PROGRAM

VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI OBČINE TRBOVLJE DO LETA 2015

IZDELAL

Svetovalec ZRP, Matjaž LAPI

maj 2010

PREGLEDAL

Poveljnik GZvT, Srečko KERIN

junij 2010

ODOBRIL

Poveljnik CZ, Milan ŽNIDARŠIČ

junij 2010

SPREJEL

Občinski svet, Bogdan Barovič

junij 2010

Številka: 901-6/2010-5

Datum: 21.6.2010

VSEBINA:

1. UVOD

2. STANJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

3. TEMELJNI CILJI VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI DO LETA 2015

4. RAZVOJ OPAZOVALNIH, INFORMACIJSKIH, KOMUNIKACIJSKIH, LOGISTIČNIH IN DRUGIH SISTEMOV ZA POTREBE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

5. RAZVOJ PREVENTIVNIH DEJAVNOSTI

6. RAZVOJ ZMOGLJIVOSTI TER SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

7. USMERITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

8. USMERITVE ZA RAZVOJNO IN RAZISKOVALNO DELO

9. ODPRAVLJANJE POSLEDIC NESREČ TER ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH IN DRUGIH SREDSTEV ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

10.URESNIČEVANJE IN DOPOLNJEVANJE PROGRAMA

11.UVELJAVITEV PROGRAM

1. UVOD

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je sistem, ki obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so posledica geografskih, poselitvenih in drugih značilnosti območja, na katerem živimo.

Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami občine Trbovlje je izdelan skladno s 43. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. List RS, št. 64/94 in spr.) ter usklajen z Resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Ur. list RS, št. 57/09).

Vsebuje opis stanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, temeljne cilje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2015, razvoj opazovalnih, informacijskih, komunikacijskih, logističnih in drugih sistemov za potrebe zaščite, reševanja in pomoči, razvoj preventivnih dejavnosti, razvoj zmogljivosti ter sil za zaščito, reševanje in pomoč, usmeritve za izobraževanje in usposabljanje, usmeritve za razvojno in raziskovalno delo, odpravljanje posledic nesreč ter zagotavljanje finančnih in drugih sredstev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter uresničevanje in dopolnjevanje programa..

Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oz. zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč.

Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so:

- odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,

- preprečevanje naravnih in drugih nesreč,

- obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,

- izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč,

- organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,

- samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč,

- mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,

- odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,

- reševanje in pomoč,

- odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,

- ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče,

- mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah.

2. STANJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah obsega:

- prvo medicinsko pomoč,

- pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem,

- prvo veterinarsko pomoč,

- gašenje in reševanje ob požarih,

- reševanje iz ruševin, zemeljskih in snežnih plazov,

- reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na vodotokih,

- reševanje v jamah,

- reševanje ob velikih prometnih nesrečah,

- reševanje ob rudniških nesrečah,

- varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi,

- izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi,

- reševanje ob vojaških napadih in drugih oblikah množičnega nasilja,

- zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.

V zadnjih letih je na državnem nivoju potekal proces prenove in posodobitve vseh, zlasti normativnih in organizacijskih temeljnih rešitev v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s ciljem nadaljnjega povečevanja njegove učinkovitosti, racionalnosti in odzivnosti na različne nesreče. Dopolnjen je bil krovni Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter področni zakoni o varstvu pred požarom, o gasilstvu in varstvu pred utopitvami. Z novim Zakonom o meteorološki dejavnosti se ureja med drugim sistem meteorološkega opazovanja. V sprejetih zakonskih novelah in novih izvršilnih predpisih so dopolnjene ali na novo urejene najpomembnejše organizacijske, tehnične in tehnološke ter funkcionalne rešitve za izvajanje temeljnih nalog sistema in odzivanje na vse vrste ogrožanj vključno s sodobnimi kompleksnimi grožnjami.

Te rešitve bo treba usklajeno ter načrtno uveljaviti v prihodnjem obdobju v praksi na vseh ravneh in v vseh dejavnostih.

V državni pristojnosti je izdelava načrtov zaščite in reševanja za posamezne nesreče velikega obsega ter izvajanje drugih nalog, ki so bistvene za delovanje sistema.

Določene priprave za zaščito, reševanje in pomoč se izvajajo tudi na ravni regij (13), ki so geografsko zaključena območja, katerim je prilagojena upravna, strokovna in operativna organiziranost zmogljivosti ter sil za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč. Po ustanovitvi pokrajin bodo te zmogljivosti večinoma prenesene v pristojnost pokrajin. Upravljanje in vodenje sistema je izvedeno preko izvršilnih, predstavniških in poslovodnih organov, operativno pa preko poveljnikov in štabov Civilne zaščite, vodij reševalnih služb in drugih sestav ter vodij intervencij.

Delitev med nalogami v državni in občinski pristojnosti je jasna, pripravljene so organizacijske in druge rešitve za prenos dela državnih pristojnosti na bodoče pokrajine.

Težišče varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je že vsa leta na izvajanju preventivnih ukrepov, ki vključujejo tudi varstvo pred požari in utopitvami ter drugimi ogrožanji. Na državnem nivoju v zadnjih letih intenzivneje poteka uveljavljanje preventivnih ukrepov zlasti na področju načrtovanja in urejanja prostora, varstva pred požarom, seizmološke, meteorološke in hidrološke dejavnosti ter transporta in drugih infrastrukturnih sistemov. V nekaterih dejavnostih (npr. kmetijstvo, varstvo kulturne dediščine) je stanje nezadovoljivo, v drugih so veliki zaostanki (npr. upravljanje voda). Uveljavljeni sistem odprave posledic nesreč še vedno v preveliki meri socializira rizike, ki jih predstavljajo različne nesreče in premajhen poudarek se daje preventivi ter krepitvi in širitvi zavarovanj ter subvencioniranju preventivnih ukrepov.

Zgrajen je in uspešno deluje sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Uveljavljen je klic v sili na enotni evropski številki 112, ki ga podpira delovanje 13 regijskih centrov za obveščanje ter Center za obveščanje Republike Slovenije. Zgrajena je ključna infrastruktura informacijsko komunikacijskega sistema za zaščito in reševanje. Osnovo informacijskega sistema predstavlja intranet zaščite in reševanja, ki povezuje uporabnike v lokalnem informacijskem omrežju na državni ravni in preko interneta ga lahko uporabljajo izvajalci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za operativno delovanje je vzpostavljen sistem avtonomnih radijskih zvez zaščite in reševanja (ZARE IN ZARE PLUS), ki vključuje sistem osebnega klica in sistem javnega alarmiranja. Sistem fiksnih komunikacij se zagotavlja v javnem telekomunikacijskem sistemu. Začeta je izgradnja enotnega državnega avtonomnega digitalnega sistema radijskih zvez po standardu TETRA za državne organe.

Reševanje v gorah in zahtevnih terenskih razmerah izvaja Gorska reševalna zveza Slovenije kot javna služba na ravni države, preko sedemnajstih postaj z okoli 700 gorskimi (prostovoljnimi) reševalci, pri čemer sodeluje tudi vojaško letalstvo in Policija. Letno opravijo okoli 300 reševanj in iskanj.

Reševanje v jamah kot javno službo na območju celotne države izvaja Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije. Vanjo je vključenih okoli 60 reševalcev, ki opravijo letno okoli 15 različnih intervencij. Služba deluje na območju celotne države in jo sofinancira tudi država.

Reševanje iz vode kot javno službo na območju celotne države izvaja Podvodna reševalna služba pri Slovenski potapljaški zvezi in gasilske enote. Podvodno reševalna služba je organizirana v 15 reševalnih postajah, v katerih deluje nad 130 potapljačev reševalcev. Letno imajo okoli 30 intervencij. Delovanje službe sofinancira tudi država.

Kinološka zveza Slovenije in Zveza društev vodnikov reševalnih psov letno zagotavljata okoli 150 reševalnih psov za različne naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki sodelujejo letno v okoli 60 reševalnih ali iskalnih intervencijah. Določene zmogljivosti zagotavljata tudi taborniška in skavtska organizacija, radioamaterji, letalski klubi in druge nevladne organizacije, s katerimi so vzpostavljene pogodbeno dogovorjene obveznosti glede zagotavljanja zmogljivosti in sofinanciranja na državni in lokalni ravni.

Rdeči križ Slovenije kot nacionalna organizacija z javnimi pooblastili, zagotavlja delovanje poizvedovalne službe, delovanje določenih nastanitvenih in oskrbnih zmogljivosti in v novejšem času tudi ekip prve pomoči.

Bistvenega pomena z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je njegovo delovanje na področju preventivnih in promocijskih dejavnosti, usposabljanja in humanitarne pomoči ob nesrečah. Zelo intenzivno humanitarno pomoč ob večjih nesrečah zagotavlja tudi Slovenska Karitas.

Med poklicnimi reševalnimi službami je poleg gasilcev najpomembnejša služba nujne medicinske pomoči kot del javnega zdravstva, katere zmogljivosti se vzpostavljajo po novem organizacijskem konceptu vse od 1997 leta dalje. Zelo neizenačena, v povprečju pa preskromna, je tudi pripravljenost zdravstvenih zmogljivosti za sprejem večjega števila nenadno poškodovanih oziroma obolelih.

Policija in Slovenska vojska podpirata oziroma po potrebi sodelujeta pri izvajanju zaščite in reševanja ob različnih vrstah nesreč. Modernizacija in posodabljanje opreme Slovenske vojske je omogočilo, da so se določene vojaške zmogljivosti namensko prilagodile tudi za sodelovanje ob nesrečah, kot so požari v naravi, premoščanje vodotokov, pomoč ob poplavah in podobno.

V skladu z državnimi načrti zaščite in reševanja in na podlagi dogovorov ali pogodb so zagotovljene nekatere specializirane enote, zmogljivosti, instituti in podpora za izvajanje zahtevnih nalog zaščite, reševanja in pomoči (ekološki laboratorij z mobilno enoto, reševanje v rudnikih, reševanje ob nesrečah s klorom, identifikacija mrtvih oseb in podobno).

Na področju izobraževanja in usposabljanja je vzpostavljen celovit sistem katerega jedro predstavlja Izobraževalni center za zaščito in reševanje, v katerem deluje tudi gasilska šola. Različnih oblik izobraževanja in usposabljanja se letno udeleži okoli 10.000 do 13.000 udeležencev, predvsem gasilcev in drugih reševalcev. Začet je razvoj ciljno usmerjenih centrov v Sežani in Pekrah. V teku so priprave za vzpostavitev višje šole za gasilstvo. Programe usposabljanja, ki se izvajajo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu, dopolnjuje tudi usposabljanje, ki ga izvajajo same nevladne organizacije za reševalne službe oziroma druge operativne sestave, ki jih organizirajo. V sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Rdečim križem Slovenije potekajo prizadevanja za vključevanje vsebin s področja zaščite, reševanja in pomoči vključno z izbirnim predmetom tudi v redni vzgojno izobraževalni sistem, pri čemer niso izkoriščene vse možnosti niti ni ustrezne podpore šolskega sistema. Predšolska in šolska mladina se seznanja o nevarnostih nesreč in o ukrepanju ob nesrečah v mladinskem tisku, z letaki, zgibankami in drugimi gradivi, posredovanimi šolam in vrtcem. Že enajsto leto poteka literarni in likovni natečaj za predšolske in šolske otroke na temo naravnih nesreč in podobno.

Usposabljanje prebivalstva je omejeno na občasne aktivnosti. Za prebivalce so pripravljene zgibanke, napotki za ravnanje pred, med in po nekaterih nesrečah, ki so objavljeni tudi na spletni strani www.sos112.si, promovira se številka 112 in podobno.

Izdelani so filmi z opozorili ob večjih nesrečah za predvajanje na javni televiziji. Že dvaindvajset let izhaja letni zbornik o nesrečah, revija "UJMA". Planinska zveza Slovenije skrbi za planinske postojanke in vzdrževanje planinskih poti ter na ta način, zlasti pa z usposabljanjem in drugimi aktivnostmi prispeva k večji varnosti obiskovalcev gora. Z vidika preventivnih dejavnosti pa tudi zaščite, reševanja in pomoči je pomemben kataster jam, ki ga vodi in vzdržuje Jamarska zveza Slovenije.

Razvojno raziskovalno delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami poteka zlasti preko ciljnega raziskovalnega programa "Znanje za varnost in mir 2002 do 2010", tehnološkega programa "Tehnologija za varnost in mir 2006 do 2012", posameznih raziskav in študij primerov glede na težiščne aktivnosti ter projektov, ki se financirajo na področju varstva pred požarom iz požarnega sklada.

V občini Trbovlje je za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami odgovoren župan, katerega naloge s tega področja so sledeče:

- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,

- vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

- skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih.

Za operativno - strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah je župan imenoval poveljnika Civilne zaščite občine Trbovlje, ki:

- preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,

- vodi ali usmerja zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,

- skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč,

- daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče,

- predlaga imenovanje občinskega štaba Civilne zaščite in vodi njegovo delo.

Občinski štab Civilne zaščite je sestavljen iz namestnika poveljnika CZ in članov - specialistov za posamezna področja.

Poveljnik Civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij za zaščito, reševanje in pomoč določi vodjo intervencije.

V Občini Trbovlje smo v letu 2009 obnovili in dopolnili ocene ogroženosti, na osnovi katerih so bili izdelani in s strani župana sprejeti načrti zaščite in reševanja ob:

- zemeljskih plazovih,

- poplavah,

- potresu,

- nesrečah z nevarnimi snovmi.

Na območju občine Trbovlje ima Zavod RS za blagovne rezerve Skladišče utekočinjenega naftnega plina. Njihov načrt zaščite in reševanja za težjo nesrečo je usklajen z občinskim načrtom zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Vaje za preverjanje načrtovanih ukrepov in aktivnosti v primeru težje nesreče v tem skladišču se bodo izvedle najmanj vsaka tri leta.

V zaključni fazi je obnova Načrta aktiviranja izvajalcev zaščite, reševanja in pomoči občine Trbovlje, ki ga za učinkovito delo potrebujejo v Regijskem centru za obveščanje Trbovlje (v nadaljevanju: ReCO Trbovlje).

Na osnovi Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč je s sklepi župana postavljena nova organiziranost enot in služb Civilne zaščite Občine Trbovlje, kadrovske spremembe ter popolnitve z osebno opremo bodo predvidoma izvedene v letu 2010.

V aprilu 2010 je Občinski svet Občine Trbovlje sprejel Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Trbovlje.

V izdelavi so Ukrepi zaščite in reševanja ob nesreči:

- s klorom,

- v železniškem prometu,

- zrakoplova,

- na reki,

- pojav epizootije,

- jedrski nesreči.

Vzporedno poteka obnova Načrta varstva pred požarom občine Trbovlje, ki bo predvidoma izvedena do konca leta 2010.

Občina Trbovlje samostojno organizira in pripravlja ter vodi zaščito, reševanje in pomoč na svojem območju, ocenjevanje škode kot tudi odpravljanje posledic nesreč.

Tudi sicer je težišče organiziranja in delovanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občinah. Država jim pri tem pomaga s silami in sredstvi iz svoje pristojnosti.

Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja v občini Trbovlje sestavljajo:

A) Opazovalno omrežje

Vsakdo, ki opazi, zve, povzroči ali ga neposredno ogrozi naravna ali druga nesreča oziroma drug pojav ali dogodek, pomemben za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, mora v skladu z zakonom o tem takoj obvestiti ReCO Trbovlje na telefonsko številko 112 za klic v sili, po telefaksu, elektronski pošti ali drugih elektronskih komunikacijah. Zlasti pa morajo podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, sporočati v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami brezplačno in brez odlašanja:

- ministrstva in organi v sestavi, ki se ukvarjajo v okviru neprekinjeno delujočih stalnih ali dežurnih služb z opazovanjem meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih razmer, podatke o teh opazovanjih, podatke o naravnih in drugih pojavih, ki so ali lahko povzročijo naravno ali drugo nesrečo oziroma ogroženost, vključno z napovedmi meteoroloških in hidroloških razmer ter opozorili in nujnimi obvestili v zvezi z opazovanjem dogajanj in razmer, ki so pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- ministrstva oziroma organi v sestavi ter gospodarske družbe, ki opravljajo nadzor zračnega prostora ter kontrolo letalskega prometa, podatke o teh opazovanjih, ki so pomembni za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- Direkcija Republike Slovenije za ceste, Prometno informacijski center pri DARS, d.d., podjetja za vzdrževanje cest podatke o prevoznosti cest na območju države, zlasti podatke o stanju in motnjah ali ovirah prevoznosti cest zaradi naravnih in drugih nesreč ter pojavov ali dogodkov, ki vplivajo na prevoznost cest;

- Policija preko operativno komunikacijskih centrov podatke o:

- naravnih in drugih nesrečah, za katere zve oziroma o katerih je obveščena, zlasti pa o tistih, pri katerih je potrebna pomoč gasilcev, službe nujne pomoči in drugih reševalcev;

- vzrokih povzročitve požarov in eksplozij;

- delovnih nesrečah, iskanju pogrešanih oseb, nesrečah pri športnih, rekreativnih oziroma aktivnostih v prostem času, pri katerih je potrebna pomoč službe nujne medicinske pomoči ali drugih reševalcev;

- prevoznosti cest;

- Zavod za gozdove Slovenije, podatke o požarih v naravi, epifitijah, epifitocijah in kalamitetah ter o drugih nesrečah in pojavih, ki so prizadeli gozdove;

- Veterinarska uprava Republike Slovenije podatke o živalskih epidemijah, zoonozah in nalezljivih boleznih;

- Fitosanitarna uprava Republike Slovenije podatke o epifitijah;

- gozdnogospodarska, cestna, vodnogospodarska in železniška podjetja in organizacije, podatke o snežnih in zemeljskih plazovih, usadih, skalnih podorih ter prodnih zasipih prometnic;

- gasilske organizacije, lastniki in upravljavci gozdov, lastniki in upravljavci industrijskih, poslovnih, stanovanjskih in drugih objektov, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, družbe za varovanje premoženja ali odgovorne osebe, pristojne za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ter druge pravne in fizične osebe podatke o požarih in eksplozijah ter drugih pojavih, ki so pomembni za nastanek in širitev požara;

- gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije glede na dejavnost, ki jo opravljajo, podatke o:

- prekoračitvah mejnih vrednosti onesnaževanja tal,vode in zraka (emisije in imisije);

- rudniških nesrečah in drugih pojavih, pomembnih za varstvo pred nesrečami v rudnikih;

- onesnaževanju, nesrečah ter drugih pojavih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na vodotokih in vodnih zbiralnikih;

- nevarnostih in nesrečah z nevarnimi snovmi ter drugih pojavih v delovnem procesu, ki lahko povzročijo nesrečo z nevarnimi snovmi oziroma ekološko nesrečo;

- nevarnostih, nesrečah in drugih pojavih v zvezi z javnim prevozom oseb in blaga v cestnem, železniškem, pomorskem in zračnem prometu;

- nevarnostih, nesrečah in drugih pojavih, ki ogrožajo kulturno dediščino;

- motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe s pitno vodo ter o drugih pojavih, ki so pomembni za nemoteno oskrbo s pitno vodo;

- motnjah, omejitvah in prekinitvah oskrbe z električno energijo oziroma z energetskim plinom;

- okvari naročniškega kabla za več kot 100 naročnikov, izpadu telefonske centrale za več kot 200 naročnikov, izpadih prenosnih sistemov za medkrajevno povezavo, izpadih mednarodne telefonske centrale ter o predvidenih motnjah in izpadih javnih telefonskih in drugih elektronskih komunikacij, daljših od 30 minut;

- pojavih in stanjih na področju javne higiene pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- upravljavci smučišč podatke o nesrečah na smučiščih predvsem tistih, pri katerih je potrebna pomoč službe nujne medicinske pomoči ali drugih reševalcev, ter o okvarah žičniških naprav, zaradi katerih so ogroženi ljudje in je potrebna pomoč reševalcev;

- gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije podatke o delovnih nesrečah, če je potrebna pomoč gasilcev, nujne medicinske pomoči ali drugih reševalcev oziroma je ogroženo okolje;

- občine podatke o nevarnostih, naravnih in drugih nesrečah, ki so jih prizadele oziroma ogrozile;

- vodje reševalnih intervencij, gasilski poveljniki, poveljniki Civilne zaščite in drugi organi vodenja predpisane podatke o intervencijah oziroma izvajalci posameznih nalog zaščite, reševanja in pomoči druge predpisane podatke.

B) ReCO Trbovlje

ReCO Trbovlje opravlja operativne-komunikacijske naloge sprejema klicev v sili na številko 112, opazovanja, obveščanja, aktiviranja in alarmiranja ob nevarnostih, naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih oziroma dogodkih, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Zasavski regiji. Deluje nepretrgoma 24 ur na dan.

ReCO Trbovlje:

- sprejema klice v sili in druge klice na klicno številko 112 ter ukrepa ob teh klicih, vključno z usklajevanjem manj zahtevnih intervencij;

- opravlja dispečersko službo oziroma posreduje klice za pomoč gasilcev, gorske reševalne službe, jamarske reševalne službe, podvodne reševalne službe, Civilne zaščite in drugih reševalcev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- posreduje klice za pomoč službe nujne medicinske pomoči;

- posreduje klice za veterinarsko pomoč veterinarjem

- koncesionarjem in drugim službam, pristojnim za veterinarsko pomoč;

- zbira, obdeluje in posreduje podatke o naravnih in drugih nesrečah ter drugih pojavih in dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami;

- sodeluje pri vzdrževanju enotne podatkovne baze o silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč in drugih enotah, organih in službah;

- spremlja in po potrebi zbira in obdeluje opazovanja meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih, prometnih ali prevoznih in drugih razmer preko opazovalnih omrežij ali sistemov, javno dostopnih podatkov pristojnih organov in služb ter na podlagi prispelih sporočil organov in služb, ki opravljajo ta opazovanja;

- izvaja obveščanje pristojnih državnih, regijskih in občinskih organov, organizacij in služb, pomembnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v regiji vključno z inšpekcijskimi službami, o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter o drugih pojavih ali dogodkih, pomembnih za varstvo pred temi nesrečami, v skladu z regijskimi in občinskimi načrti zaščite in reševanja;

- sodeluje pri vzdrževanju zbirk podatkov o naravnih in drugih nesrečah, njihovih posledicah ter o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč;

- obvešča območne centre za obveščanje o nevarnostih in odločitvah pristojnih državnih organov v regiji, kadar delujejo, ter jim zagotavlja dostop in uporabo razpoložljivih zbirk podatkov v skladu z zakonom;

- izvaja alarmiranje ob nevarnostih na ogroženih območjih skladno z državnimi, regijskimi in občinskimi načrti zaščite in reševanja oziroma odločitvami pristojnih oseb;

- upravlja sistem radijskih zvez in sistem osebnega klica za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v avtonomnem sistemu elektronskih komunikacij;

- posreduje pri zagotavljanju logistične in druge podpore silam za zaščito, reševanje in pomoč med intervencijo;

- aktivira enote in službe Civilne zaščite in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih organizirajo državni organi na regijski ravni, skladno z državnimi načrti zaščite in reševanja ter odločitvami poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije;

- aktivira regijske enote in službe Civilne zaščite ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč v regiji ali vodstva teh enot in sil v skladu s regijskimi načrti zaščite in reševanja ter odločitvami regijskega poveljnika Civilne zaščite;

- aktivira gasilske enote, enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč, preko osebnega klica, elektronskih komunikacij, s sirenami oziroma na druge načine v skladu z občinskimi načrti zaščite, reševanja in pomoči oziroma načrtom obveščanja in aktiviranja gasilskih enot ter odločitvami občinskega poveljnika Civilne zaščite;

- zagotavlja komunikacijsko in informacijsko podporo regijskemu poveljniku Civilne zaščite, regijskemu štabu Civilne zaščite in izpostavi Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje;

- pripravlja in posreduje dnevne in izredne informativne biltene o naravnih in drugih nesrečah v regiji;

- sodeluje pri pripravi standardnih operativnih postopkov za delovanje regijskih centrov za obveščanje ob večjih nesrečah oziroma ob nesrečah, za katere so izdelani državni ali regijski načrti zaščite in reševanja, z vidika upoštevanja posebnih razmer ali zahtev v regiji ter izdeluje načrte delovanja regijskega centra za obveščanje na drugi lokaciji;

- v skladu z odločitvami generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje spremlja ali nadzoruje alarmne ali podobne sisteme, ki zagotavljajo pravočasno in varno ravnanje ogroženih prebivalcev, če bi nastala neposredna ogroženost ali nesreča, zaradi katere so bili ti sistemi vzpostavljeni, ter opravljajo druge naloge.

Preko ReCO Trbovlje ali neposredno se prenašajo tudi zahteve, pozivi, razglasi, pojasnila in napotila ob alarmih ter druga nujna sporočila v zvezi z nevarnostmi naravnih in drugih nesreč vlade, župana, pristojnega poveljnika Civilne zaščite ali državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti, pristojnega za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih morajo mediji brez odlašanja brezplačno objaviti v skladu z zakonom, ki ureja medije. Objava nujnih pozivov, razglasov ter drugih sporočil ima prednost v vseh sredstvih javnega obveščanja.

C) Alarmiranje

Alarmiranje ob nevarnostih naravnih in drugih nesreč se izvaja na podlagi preverjenih obvestil prebivalcev, organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter zahtev poveljnikov Civilne zaščite, gasilskih enot in gasilskih zvez.

Alarmiranje izvaja ReCO Trbovlje, gasilske organizacije ter pristojne službe v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah.

Nove enotne znake za alarmiranje ob nevarnostih na območju države je vlada uveljavila s 1. Januarjem 1998.

Sistem javnega alarmiranja je v postopku prevzema v državno pristojnost. V občini Trbovlje je bil prevzem že izvršen v letu 2009. Elektronske sirene, ki jih ReCO Trbovlje lahko proži na območju občine Trbovlje po brezžični povezavi so na lokacijah:

- Gasilski dom, Savinjska cesta 35,

- stanovanjski blok, Gimnazijska cesta 15e,

- Gasilski dom Čeče, Čeče 4,

- Dom upokojencev Franca Salamona, Kolonija 1. maja 21,

- Gasilski dom Klek, Klek 30,

- Gasilski dom Dobovec, Dobovec 24,

- STT IM d.o.o., Vodenska cesta 49.

Dosedanje povezovanje in sodelovanje poklicnih, prostovoljnih in dolžnostnih sil za zaščito, reševanje in pomoč je bilo v glavnem uspešno in učinkovito pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob različnih vrstah nesreč, zato ga bo potrebno krepiti tudi v prihodnje. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so pretežno organizirane v lokalnih skupnostih, le manjši del je organiziran v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter na ravni regij in države. Kot javne reševalne službe na območju celotne države delujejo gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba ter podvodna reševalna služba.

V enotah, službah in organih Civilne zaščite občine Trbovlje je bilo po dosedanjih merilih razporejenih 183 pripadnikov, ki so bili cca. 75% opremljeni ter usposobljeni. Razen Občinskega štaba Civilne zaščite, ekipe prve pomoči ter nekaj posameznikov pa je pripravljenost za sodelovanje v Civilni zaščiti v zadnjih letih povsem upadla. Nova merila za organiziranje enot in služb Civilne zaščite bistveno zmanjšujejo število pripadnikov Civilne zaščite. V občini Trbovlje bo tako razporejenih 40 pripadnikov, in sicer v občinski štab, v ekipi prve pomoči ter službo za podporo štabu. V občini Trbovlje je organizirana javna gasilska služba, ki jo sestavljajo Gasilska zveza Trbovlje, Gasilski zavod Trbovlje ter prostovoljna gasilska društva Trbovlje-mesto, Dobovec, Čeče in Klek. Delovanje poklicnih in operativnih prostovoljnih gasilcev je po osamosvojitvi preraslo v splošno reševalno službo.

Gasilski zavod Trbovlje po pogodbi z Upravo RS za zaščito in reševanje opravlja naloge ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi in nekaterih drugih nesrečah v Zasavski regiji. Z novo zakonodajo je status prostovoljnih gasilcev in drugih prostovoljnih reševalcev urejen primerljivo z drugimi članicami Evropske unije, vendar obstajajo težave v odnosu do delodajalcev, ki te prostovoljce zaposlujejo. Začet je proces izenačevanja usposobljenosti med poklicnimi in prostovoljnimi operativnimi gasilci. V občini Trbovlje opravijo gasilci okoli 250 posredovanj letno.

Občina uporabi za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči najprej svoje sile in sredstva.

V primerih, ko zaradi velikega obsega nesreče oz. ogroženosti, sile in sredstva lokalne skupnosti niso zadostna ali niso zagotovljena med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja.

Vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog. Njihovo delovanje vodijo vojaški poveljniki v skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oz. vodje intervencije.

Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi. Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali druge operativne sestave, oz. če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oziroma vodje intervencije.

Enote, službe in druge operativne sestave gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi. Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali druge operativne sestave, oz. če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oziroma vodje intervencije.

Policija ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja javni red in mir ter varnost. Policija organizira in opravlja svoje naloge pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu s predpisi ter usmeritvami pristojnega poveljnika Civilne zaščite oz. vodje intervencije.

3. TEMELJNI CILJI VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI DO LETA 2015

Na podlagi ocen ogroženosti, ocene stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede na razpoložljive človeške in materialne vire, so temeljni cilji v srednjeročnem obdobju do 2015, ki ga zajema ta program:

- usklajevati, dopolnjevati, obnavljati, izdelovati občinske akte, dokumente s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na podlagi veljavnih zakonskih predpisov ter sprememb virov ogrožanja;

- pri sprejemanju organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov v posamezni dejavnosti, načrtovanju uporabe prostora, graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti, se upoštevajo preventivni ukrepi s katerimi se preprečuje nastanek nesreče oziroma zmanjša njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost v vseh dejavnostih namenjena prilagajanju posledicam, ki jih povzročajo podnebne spremembe in globalizacija.

Sestavni del teh aktivnosti mora biti tudi določitev rešitev in podlag kriznega upravljanja in vodenja, ki zagotavljajo izvajanje posameznih dejavnosti tudi med in po nesrečah oziroma v vseh spremenjenih razmerah;

- v kar največji meri je potrebno izkoristiti možnosti informacijsko komunikacijskih tehnologij pri spremljanju nevarnosti naravnih in drugih nesreč na lokalnem nivoju;

- spremljanje in posodabljanje komunikacijskih sredstev občinskih sil ZRP skladno razvoju in usmeritvam na državnem nivoju;

- reorganizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč na lokalni ravni glede na sprejete nove normativne in druge rešitve, še posebej zmanjšanje sestave Civilne zaščite in povečanje njene specializacije, zagotavljanje, vzdrževanje in zavarovanje predpisanih materialno tehničnih sredstev zanje, uvajanje pogodbene službe v Civilni zaščiti, povečanje sposobnosti gasilske službe za posebej zahtevne intervencije, pri drugih reševalnih službah pa za odzivanje na sodobne vire ogrožanja. Stalnica bodo prizadevanja za ustreznejšo ureditev statusa prostovoljnih reševalcev, predvsem v odnosu do delodajalcev;

- nadaljevanje ukrepov in aktivnosti za izboljšanje splošne pripravljenosti na naravne in druge nesreče, ki jih povzročajo sodobni viri ogrožanja, podnebne spremembe, skrajševanje odzivnih časov in postopna uveljavitev standardov prihoda reševalcev na kraj nesreče;

- udeleževanje občinskih sil za ZiR na usposabljanjih, ki jih organizira URSZR glede na vire ogrožanja in spremembe na področju organiziranja in opremljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, sodelovanje z izobraževalnimi institucijami na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na nacionalnem nivoju, uveljavljanje modela prve psihološke pomoči za ogrožene v nesrečah ter reševalce, usposabljanje komisij za ocenjevanje škode in priprava predavateljev za izvajanje programov za predšolsko in šolsko mladino, za pridobitev znanj in veščin s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter usposabljanj prebivalstva;

- redno vzdrževanje občinskih zaklonišč in zaklonilnikov;

- spodbujanje ukrepov in aktivnosti, ki spodbujajo preventivne ali zaščitne ukrepe;

- opremiti in posodobiti občinske poklicne in prostovoljne operativne gasilske enote s predpisano gasilsko zaščitno in reševalno opremo;

- v sodelovanju s sosednjima občinama Hrastnik in Zagorje skušati zagotoviti sredstva za nabavo nove gasilske avtolestve za potrebe reševanj iz višjih objektov ter ostalih posredovanj v celotni Zasavski regiji;

- zagotavljanje rednih letnih zdravstvenih pregledov in ustreznih zavarovanj občinskih operativnih poklicnih in prostovoljnih gasilcev ter drugih občinskih sil za ZRP;

- krepitev sodelovanja vseh sil za ZRP v Zasavski regiji;

V skladu s temeljnimi cilji bodo operativni gasilci na osnovi razpoložljivih požarnih načrtov za požarno bolj ogrožene objekte in objekte v katerih se zbira večje število ljudi, nudili pomoč pri rednih letnih usposabljanjih za izvajanje evakuacije iz teh objektov, pri čemer bo prednost dana šolam oziroma objektom namenjenih za bivanje ali varstvo posebej ranljivih skupin prebivalstva.

4. RAZVOJ OPAZOVALNIH, INFORMACIJSKIH, KOMUNIKACIJSKIH, LOGISTIČNIH IN DRUGIH SISTEMOV ZA POTREBE ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

Razvoj poteka na državnem nivoju in je opredeljen z Resolucijo o nacionalnem programu VNDN, občina Trbovlje bo lahko oz. po potrebi uporabnica razvojnih rešitev:

- Dopolnjen, posodobljen in prilagojen bo sistem za meteorološko, hidrološko in lavinsko ter ekološko opozarjanje (zgodnje zaznavanje intenzivnih padavin, neurij, požarne ogroženosti v naravnem okolju, ekoloških in drugih pojavov) z uvedbo novih metod napovedovanja in komuniciranja ter državno mrežo meteoroloških postaj, vključno s postajami za daljinsko zaznavanje. Prednostno bo povečano število prizemnih merilnih postaj za zgodnje zaznavanje intenzitete ter bilance padavin in druge potrebe. Sistem bo še celoviteje povezan s splošnim sistemom opazovanja, obveščanja in alarmiranja.

- Nadaljevalo se bo z dopolnjevanjem, posodabljanjem in prilagajanjem (po lokacijah in namenu) državne mreže vodomernih postaj za opazovanje visokih voda ter nadgradilo simulacijska orodja za napovedovanje odtoka. Celoten sistem bo povezan s sistemom za opazovanje, obveščanje in alarmiranje in zagotovljeno pravočasno alarmiranje zaradi visokih voda preko regijskih centrov za obveščanje.

- Dograjen bo enoten sistem za spremljanje zunanjega sevanja za ukrepanje ob jedrskih nesrečah in drugih radioloških nevarnostih ter povezan z drugimi nacionalnimi in evropskimi sistemi te vrste. Na tej podlagi bo izdelan z upoštevanjem zmogljivosti v poklicnih in drugih reševalnih enotah ter sestavah za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, vključno z zmogljivostmi Slovenske vojske za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, enoten načrt spremljanja in zaznavanja radioloških, kemijskih in bioloških nevarnosti, vzorčenja in pregledovanja vzorcev ter obveščanja javnosti.

- Nadaljevan bo program razvoja enotnega informacijsko telekomunikacijskega sistema. Geografsko informacijski sistem GIS UJME bo razvijan še naprej za uporabo v centrih za obveščanje in v spletni različici za ostale izvajalce varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem za spremljanje intervencij in nesreč bo predvidoma nadgrajen iz dvodimenzionalne geografske osnove v tridimenzionalno, reševalnim službam bo omogočeno izvajanje lastnih strokovnih analiz. Večina aplikacij bo razvitih kot spletnih, ki bodo dostopne na enotnem spletnem portalu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje www.sos112.si, v omejenem obsegu pa tudi preko mobilnih telefonov v tehnologiji wap na naslov wap.sos112.si. Prizadevanja bodo šla v smeri, da bodo v enotni informacijsko telekomunikacijski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko hitro in neposredno posredovale informacije tudi opazovalne in nadzorne službe, organizirane za spremljanje meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških in drugih razmer. Sistem bo omogočal tudi prikazovanje dodatnih vsebin s katerimi razpolagajo te službe.

Nadaljevan bo program dopolnjevanja in posodabljanja posredovanja ter uporabe aktualnih meteoroloških in hidroloških opozoril ter informacij preko

Centra za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrov za obveščanje za pravočasno opozarjanje prebivalstva oziroma vzpostavljanje pripravljenosti ali aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč v primeru grozečih nesreč.

- Nadaljevan bo projekt prenove sistema javnega alarmiranja. Sistem bo posodobljen, prilagojen na različne telekomunikacijske sisteme in vključen preko namenskega digitalnega radijskega omrežja v enoten informacijsko telekomunikacijski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zagotovljeno bo selektivno proženje siren iz centrov za obveščanje, pri čemer se ne bo spremenilo možnosti in obsega uporabe siren za javno alarmiranje pod predpisanimi pogoji za aktiviranje gasilcev.

Zagotovljena bo povezava siren za javno alarmiranje med zavezanci Seveso II direktive in regijskimi centri za obveščanje. Posodobljen sistem javnega alarmiranja bo zagotavljal ustrezno izvajanje temeljnih funkcij javnega alarmiranja najmanj v naslednjem desetletju.

- Načrtno bo nadaljevan program posodabljanja opreme in zmogljivosti regijskih centrov za obveščanje. Nadaljevan bo razvoj storitev na področju klica v sili na številki 112 na tekstovne in video klice in tako bo omogočena večja uporabnost klica v sili. Izboljšano bo prikazovanje lokacije klicočega in predvidoma bodo zagotovljeni pogoji za uvedbo samodejnih klicev v sili ob prometnih nesrečah.

Predvidoma v naslednjih dveh letih bo zagotovljeno odzivanje tujim državljanom na klic v sili tudi v angleškem jeziku.

- Ponovno bodo proučene realne možnosti za izgradnjo in prehod na enotni digitalni sistem radijskih zvez državnih organov TETRA, ki naj bi bil predvidoma dograjen v obravnavanem srednjeročnem obdobju.

- Nadaljevan bo razvoj osrednjega državnega logističnega centra v Rojah s ciljem, da se na tej lokaciji razvije tudi potrebne zmogljivosti za sprejem mednarodne pomoči, mednarodnih enot oziroma za sprejem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter stacionarni informacijski center za državne potrebe. Izpopolnjene bodo organizacijske in druge priprave za sprejem mednarodne pomoči po zraku, zlasti na letališčih Jožeta Pučnika, Edvarda Rusjana in v Cerkljah ob Krki ter določene bodo lokacije in druge zmogljivosti za sprejem pomoči po cestah na glavnih vstopih v državo.

5. RAZVOJ PREVENTIVNIH DEJAVNOSTI

Zaščita obsega najrazličnejše zaščitne ukrepe, ki se uveljavljajo na ogroženem in prizadetem območju, da se zavaruje in ohrani življenja in zdravje ljudi in živali ter prepreči uničenje materialnih dobrin. Izvaja se po načelu "Preprečevati je bolje kot zdraviti". Namen zaščite je tudi napovedovanje in zgodnje odkrivanje nevarnosti, odstranjevanje in zmanjševanje stopnje nevarnosti ter lokaliziranje in omejitev območja nesreče.

Vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito in reševanje obsega:

- spremljanje in proučevanje nevarnosti, povezanih z naravnimi in drugimi nesrečami,

- proučevanje možnosti zaščite in reševanja ob raznih nesrečah,

- načrtovanje zaščitnih ukrepov, pomoči in reševanja,

- organiziranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito in reševanje,

- usklajevanje priprav podjetij, zavodov, društev in drugih organizacij, ki se vključujejo v sistem zaščite in reševanja,

- izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,

- opremljanje štabov, enot in drugih sil za zaščito in reševanje,

- oblikovanje zalog materialnih sredstev za zaščito in reševanje,

- vzdrževanje in nadzorovanje pripravljenosti in delovanja sistema zaščite in reševanja.

Preventivni ukrepi:

- Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oz. zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč. Projekti za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oz. uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na območju občine Trbovlje bo potrebno urediti oz. omogočiti nekaj dostopov za reševalna vozila z opremo do reke Save.

- Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti. Evakuacijo lahko odredijo vlada, župan, v nujnih primerih pa tudi pristojni poveljnik Civilne zaščite. Na območjih, kjer je odrejena evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti zaščite in reševanja oz. z odločitvijo pristojnega organa.

- Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev – lokalna skupnost je dolžna zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje in ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča. Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe iz prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.

- Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe ter sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ter pred posledicami nesreč z nevarnimi snovmi.

Lastniki in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za RKB zaščito.

- Zaklanjanje - za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki.

Zaklonišča se glede na odpornost delijo na zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite. Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih v novih objektih, namenjenih javni zdravstveni službi, varstvu in izobraževanju otrok, varstvu kulturne dediščine, javnim telekomunikacijam, nacionalni televiziji in radiu, upravljanju železniškega, pomorskega in zračnega prometa ter v pomembnih energetskih in industrijskih objektih, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. V drugih novih objektih v naseljih iz prejšnjega odstavka je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo. Zaklonišča se praviloma gradijo kot dvonamenski objekti, tako da ni ogrožena njihova zaščitna funkcija. Zaklonilniki se praviloma pripravljajo v vojnem stanju za zaščito pred ruševinami. Za zaklanjanje ljudi na javnih mestih se uporabljajo javna zaklonišča oz. se v ta namen prilagajajo primerni objekti. Za javna zaklonišča skrbi lokalna skupnost. Lastnik in uporabnik morata zaklonišče vzdrževati v takšnem stanju, ki ustreza njegovi namembnosti. Ob nevarnosti mora biti omogočen dostop in uporaba tistim osebam, katerim je zaklonišče namenjeno. Ob nevarnosti mora biti zaklonišče pripravljeno za uporabo v 24 urah. Občina Trbovlje je lastnica treh zaklonišč osnove zaščite (Vrtec Barbara, Vrtec Pikapolonica, Zdravstveni dom Trbovlje), za katere je pridobila certifikate o uporabnosti.

Le-te je potrebno obnavljati na 10 let.

- Zaščita kulturne dediščine obsega priprave in izvajanje ukrepov za zmanjševanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno dediščino.

Priprave in ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajajo lastniki in uporabniki kulturne dediščine, strokovna služba za varstvo kulturne dediščine, občine in država. Pri izvajanju zaščite kulturne dediščine ob naravnih in drugih nesrečah po potrebi sodelujejo tudi ustrezne enote in službe Civilne zaščite, gasilske enote ter druge sile za zaščito, reševanje in pomoč.

- Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja. Za organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi lokalna skupnost, ki v ta namen lahko organizira svetovalno službo.

- Organiziranje, usposabljanje in opremljanje gasilskih enot, enot CZ in ostalih sil za ZRP.

Pri dopolnjevanju ali spreminjanju občinskih aktov oz. dokumentov se mora v potrebnem obsegu upoštevati preventivne ukrepe in dejavnosti z vidika učinkovitega preprečevanja nastanka nesreč, zmanjševanja njihovih posledic oziroma vzpostavljanja pogojev za učinkovito zaščito, reševanje in pomoč, če do nesreče pride.

Občina bo morala pri dopolnjevanju svojih občinskih prostorskih aktov strokovno in dosledno upoštevati ogroženost in ranljivost svojega prostora.

Gasilske organizacije občine Trbovlje dajejo velik pomen preventivni dejavnosti:

- v svoje vrste vključujejo mlade in jih izobražujejo in usposabljajo za bodoče gasilce;

- operativni člani z vajami vzdržujejo pripravljenost za intervencije;

- v svojih okoliših seznanjajo občane z varstvom pred požarom.

Občina Trbovlje bo spremljala in na lokalnem nivoju po svojih možnostih uresničevala smernice razvoja preventivnih dejavnosti na državnem nivoju, ki so sledeče:

- Zavzemanje za uresničevanje Strategije prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam s temeljnim izhodiščem, da mora imeti upravljanje kmetijstva in gozdarstva glavno vlogo pri učinkoviti rabi vode v sušnih območjih, zagotavljanju pogojev za ustrezno pitno vodo, izboljševanje obvladovanja poplav in drugih nesreč kot so požari, vetrolomi, snegolomi, žled, škodljivci in bolezni.

- Dopolnjene bodo prostorske sestavine plana Republike Slovenije in drugih prostorskih načrtov z ukrepi za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotovljeno bo redno dopolnjevanje in spremljanje izvajanja teh dokumentov, s temeljnim izhodiščem, da je prostorsko načrtovanje daleč najpomembnejši in tudi najcenejši instrument za prilagajanje dejavnosti in rabe prostora učinkom podnebnih sprememb oziroma za občutno zmanjšanje ranljivosti prostora pred temi spremembami.

- Izdelana bo strategija in program varstva pred poplavami, ki bosta temeljila na predpisanih pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije.

- Izdelana bo strategija in program varstva pred zemeljskimi plazovi, pri čemer bo temeljni cilj zmanjševanje posledic zdrsov zemeljskih plazov.

- Proučena bo možnost za dodatno zmanjšanje števila objektov za katere se daje soglasje z vidika požarne varnosti k projektnim rešitvam v postopkih za pridobitev gradbenih dovoljenj.

- Spodbujane bodo rešitve, programi in ukrepi, katerih namen bo širitev vrst zavarovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, zlasti povečevanje obsega zavarovanj v kmetijstvu.

- Vzpostavljati se bo začel celovit informacijski sistem za spremljanje vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo in gozdarstvo in v skladu s programi za posodobitev meteoroloških, hidroloških in drugih omrežij, se bo izpopolnjevalo tudi sistem za zgodnje obveščanje in opozarjanje na sušo ter druge vremenske pojave, ki zahtevajo ustrezno ravnanje oziroma ukrepanje.

- Izdelan bo program za izkoreninjenje oziroma omejitev širjenja novih nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev gozdnega drevja.

- Ministrstvo za okolje in prostor bo proučilo možnosti za razširitev obstoječe energetske svetovalne mreže ("En svet") s strokovnjaki, ki bodo svetovali investitorjem o ustrezni zaščiti pred posledicami naravnih nesreč, zlasti pred tistimi, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

6. RAZVOJ ZMOGLJIVOSTI TER SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

Sredstva za zaščito, reševanje in pomoč obsegajo zaščitno ter reševalno opremo in orodje, zaklonišča in druge zaščitne objekte, objekte in opremo za usposabljanje, skladišča, prevozna sredstva, telekomunikacijske in alarmne naprave ter material, ki se namensko uporablja za zaščito, reševanje in pomoč ali je predviden za ta namen.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive človeške zmogljivosti gospodarskih družb, zavodov ali drugih organizacij, lokalnih skupnosti in države, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni ali drugi nesreči.

6.1 Načrti zaščite in reševanja

Razdelati bo potrebno predvsem koncepte zaščite in reševanja pri odzivanju na posamezne nesreče, izpopolniti postopke obveščanja in izmenjave podatkov med izvajalci, načrtovane rešitve za izvajanje ključnih nalog pa uskladiti med izvajalci in različnimi ravnmi načrtovanja. Za določene nesreče se bo načrtovalo samo posamezne naloge ali ukrepe za zaščito, reševanje in pomoč.

Občinski načrti zaščite in reševanja bodo posodobljeni in aktualizirani, saj morajo v večji meri upoštevati nove okoljske probleme, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe.

Preverjalo se bo usklajenosti načrtov s temeljnimi načrti, pri čemer bo prednost dana zavezancem Seveso II direktive, nesrečam v katerih je lahko veliko število ranjenih in poškodovanih oziroma nesrečam, ki jih povzročajo sodobni viri ogrožanja. Občina bo v kar največji meri svoje načrte uskladile s temeljnimi načrti zaščite in reševanja, ki so izdelani za določene nesreče na ravni države. Prednostno bo dopolnjen načrt zaščite in reševanja za nesreče, ki lahko nastanejo pri zavezancih Seveso II direktive, ki obratujejo na območju občine Trbovlje.

6.2 Zaloge materialnih sredstev

V okviru občinskih blagovnih rezerv bo potrebno z ustreznim dogovorom med Občino Trbovlje, Splošno bolnišnico Trbovlje, Zdravstvenim domom Trbovlje in Zasavskimi lekarnami poiskati najprimernejšo rešitev oblikovanja zalog zdravil in sanitetnega materiala za določeno število oseb v primeru nesreče večjih razsežnosti.

Potrebna bo nabava opreme in sredstev za zagotavljanje začasne nastanitve (šotori, zložljive postelje, spalne vreče, agregati, …) za okoli 100 oseb.

Glede na ogroženost občine, zlasti zaradi različnih vremenskih ujm (neurja, poplave, toča), bo potrebno zagotoviti rezerve zaščitne in reševalne opreme (črpalke, prikolica oz. kontejner z opremo za posredovanje ob neurjih, ponjave, …) ter potrošnih sredstev (gradbena folija, …) za občinske reševalne službe in druge operativne sestave.

Postopoma bo potrebno oblikovati rezerve opreme za reševanje iz vode in na vodi ter sredstev za omejevanje onesnaženja na vodotokih (ustrezno reševalno plovilo za posredovanje na reki Savi, plavajoče zavese, …).

Glede na potrebe, ki bi se pokazale ob naravnih in drugih nesrečah v naslednjem srednjeročnem obdobju, se bodo zagotavljala v rezervah tudi druga sredstva.

6.3. Razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč

6.3.1 Splošno

Predvidoma v prvih treh letih srednjeročnega obdobja, ki ga zajema ta program, bo na lokalni ravni izvršena reorganizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu z novimi ali dopolnjenimi normativnimi in organizacijskimi rešitvami, sprejetimi v preteklem obdobju.

Spremembam v organizaciji lokalne samouprave na pokrajinski ravni se bo prilagodilo organe vodenja, sile in službe za zaščito, reševanje in pomoč ter organiziranost gasilske organizacije na pokrajinski ravni.

Za izboljšanje statusa reševalcev prostovoljcev bo poseben poudarek dan zlasti zagotavljanju potrebnih sredstev iz občinskega proračuna za predpisane zdravstvene preglede, zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, kot tudi invalidskega zavarovanja za primer nastanka invalidnosti pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči.

Za tehnično reševanje se morajo obnavljati pogodbe z ustreznimi podjetji, ki imajo potrebne tehnične in druge zmogljivosti, ki jih je mogoče uporabiti ob potresih, neurjih, zemeljskih plazovih in podobnih nesrečah.

Pri uveljavljanju novih organizacijskih rešitev se bo v občini, tako kot do sedaj, upoštevalo pri organizaciji reševalnih služb prednostni red popolnjevanja in vključevanja v zaščito, reševanje in pomoč tako, da bodo vključene najprej poklicne reševalne službe, nato prostovoljne in za naloge, ki jih te ne opravljajo, pogodbena podjetja ter enote in službe Civilne zaščite.

V primeru, ko občinske sile za ZRP ne obvladajo posledic nesreče, Občina zaprosi za pomoč regijske oz. državne sile, njihov razvoj pa je načrtovan sledeče:

- V sodelovanju z organizacijami socialnega varstva, zlasti centri za socialno delo in pristojnim ministrstvom, bo razdelan in uveljavljati se bo začel koncept celovitega, načrtnega in usklajenega nudenja socialne pomoči prizadetim ali ogroženim prebivalcem ob nesrečah zlasti v obdobju do vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje.

- Ponovno bodo proučene možnosti sodelovanja Slovenske vojske pri določenih nalogah zaščite, reševanja in pomoči glede na nove vojaške zmogljivosti, še posebej na področju radiološke, biološke in kemijske zaščite, inženirije, letalstva in vojaškega zdravstva.

- Poskušalo se bo ustrezneje urediti status prostovoljnih reševalcev, zlasti v odnosu do delodajalcev ter stimulirati tiste, ki zaposlujejo prostovoljne reševalce.

- Proučene bodo možnosti, da bi društvom, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite in reševanja bile omogočene olajšave pri dajatvah od prireditev, ki jih organizirajo za pridobivanje dodatnih sredstev za svojo dejavnost.

6.3.2 Razvoj posameznih sil za zaščito, reševanje in pomoč

6.3.2.1 Civilna zaščita

Na občinski ravni bo izvedena reorganizacija Civilne zaščite, pri čemer se bo upoštevalo ogroženost in nova predpisana organizacijska merila. Predvidoma bo skupno število pripadnikov 40.

6.3.2.2 Gasilci

Gasilska zveza Trbovlje bo posvetila posebno skrb zagotavljanju najpomembnejše gasilske zaščitne in reševalne opreme občinskim prostovoljnim gasilskim enotam skladno načrtu opremljanja Gasilske zveze Slovenije. Sprejelo in postopoma se bo uveljavilo standarde požarnega pokrivanja in določilo čase prihodov gasilcev na kraj nesreče.

Razvoj na lokalni ravni bo potrebno uskladiti predvidenem razvoju na državnem nivoju:

- Število gasilskih enot (44), ki so določene za izvajanje nalog širšega pomena, se predvidoma ne bo povečevalo, povečala pa se bodo merila za zagotavljanje zaščitne in reševalne opreme za razmere radiološke, kemijske in biološke kontaminacije in to upoštevalo tudi pri sofinanciranju opremljanja.

- Nadaljevale se bodo priprave za usposobitev predvidoma dveh operativnih gasilskih poveljstev za vodenje velikih gasilskih intervencij ob požarih v naravnem okolju in v ta namen bodo zagotovljene tudi mobilne zmogljivosti za štabno delo.

- V skladu z načrti zaščite in reševanja pred požari v naravnem okolju se bo začelo načrtno usposabljati tudi gasilce, ki so s temi načrti v manj ogroženih območjih predvideni za pomoč ob velikih požarih v zahodnem delu države.

- V okviru možnosti bo nudena pomoč za gašenje požarov v visokogorju tistim gasilskim enotam, na območju katerih so taki požari pogosti v daljšem časovnem obdobju.

- Regijska gasilska poveljstva se bo usposobilo za vodenje velikih intervencij pri katerih sodelujejo gasilci z območja celotne regije ali iz več regij.

- Spodbujalo se bo organiziranje, opremljanje in usposabljanje ekip prve pomoči v okviru gasilske organizacije in v skladu z ocenami ogroženosti ekip za reševanje na in iz vode.

6.3.2.3 Druge nevladne organizacije

V občini se bo spodbujalo vključevanje reševalnih služb in sestav, ki jih organizirajo nevladne organizacije, v lokalne sile za zaščito, reševanje in pomoč, pri čemer pa ne sme prihajati do prekrivanja nalog, ki se izključujejo in ki jih ima posamezna služba v občini oziroma na regijski ali državni ravni glede na vrsto in naloge določene nevladne organizacije.

7. USMERITVE ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Izobraževanje in usposabljanje organov vodenja, gasilcev ter enot in služb, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči mora biti stalna obveznost.

Izobraževanje in usposabljanje organizira oz. izvaja Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu, predvidoma v naslednjih letih se mu bosta pridružila tudi podcenter v Sežani in Pekrah, določena izobraževanja in usposabljanja pa izvajajo tudi organizacije v lokalni skupnosti (Gasilska zveza Trbovlje, Območno združenje Rdečega križa Trbovlje, …). Usmeritve za izobraževanje in usposabljanje v centru in podcentrih so naslednje:

- dopolnjevali in posodabljali se bodo programi usposabljanj s specifičnimi tematikami (npr. področje varstva kulturne dediščine);

- dopolnjeni in posodobljeni bodo splošni in posebni programi usposabljanja za gasilce;

- v podcentru v Sežani bo začet razvoj poligonskega dela s poudarkom na opremi in objektih za izvajanje programov povezanih z varstvom pred požari v naravnem okolju ter za izvajanje osnovnih oblik usposabljanja (vroči trening) operativnih gasilcev. Ustanovljena bo avto šola oziroma začeto usposabljanje voznikov C in E kategorije za gasilce, Civilno zaščito in druge reševalne službe;

- v sodelovanju s Slovensko vojsko bodo razvite in zagotovljene vadbene zmogljivosti na letališču Cerklje ob Krki za usposabljanje gasilcev, ki so vključeni v izvajanje nalog po načrtih za primer letalske nesreče;

- v gasilski šoli v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu se bo nadaljevalo izobraževanje na V. stopnji zahtevnosti del po poklicnem standardu gasilec tako, da bo izobraževanje izvedeno predvidoma enkrat letno. Predvidoma do vključno 2010 bodo zagotovljeni tudi pogoji za poklicno izobraževanje gasilcev na VI. stopnji izobrazbe po poklicnem standardu gasilec - častnik;

- uveljavljen bo model preventive pred stresom in sistem psihološke pomoči ogroženim ter reševalcem;

- reševalce se bo seznanjalo s pojavi in problemi, ki jih prinašajo podnebne spremembe;

- povečalo se bo število študij nesreč, ki so se zgodile na območju države ali v drugih državah;

- razvito in pričeto bo izobraževanje na daljavo za različne ciljne skupine in pripravljena bodo potrebna multimedijska učna gradiva.

Občina Trbovlje se pridružuje prizadevanjem URSZR in bo po svojih zmožnostih sodelovala pri njenih naslednjih usmeritvah:

- v osnovnošolsko izobraževanje se čim prej uvede sprejeti učni načrt za izbirni predmet "Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami " ter vgradi ustrezne vsebine s področja zaščite, reševanja in pomoči v druge predmete. Te aktivnosti se bodo izvajale usklajeno in povezano zlasti z Rdečim križem Slovenije in Gasilsko zvezo Slovenije;

- nadgrajevane in dopolnjevane bodo aktivnosti in oblike usposabljanj za predšolsko in šolsko mladino, ki so se pokazale kot ustrezne;

- proučene bodo možnosti, da se vsebine zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah vključijo tudi v programe nižjega in srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja;

- skupaj z nevladnimi organizacijami, ki so vključene v varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, bo nadaljevan razvoj in spodbujanje bolj načrtnih in organiziranih oblik informiranja javnosti o potencialnih ogroženostih, seznanjanja in usposabljanja prebivalstva z različnimi neobveznimi oblikami funkcionalnega usposabljanja za zaščito, reševanje in pomoč ter še posebej za osebno in vzajemno zaščito. Pri tem se bo bolj načrtno vzpostavilo sodelovanje z nevladnimi organizacijami, katerih dejavnost je varstvo okolja in s katero krepijo tudi preventivne dejavnosti pri preprečevanju oziroma zmanjševanju nesreč;

- nadaljevana bo priprava strokovnih podlag za izvajanje osebne in vzajemne zaščite ter napotkov za prebivalce za ravnanje ob nesrečah (zgibanke, TV spoti, filmi in podobno).

V občini bomo v prihodnjem obdobju spodbujali zlasti praktično usposabljanje z različnimi vrstami vaj na lokalni ravni in se po potrebi udeleževali regijskih in v skladu z usmeritvami Vlade Republike Slovenije, državnih vaj. Izvajalo se bo preverjanja pripravljenosti različnih reševalnih služb za delovanje ob nesrečah v katerih je veliko število poškodovanih, v nesrečah pri katerih so prisotne nevarne snovi in za preverjanje dopolnjenih konceptov zaščite, reševanja in pomoči ob določenih vrstah nesreč. Gospodarske družbe in drugi izvajalci, ki so zavezanci po Seveso II. direktivi, bodo z vajami preverjali načrte zaščite in reševanja vsake tri leta, vaje za druge vrste ogrožanja pa se bodo izvajale vsakih pet let.

8. USMERITVE ZA RAZVOJNO IN RAZISKOVALNO DELO

Razvojni in raziskovalni projekti na nacionalnem nivoju bodo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju potekali skladno s temeljnimi cilji razvoja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V občini bomo projekte spremljali in bomo po zmožnostih in potrebah predvsem uporabniki rešitev realiziranih projektov.

V srednjeročnem obdobju bodo raziskave in razvojni projekti obsegali zlasti:

- pripravo študij primerov za vsako večjo nesrečo (vzroki, posledice, sanacija);

- pripravo klimatskih scenarijev, ki bi opredelili povečanje verjetnosti pojavljanja posamičnih vremensko pogojenih nesreč;

- stalno posodabljanje in povezljivost informacijskega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z gasilsko organizacijo in drugimi izvajalci oziroma uporabniki;

- uvedbo novih pristopov za podporo ukrepanju, vodenju in poveljevanju z uporabo spletnih in mobilnih tehnologij ter uvajanju novih tehnologij in nadgradnjo že obstoječih, za dostop in izmenjavo podatkov ter povezljivost načrtovalcev zaščite in reševanja na vseh nivojih;

- uvedbo najnovejše informacijske podpore kot so simulatorji poteka naravnih nesreč ter simulatorji za spremljanje in vodenje reševanj ter upravljanje podatkov;

- nadgradnjo sistemov za zagotavljanje kvalitetnih storitev v omrežju ZARE ter zgodnje opozarjanje in razglašanje nevarnosti;

- uvedbo novih tehnologij za komuniciranje na težko dostopnih območjih ter proučevanje možnosti vzdrževanja virov napajanja mobilnih naprav;

- razvoj metod za ocenjevanje stopnje ogroženosti, škode ter drugih posledic nesreč;

- vzpostavitev sistema za satelitsko daljinsko zaznavanje v primeru naravnih nesreč in lasersko skeniranje pomembnih območij;

- nadgradnjo sistemov za kemijsko in biološko izvidovanje v povezavi z GIS UJME ter optimizacijo postopkov za detekcijo in identifikacijo s poudarkom na meritvah kontaminacije, prenosu, prikazu in obdelavi podatkov;

- zagotovitev učinkovitega ravnanja in ukrepanja ob onesnaženju celinskih voda z določitvijo in predhodno pripravo lokacij za postavitev zaščitnih zaves;

- izdelavo modelov in načrtov ukrepanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi;

- izboljšanje postopkov za sledenje oseb ob požarih ter v drugih zadimljenih okoljih oziroma prostorih;

- nove metode za zagotavljanje varnega dela gasilcev in drugih reševalcev s poudarkom na ugotavljanju njihovih psihofizičnih sposobnosti med gašenjem in sledenjem v zadimljenih prostorih;

- nadgradnjo postopkov zaščite in reševanja v pogojih zmanjšane vidljivosti (jame, pod vodo, v temi ipd.);

- izdelavo študij potrebnega gasilskega moštva in opreme v posameznem okolju kot podlage za nadgradnjo standardov požarnega pokrivanja;

- nadgradnjo izobraževanja in usposabljanja s poudarkom na e-izobraževanju, novih didaktičnih pristopih, skupinskih in individualnih oblikah izobraževanja ter usposabljanja vključno z najustreznejšimi oblikami preverjanja znanja;

- razvoj tehnično materialnih sredstev za zaščito in reševanje, kot je razvoj platforme lahke prikolice za posebne namene z možnostjo modularne nadgradnje, razvoj modelov vozil za gašenje na težko dostopnih območjih ter nesrečah z nevarnimi snovmi;

- razvoj specifične zaščitne in reševalne opreme.

9. ODPRAVLJANJE POSLEDIC NESREČ TER ZAGOTAVLJANJE FINANČNIH IN DRUGIH SREDSTEV ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

9.1 Ocenjevanje škode in odpravljanje neposrednih posledic naravnih in drugih nesreč

Učinkovito ocenjevanje škode in odpravljanje neposrednih posledic naravnih in drugih nesreč je izrednega pomena. Zato bodo morali člani občinske komisije za ocenjevanje škode pridobiti ustrezno potrdilo o usposobljenosti in tudi permanentno spremljati novosti in spremembe na tem področju, ki so na nacionalnem nivoju začrtane sledeče:

- proučena bo možnost uveljavitve enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;

- nadaljevane bodo aktivnosti za izpopolnitev metodologije za ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče pri katerih je mogoče zagotoviti državno pomoč in pri tem upoštevalo rešitve, ki veljajo v Evropski uniji. Prednostno se bo razvijalo informacijsko podporo sistema ocenjevanja škode v kmetijstvu in na stvareh, vključno z ocenjevanjem škode na objektih in območjih kulturne dediščine;

- izdelana bodo merila in pogoji za nudenje državne pomoči po vrstah, ukrepih in višini ob različnih nesrečah, ki bodo zagotavljala enako obravnavo fizičnih in pravnih oseb ob različnih vrstah nesreč;

- proučena bo normativna in druga ureditev postopkov za urejanje tehnične, gradbene in druge dokumentacije za izvajanje neposredne sanacije pri odpravi posledic velikih nesreč in po potrebi bodo predlagane spremembe in dopolnitve, ki bodo poenostavile postopke zlasti pa skrajšale čas med nesrečo in začetkom izvajanja trajne sanacije in obenem zagotavljale racionalne in ekonomsko učinkovite ter sprejemljive rešitve. V gozdarstvu bodo izdelani načrti sanacije za odpravljanje posledic naravnih ujm, požarov, nevarnih bolezni in škodljivcev gozdnega drevja v primerih, ko je prizadetih več občin in regij.

9.2 Zagotavljanje finančnih in drugih sredstev

V obdobju do leta 2015, ki ga obsega ta občinski program, se bodo zagotavljala sredstva za izvajanje temeljnih nalog zaščite, reševanja in pomoči določenih z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem, da se za delovanje sistema ne zmanjšuje materialne podlage. V občini Trbovlje večino teh nalog izvaja Gasilska zveza Trbovlje, Gasilski zavod Trbovlje, štiri prostovoljna gasilska društva, v primeru nesreč večjih razsežnosti pa še občinske enote in službe Civilne zaščite, po potrebi tudi 4 pogodbena podjetja za potrebe tehničnega reševanja ter druge organizacije oz. društva, ki s svojimi silami in materialnimi sredstvi lahko nudijo ustrezno pomoč.

Delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Trbovlje se financira iz proračuna Občine Trbovlje, sredstev požarne takse, Uprave RS za zaščito in reševanje, donacij ter lastne dejavnosti poklicne gasilske enote in prostovoljnih gasilskih društev.

Finančna sredstva za nadaljnje izpopolnjevanje in krepitev pripravljenosti in delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč bi morala v naslednjih letih postopoma naraščati, kar pa bo odvisno od splošnih gospodarskih razmer.

Sofinanciranje določenih segmentov področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini iz državnega nivoja bo predvidoma potekalo po naslednjih usmeritvah:

- Ocenjuje se, da se sredstva požarne takse v naslednjih letih ne bodo bistveno znižala in da bodo ostala na enaki ravni. Temeljnih meril za zbiranje, razdeljevanje in porabo sredstev požarne takse, se ne bo spreminjalo. Od skupnih sredstev požarne takse, bo 70 odstotkov, ki jih prejemajo občine, še naprej namenjenih investicijski porabi z namenom, da se načrtno nadaljuje s posodabljanjem in nadomeščanjem gasilske zaščitne in reševalne opreme. Sredstva požarnega sklada na državni ravni pa se bodo namenjala tudi za zahtevnejšo in specialno opremo za delovanje gasilskih enot pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob določenih ali aktualnih vrstah nesreč.

- Pri sofinanciranju nalog, ki jih izvajajo reševalne službe, ki delujejo kot javne službe na območju celotne države, nalog, ki jih izvajajo določene gasilske enote in druge reševalne sestave izven območja za katerega so ustanovljene, se bo upoštevalo spremembe v organiziranosti, ogroženosti in opremljenosti posameznih služb in sestav, bistveno povečano število nesreč določene vrste ter nove naloge, ki jih bodo te enote ali službe začele opravljati.

- Nadaljevalo se bo z vsakoletnimi razpisi za sofinanciranje nabav tipizirane in s kategorizacijo skladne gasilske zaščitne in reševalne opreme in sredstev s ciljem, da se sofinanciranje zagotavlja do 20 odstotkov nabavne vrednosti, upoštevaje tudi davek na dodano vrednost ter da se v letnih razpisih upoštevajo aktualne usmeritve pri vodenju opremljanja gasilske reševalne službe, določene za območje celotne države.

- Z namenom povečevanja pripravljenosti na nesreče, ki jih povzročajo podnebne spremembe in v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije, se bodo postopno širili programi zagotavljanja specifične gasilske in druge zaščitne in reševalne opreme, kot so različne vrste muljnih črpalk, rešilni jopiči, namenski čolni in druga sredstva. Del teh programov se bo upošteval skupaj z načrtovanimi prednostnimi nalogami, ki jih bodo začele opravljati gasilske enote v tem srednjeročnem obdobju, tudi pri usmerjanju porabe 30 odstotkov požarne takse na državni ravni.

- V začetnem obdobju, ki ga obsega ta program, bo urejeno povračilo dela stroškov intervencij, če je do intervencije prišlo zaradi malomarnosti ali opustitve povzročitelja oziroma iz drugih z zakonom določenih razlogov.

Na državnem nivoju se bodo nadaljevala prizadevanja, da se v sistemu financiranja občin določijo in upoštevajo merila zlasti glede ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, ki vplivajo na obseg nalog in s tem tudi obveznosti občin pri financiranju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami iz občinske pristojnosti. Prednostno pa se bo poskušalo zagotoviti, da vse občine zagotavljajo v vsakem primeru sredstva za zdravstvene preglede, za nezgodno, zdravstveno, invalidsko in drugo zavarovanje, usposabljanje in osnovno delovanje gasilske in drugih reševalnih služb iz svoje pristojnosti.

10. URESNIČEVANJE IN DOPOLNJEVANJE PROGRAMA

Uresničevanje tega programa bo neposredno in preko pristojnih delovnih teles spremljal Občinski svet Občine Trbovlje in ga po potrebi dopolnil.

Za uresničevanje tega programa Občinski svet Občine Trbovlje sprejema letne načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

11. UVELJAVITEV PROGRAMA

Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.