objektov za gospodarske namene je prepovedana.
5. Parkovna, športna, turistična in rekreacijska območja so namenjena
ureditvi večjih zelenih površin, gradnji športnih in rekreacijskih
objektov in naprav ter površin za rekreacijo, gradnji spremljajočih
objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovne športno rekreacijske
namembnosti območja (parkirišča, sanitarije…).
6. V območjih urejanja, namenjenih kmetijski proizvodnji in na gozdnih
območjih so, če je namenska raba parcele v planu usklajena, dovoljene
samo naslednje ureditve:
– novogradnje v sklopu obstoječih domačij, kolikor ustrezajo
okoljevarstvenim, sanitarnim, spomeniškovarstvenim in ostalim pogojem in
izjemoma tudi na lokacijah, kjer je omogočen priključek na komunalno
infrastrukturo,
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, adaptacije in prenove
obstoječih objektov,
– gradnja objektov, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti,
– objekti in naprave za lovsko dejavnost, vključno z lovskimi kočami,
oborami, krmišči ipd.,
– objekti in naprave za ribiško dejavnost, vključno z ribiškimi domovi,
ribniki ipd., po predhodnih vodnogospodarskih smernicah,
– gradnja malih hidroelektrarn po predhodnih vodnogospodarskih
usmeritvah,
– gradnja prometnih površin in njim spremljajočih objektov kot so
avtobusna postajališča, parkirišča, počivališča, bencinske črpalke ipd.,
– gradnja komunalnih naprav,
– postavitev kioskov ob postajališčih mestnega prometa,
– vodnogospodarske ureditve,
– melioracije zemljišč,
– zemeljska dela,
– izkoriščanje rudnin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km že ne
obstaja istovrstno črpališče naravnih surovin ter da se v dovoljenju
predpiše rok črpanja in način sanacije črpališča,
– postavitev gradbeniških in komunalnih objektov in naprav kot so
betonarne, separacije, asfaltne baze ipd, pod pogojem, da v vozni
razdalji do 3 km že ne obstaja istovrstni objekt ali naprava ter da se v
dovoljenju predpiše rok trajanja obratovanja in način sanacije zemljišča
po odstranitvi objekta,
– postavitve spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih
oznak,
– postavitev objektov za potrebe raziskovalnih in študijskih dejavnosti
(meritve, zbiranje podatkov).
V območjih, ki imajo poleg osnovne kmetijske ali gozdne namembnosti še
poudarjen rakreacijski značaj, je poleg navedenih prostorskih ureditev
dovoljena še:
– ureditev zelenih površin,
– gradnja (oziroma ureditev) posamičnih športnih in rekreacijskih
objektov in naprav, vključno z žičnicami, bazeni ipd,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko
namembnost območja (parkirišča, sanitarije, okrepčevalnice).
Gradnja navedenih objektov in naprav je možna na zemljiščih, kjer to
omogočajo naravne razmere (varnost pred poplavami, plazovi ipd.), ki so
prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in niso namenjena za
uresničevanje potreb skupnega in splošnega pomena, če ne ovirajo ostalih
dejavnosti, ki sta jim območje in njegova okolica prvenstveno namenjena.
Na geološko nestabilnih območjih je potrebna predhodna geomehanska
prevera. |
|
8.
člen |
|
Na območju ŠRC Črni Vrh je poleg kmetijske in gozdne namembnosti
poudarjena tudi turistično rekreacijska in športna namembnost. Dovoljene
so samo take prostorske ureditve, ki to dopolnilno namembnost upoštevajo
in je ne ovirajo:
– gradnja žičnic,
– ureditev in vzdrževanje smučarskih, tekaških in sankaških prog,
– ureditev bazenov z vodo za umetno zasneževanje,
– ureditev spremljajočih objektov in površin kot so objekti za gostinsko
ponudbo, parkirišča in parkirne hiše za vozila obiskovalcev ipd.,
– komunalna ureditev in izgradnja infrastrukturnih objektov in naprav. |
|
III.
MERILA ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL |
|
9.
člen |
|
Velikost gradbenih parcel ne sme bistveno odstopati od velikosti
istovrstnih parcel v območju. Obvezno je potrebno upoštevati obliko
obstoječe parcele in razgibanost terena.
Za objekte, namenjene kmetijski ali drugi proizvodnji, se velikost
gradbene parcele določi glede na namembnost objekta tako, da se z
zadostnimi odmiki zagotovi možnost manipuliranja s kmetijskimi stroji in
tudi možnost nadaljnjih širitev in povečav. |
|
IV.
MERILA ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE |
|
10.
člen |
|
Z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine je na območju zaščite
preoblikovanje obstoječih objektov možno:
– v okviru obnove zavarovane kulturne dediščine z namenom, da se objektu
vrne prvotni videz,
– pri oblikovno nekvalitetnem posegu z namenom, da se objekt bolje
prilagodi zavarovani celoti.
Nadomestitev zavarovanih objektov je možna le v primerih:
– ko gre za objekt, ki je v tako slabem stanju, da sanacija ni možna,
– če to zahteva sprememba funkcij v primerih rekonstrukcij ali
novogradenj v strnjenem gručastem območju.
Novogradnje morajo v celoti upoštevati zgodovinsko urbanistično zasnovo
naselja v posameznem območju urejanja.
Za vsak poseg v varovanem območju morajo biti pridobljene usmeritve
pristojne enote Zavoda za varstvo narave oziroma Zavoda za varstvo
kulturne dediščine. |
|
V.
MERILA ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
11.
člen |
|
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah morajo biti upoštevane naslednje
prilagoditve:
– novogradnje, prenove, nadzidave, prizidave in druge gradnje se morajo
prilagoditi obstoječim gabaritom;
– prizidki in nadzidave so dopustni le do višine sosednjih objektov;
– strehe novozgrajenih, prenovljenih, nadomestnih in prizidanih objektov
so načelno dvokapnice z opečno kritino, nakloni, smer slemena in fasade
se prilagajajo obstoječim sosednjim objektom;
– pri vseh gradnjah morajo biti upoštevani zadostni odmiki od prometnih
površin, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter obstoječe
gradbene linije.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka so možni oblikovalski kontrasti
v primerih:
– kadar je namen kontrasta vzpostaviti prostorsko dominanto,
– kadar gre za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno
izpostavljene lokacije in
– kadar gre za začasni objekt. |
|
VI.
MERILA ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE |
|
12.
člen |
|
Na ureditvenem območju je predvideno komunalno urejanje v smislu
dograjevanja in vzdrževanja prometnih površin, vodovodnega,
kanalizacijskega, visoko in nizko napetostnega omrežja s pripadajočimi
transformatorskimi postajami ter omrežja zvez, za kvalitetnejšo oskrbo
obstoječih in novih objektov, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– Ceste morajo imeti varovalni pas širine 15 m za regionalne in 8 m za
lokalne. Načrtovane prometnice imajo 30 m rezervat. Posegi v varovalnem
pasu ali rezervatu so možni le s soglasjem upravljavca ceste. Cestni
priključki naj bodo praviloma pravokotni. Dostopi do objektov morajo
biti urejeni tako, da je mogoč dostop z urgentnimi vozili neposredno s
ceste ali preko sosednjih dvorišč.
– Vsi obstoječi in bodoči objekti naj bodo praviloma priključeni na
javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca. Za
začasno oskrbo je dovoljena gradnja kapnic. V vseh ureditvenih območjih
mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode.
– V območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, je obvezna priključitev
objektov pod pogoji in s soglasjem upravljavca, če kanalizacije ni, je
obvezna gradnja greznic v skladu s hidrogeološkimi pogoji.
– Priključitev na NNO in TT omrežja mora biti izvedena v skladu s pogoji
in s soglasjem upravljavcev. |
|
VII.
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA |
|
13.
člen |
|
Pri vseh gradnjah in prostorskih ureditvah ter pri vseh spremembah
namembnosti rabe v obstoječih objektih je potrebno upoštevati vse
veljavne predpise za zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje. |
|
VIII.
KONČNE DOLOČBE |
|
14.
člen |
|
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri občinski upravi
Občine Cerkno. |
|
15.
člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja lokalno pristojni
inšpekcijski organ.« |
|
3.
člen |
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 35003-0003/2002 |
Cerkno, dne 5. junija 2003. |
|
Župan
Občine Cerkno
Jurij Kavčič l. r. |