Na
podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO1B, 108/09) in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi – UPB2
(Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09) ter 16. člena
Statuta Občine Škofja Loka
(Uradni list RS, št. 33/10) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 28.
redni seji dne 20. 5. 2010 sprejel |
O D L O
K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodni del vojašnice |
I.
UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za zahodni del
vojašnice (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje: |
–
območje OPPN, |
–
arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– načrt
parcelacije, |
–
etapnost izvedbe prostorske ureditve, |
–
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov, |
–
rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
–
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro, |
– druge
pogoje in zahteve za izvajanje OPPN, |
–
usmeritve po prenehanju veljavnosti OPPN. |
2. člen |
(prostorske ureditve, načrtovane z OPPN) |
Ta
odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih
objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev
parka, ureditev prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne,
energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. |
3. člen |
(sestavni deli OPPN) |
Sestavni deli OPPN so: |
I. |
Besedilo odloka |
II. |
Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte: |
1. |
Načrt namenske rabe prostora |
1.1 |
Izsek iz dolgoročnega plana |
M 1:5000 |
2. |
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora |
2.1 |
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora |
M 1:1000 |
3. |
Načrt območja z načrtom
parcelacije |
3.1 |
Katastrski načrt s prikazom
območja OPPN |
M 1:1000 |
3.2 |
Geodetski načrt s prikazom območja OPPN |
M 1:1000 |
3.3 |
Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem
načrtu |
M 1:1000 |
3.4 |
Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem
načrtu |
M 1:1000 |
3.5 |
Površine v javnem dobru na katastrskem načrtu |
M 1:1000 |
3.6 |
Površine v javnem dobru na geodetskem načrtu |
M 1:1000 |
4. |
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev
prostorskih ureditev |
4.1 |
Odstranitev objektov |
M 1:1000 |
4.2 |
Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza |
M 1:1000 |
4.3 |
Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna ureditev |
M 1:1000 |
4.4 |
Ureditvena situacija – nivo
kleti – 1. faza |
M 1:1000 |
4.5 |
Ureditvena situacija – nivo kleti – končna ureditev |
M 1:1000 |
4.6 |
Značilni prerezi in pogledi |
M 1:1000 |
4.7 |
Prikaz priključevanja objektov na komunalno javno infrastrukturo
– 1. faza |
M 1:1000 |
4.8 |
Prikaz priključevanja objektov na komunalno javno infrastrukturo
– končna ureditev |
M 1:1000 |
4.9 |
Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija |
M 1:1000 |
4.10 |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami |
M 1:1000. |
|
|
|
|
|
|
4. člen |
(priloge OPPN) |
Priloge
OPPN so: |
1.
izvleček iz prostorskega plana, |
2.
prikaz stanja v prostoru, |
3.
strokovne podlage, |
4.
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5.
obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
6.
povzetek za javnost. |
5. člen |
(izdelovalec OPPN) |
OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan
Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s.p., Ljubljana, pod številko
projekta UP 07-049 v maju 2010. |
II. OBMOČJE OPPN |
6. člen |
(območje OPPN) |
1.
Obseg |
Območje
OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1076, 1074, 1077, 1073,
1078, 1072/1 in 1072/2 ter dele |
zemljišč s parcelnimi številkami 1088/2, 1033 in 61/8, vse k. o. Škofja
Loka. |
Površina območja OPPN znaša 45.873 m2. |
2. Meja |
Meja
območja OPPN poteka v k. o. Škofja Loka od točke T0 po severni meji
zemljišča s parcelno številko 1076, po zahodni in severni meji zemljišča
s parcelno številko 1088/2, preko tega zemljišča do severovzhodnega
vogala zemljišča s parcelno številko 1074, se nadaljuje po vzhodni meji
tega zemljišča in po vzhodni meji zemljišč s parcelnimi številkami 1073,
1072/1 in 1072/2 do jugovzhodnega vogala zemljišča s parcelno številko
1072/1. Meja območja prečka Partizansko cesto in se nadaljuje proti
zahodu po južni meji zemljišč s parcelnima številkama 1033 in 61/8 do
Ceste talcev, kjer zavije po južni in zahodni meji zemljišča s parcelno
številko 1033 proti severu. Meja se nadaljuje po zahodni strani zemljišč
s parcelnimi številkami 1078, 1077 in 1076 ter se zaključi v točki T0. |
Meja
območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne
parcelacije v Gauss-Kruegerjevem sistemu. |
Meja
območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.3 »Načrt obodne
parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in št. 3.4
»Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«. |
III.
ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
7. člen |
(vplivi
in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
Predvidena gradnja predstavlja zaključek blokovske pozidave na severni
strani mesta Škofja Loka. Pozidava bo sanirala degradirani mestni
prostor na zemljišču nekdanje vojašnice in ga primerno izkoristila. |
Na
zahodni strani območja je predvidena gradnja doma za starejše osebe. |
Javni
park, ki je predviden na vzhodni strani območja, predstavlja zaključek
zelene osi med centrom mesta in vzpetino Kamnitnik in bo namenjen
rekreaciji in počitku vseh prebivalcev mesta Škofja Loka ter igri
mlajših in najmlajših prebivalcev mesta. Območje Kamnitnika predstavlja
naravno vrednoto. Del parka in parkirišča za obiskovalce parka so
predvideni v sosednji enoti urejanja prostora na vzhodni strani parka. |
Garažna
hiša v kleti bo namenjena stanovalcem novega naselja ter osebju doma za
starejše osebe, morebitni višek parkirnih mest pa tudi stanovalcem v
bližnjih okoliških objektih. |
Območje
OPPN je navezano na sosednje enote urejanja prostora po obstoječih
obodnih cestah in peškomunikacijah. Območje je prometno navezano na
Partizansko cesto in Cesto talcev ter naprej na Kidričevo cesto oziroma
na severno obvoznico, ko bo ta zgrajena. Območje je prehodno in s
pešpotmi povezano z okoliškimi zemljišči tako v smeri vzhod–zahod kot v
smeri sever–jug. |
Prometna obremenitev Partizanske ceste in Ceste talcev je skladna s
Prometno študijo območja Škofje Loke (TrafCons, d.o.o., maj 2006,
dopolnitev po recenziji januar 2007), ki je bila dopolnjena za potrebe
občinskega podrobnega prostorskega načrta za severno obvoznico v letih
2008 in 2009. Predvidene ureditve so zasnovane tako, da omogočajo
ureditev in širitev Partizanske ceste in Ceste talcev. Sočasno z
ureditvijo Partizanske ceste bo treba obstoječi vzhodni dostop k
stolpnicam na naslovih Partizanska cesta 40, Partizanska cesta 41,
Partizanska cesta 42 in Partizanska cesta 43 prestaviti proti zahodu
tako, da bo poravnan s predvidenim uvozom na območje OPPN. Posledično
bo treba izvesti tudi preureditev dela parkirišča na dvorišču stolpnic. |
Po
južnem in zahodnem robu območja je predvidena dvosmerna kolesarska
steza, ki bo navezana na načrtovano državno kolesarsko pot. Ta se bo
nadaljevala ob Cesti talcev v smeri proti severu in na vzhodni strani po
Šolski ulici. |
V
oddaljenosti približno 500 m od obravnavane lokacije je avtobusna
postaja za medkrajevni promet. |
Po
severnem, zahodnem in južnem robu območja poteka obstoječa komunalna,
energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na katero bodo
priključeni predvideni objekti. Za izvedbo nameravane prostorske
ureditve bo treba zgraditi ali sanirati nekatere komunalne vode, ki
segajo izven območja OPPN. |
Obravnavana pozidava ne bo imela negativnih vplivov na varnost okolice
pred požarom ter na higiensko in zdravstveno zaščito okolice. Prav tako
ne bo vplivala na varnost pri uporabi nepremičnin v okolici. |
Novo
predvideni objekti bodo predvsem v zimskem času vplivali na osončenje
sosednjih stavb na severni strani območja. Vpliv bo majhen, zato
bivalni pogoji v obstoječih objektih ne bodo bistveno poslabšani. |
Predvidena gradnja bo vplivala na podobo krajine, zato so z OPPN
natančno določeni pogoji za umestitev objektov v prostor in za njihove
največje gabarite. Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte
ne bo. |
Vplivi
in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz
grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora«. |
8. člen |
(dopustni posegi znotraj območja OPPN) |
Na
območju OPPN so dopustni naslednji posegi: |
–
priprava stavbnega zemljišča, |
–
odstranitev naprav in objektov, |
–
gradnja novih objektov, |
–
gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske
infrastrukture, |
–
urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin ter |
–
ureditev parka. |
9. člen |
(opis
rešitev načrtovanih objektov in površin) |
Z OPPN
sta znotraj ureditvenega območja predvideni gradnja doma za starejše
osebe z oskrbovanimi stanovanji, stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
šestih večstanovanjskih blokov in podzemne garaže ter ureditev zelenih,
prometnih in drugih utrjenih površin v skupni rabi. Predvidena je tudi
ureditev parka na vzhodni strani ureditvenega območja. |
1.
Prostorske enote |
Območje
OPPN je razdeljeno na šest prostorskih enot: |
– P1 –
površine, namenjene gradnji doma za starejše osebe in oskrbovanih
stanovanj, |
– P2 –
površine, namenjene gradnji šestih večstanovanjskih blokov in stavbe z
oskrbovanimi stanovanji, |
– Z1 –
površine, namenjene ureditvi javnega parka, |
– Z2 in
Z3 – površine, namenjene ureditvi zasebnih vrtov, |
– C –
površine, namenjene za ureditev in razširitev obodnih cest. |
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.1 »Katastrski
načrt s prikazom območja OPPN« in št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom
območja OPPN«. |
2.
Namembnost |
V
stavbah so dopustne naslednje dejavnosti: |
Prostorska enota P1: |
Kot
osnovna dejavnost v stavbi z oznako D so dopustni: |
–
znotraj podrazreda 11300 samo domovi za starejše osebe, |
– 11222
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
–
znotraj podrazreda 12420 samo garaže (v kleti). |
V
sklopu stavbe D so v pritličju dopustni tudi drugi nestanovanjski
programi za starejše. Dopustni so le programi, ki dopolnjujejo dejavnost
doma in niso moteči za sosesko, na primer trafika, frizer, pediker,
zdravstvena ambulanta, fizioterapija, gostinski lokal internega značaja,
cvetličarna ipd. |
V kleti
stavbe D so poleg parkirišč dopustni tudi energetski in servisni
prostori doma. |
Prostorska enota P2: |
– 11221
Tri- in večstanovanjske stavbe (stavbe A1, A2, A3, A4, A5 in A6), |
– 11222
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (stavba B), |
–
znotraj podrazreda 12420 samo garaže (v kleti). |
V
pritličjih stavb B, A5 in A6 so dopustne tudi mirne nestanovanjske
dejavnosti, ki niso moteče za sosesko, na primer pošta, manjša trgovina
ali trafika, frizerski salon, kozmetika, zdravstvena ordinacija in
podobno. |
V kleti
stavb v prostorski enoti P2 so poleg parkirišč dopustne tudi shrambe,
kolesarnice, energetski prostori in podobno. |
3.
Zazidalna zasnova |
Prostorska enota P1 |
V
prostorski enoti P1 je predvidena gradnja doma za starejše osebe z
oskrbovanimi stanovanji s kletno garažo. Postavitev stavbe, smer
pozidave in njena višina sledijo predvideni pozidavi v prostorski enoti
P2 ter jo oblikovno in funkcionalno zaključujejo. Med Cesto talcev in
domom je zagotovljena površina za parkirišča in zunanjo ureditev. Dom
je s sistemom pešpoti dobro povezan s celotnim naseljem, predvidenim
javnim parkom in okolico. Dostop v kletno etažo doma je predviden preko
uvozno-izvozne klančine na severni strani stavbe. |
Prostorska enota P2 |
V
prostorski enoti P2 je predvidena gradnja stavbe z oskrbovanimi
stanovanji in šestih večstanovanjskih blokov. Stavbe so prostostoječe in
postavljene v vzorcu šahovnice tako, da je zagotovljena pretočnost
območja v smeri sever–jug in vzhod–zahod. Smer pozidave je sever–jug
oziroma pravokotno na Partizansko cesto, stavbe ob Partizanski cesti so
poravnane v gradbeno linijo. Med stavbami so oblikovane proste površine
s pešpotmi, ki povezujejo prostorsko enoto s predvidenim javnim parkom v
prostorski enoti Z1 in z okolico. Pod stavbami so načrtovane podzemne
garaže, uvozno-izvozna klančina je predvidena na južni strani naselja.
Velikost in višina stavb bosta prilagojeni okoliškim večstanovanjskim
objektom in ne bosta izstopali iz podobe naselja. |
Dopustna je povezava doma za starejše osebe (stavba z oznako D) in
stavbe z oskrbovanimi stanovanji (stavba z oznako B) s podzemnim ali
nadzemnim zaprtim hodnikom. Nadzemni povezovalni hodnik je lahko izveden
le v etažah nad pritličjem, tako da je v nivoju terena zagotovljen
prehod med objektoma. |
4.
Zasnova zunanje ureditve |
Celotno
območje je treba oblikovati kot parkovno površino, razen južnega in
severozahodnega roba, kjer so predvidena parkirišča. |
Prostorska enota P1: |
V
prostorski enoti P1 so ob domu predvidene zelene površine, ki so lahko
delno ograjene z ograjo z višino do največ 1,80 m. Ob vhodu bo na
zahodni strani doma urejen manjši park. Po severnem robu prostorske
enote bo potekala intervencijska pot, ki bo predstavljala tudi povezavo
za pešce med Cesto talcev in parkom. Ob meji z zemljiščem s parcelno
številko 473/1 k. o. Stara Loka je treba nasaditi drevje in grmovnice. |
Na
severni strani prostorske enote P1 bo speljana javna pešpot proti parku,
ki bo služila tudi kot intervencijska pot. |
Prostorska enota P2: |
V
prostorski enoti P2 so ob stanovanjskih objektih predvidene površine za
stanovalce, ki bodo urejene kot igralne ploščadi ali kot parkovne
površine. Prostor, kjer je obvezna ureditev otroških igrišč, je označen
v grafičnih prilogah. Med stavbama A3 in A4, kjer bo odprti prostor
razširjen, bo urejena tlakovana osrednja večnamenska ploščad. V sklopu
osrednje ploščadi je dopustna postavitev otroških igral in nadstrešnice
ali paviljona (stavba z oznako P) s površino do največ 100 m2
in višino do 5 m, namenjenega druženju stanovalcev in igri
otrok. Na vzhodni strani območja 1. faze je do začetka gradnje stavbe A2
dopustna ureditev igrišča, namenjenega tudi starejšim otrokom. V
prostorski enoti P2 namenske površine za igre z žogo niso dopustne,
razen na igrišču na vzhodni strani območja 1. faze. |
Na
zunanjih površinah med objekti je treba predvideti enega ali več
pokritih izhodov iz podzemne garaže (stavba z oznako E) s površino do
največ 50 m2
in višino do 5 m. Izhodi iz garaže morajo biti navezani na
pešpoti v ureditvenem območju, mikrolokacija bo določena glede na
zasnovo kleti. |
Na
severni strani prostorske enote P2 bo speljana javna pešpot, ki bo
povezovala zahodni del območja s parkom. Ostale pešpoti v prostorski
enoti bodo povezovale dele naselja med seboj ter s parkom in okolico.
Pešpoti bodo služile tudi kot poti za intervencijska vozila. Neposredno
ob večstanovanjskih blokih so načrtovani zasebni vrtovi, ki bodo med
seboj ločeni z ograjami ali lahkimi predelnimi stenami. Razmejitev med
zasebnimi vrtovi in drugimi zunanjimi površinami naj bo praviloma
izvedena z zasaditvijo, robniki, koriti, klopmi ali drugimi nizkimi
elementi zunanje ureditve. Izjemoma so dopustne tudi ograje z višino do
največ 1,00 m. |
Prostorska enota Z1 – park: |
Predvidena je izvedba parka. Park je zasnovan tako, da ga je mogoče
izvajati postopoma glede na dinamiko gradnje naselja. Razdeljen je na
šest delov, ki so oblikovani kot zaključene celote. |
Ureditev parka zajema: |
–
ureditev zelenih površin ter |
–
ureditev pešpoti z navezavo na sistem pešpoti v naselju in pločnik ob
Partizanski cesti. |
Dopustne so tudi: |
–
ureditev otroškega igrišča, |
–
ureditev večnamenske ploščadi za igranje košarke, odbojke, rolanje in
podobno, |
–
izvedba vizualne in funkcionalne ločitve med parkom in stanovanjskim
naseljem z zazelenitvijo ali z reliefnim oblikovanjem terena, |
–
izvedba ograje z višino 2 m na meji s prostorsko enoto Z3. |
Prostorski enoti Z2 in Z3: |
V
prostorskih enotah Z2 in Z3 je dopustna ureditev zelenic, vrtov ali
sadovnjakov. Prostorska enota Z2 predstavlja zelene površine, ki so
lahko priključene vrtovom enostanovanjskih hiš na severni strani izven
območja OPPN. |
Na
celotnem območju OPPN je dopustna postavitev mikrourbane opreme (klopi,
koši za odpadke, stojala za kolesa). |
Prevzemna mesta za odpadke je treba urediti ob parkiriščih. |
Na
južni strani prostorskih enot P2 in Z1 je obvezna zasaditev drevoreda,
razen v delu, kjer to ni mogoče zaradi obstoječih komunalnih in
energetskih vodov. |
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih
načrtov št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza«
in št. 4.3 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna
ureditev«. |
10.
člen |
(pogoji
za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
V
celotnem območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
–
skulpture in druge prostorske instalacije, |
–
vodnjaki in okrasni bazeni, |
–
spominska obeležja, |
– javne
telefonske govorilnice. |
V
prostorskih enotah P1 in P2 so dopustni nadstreški nad prostori za
zbiranje in prevzem odpadkov. V načrtu zunanje ureditve za pridobitev
gradbenega dovoljenja je treba predvideti tipski načrt za celotno
območje OPPN. |
V
prostorski enoti Z1 je dovoljena postavitev oziroma izvedba tistih
enostavnih in nezahtevnih objektov, ki bodo predvideni v načrtu za
ureditev celotnega parka. Poleg nezahtevnih in enostavnih objektov iz
prvega odstavka tega člena so dopustni še: |
–
otroško igrišče, |
– ute
oziroma senčnice, |
–
igriščne ograje. |
V
prostorskih enotah Z2 in Z3 so dovoljeni: |
– lope
za vrtno orodje, |
– ute
oziroma senčnice, |
–
medsosedske ograje in ograje na južnem robu vrtov; na južni strani vrtov
je dopustna ozelenjena žičnata ograja z višino 1,10 m na zidanem ali
betonskem parapetnem zidcu z višino 0,50 m, skupna višina 1,60 m,
merjeno od kote zunanje ureditve v prostorskih enotah P1 in P2. |
Nezahtevni in enostavni objekti morajo izpolnjevati zahteve veljavnega
podzakonskega predpisa, ki ureja pogoje za gradnjo nezahtevnih in
enostavnih objektov. |
Na
celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih
objektov v skladu z določili, opredeljenimi v 22. in 23. členu tega
odloka. |
11.
člen |
(pogoji
za oblikovanje objektov) |
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv morata biti za vse
objekte v posamezni prostorski enoti usklajena. Oblikovna zasnova
objektov mora odražati njihovo programsko raznolikost. |
Fasade
objektov morajo biti zasnovane sodobno, s kakovostnimi in trajnimi
materiali. Dopustne so tudi izvedbe ozelenjenih fasad. |
Strehe
so lahko ravne ali pod blagim naklonom do največ 10 stopinj, v terasnem
delu pohodne ali zazelenjene. |
12.
člen |
(pogoji
za oblikovanje zunanjih površin) |
Krajinska ureditev ureditvenega območja mora upoštevati značilnosti
krajinske zasnove OPPN glede zasaditve, oblikovanja terena,
razporeditve programov in sistemov poti. Usklajena mora biti tudi s
stičnimi območji. |
Na
območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih
površin: |
– za
dokončno ureditev parka je treba izdelati načrt krajinske ureditve za
celotno območje parka, skupaj z delom parka v območju OPPN vzhodni del
vojašnice; |
–
parkovna ureditev v prostorski enoti Z1 mora biti funkcionalno navezana
na prostorsko enoto P2 ter na sosednje površine na vzhodni strani
območja; |
–
zunanje površine med objekti morajo biti zasnovane kot parkovne površine
s prevladujočim deležem travnatih površin s skupinami drevja in
grmovnic; |
–
višinske razlike v nivojih terena je treba premostiti z ozelenjenimi
brežinami ali opornimi zidovi z višino največ 0,70 m; |
– na
severni strani prostorskih enot P1 in P2 je treba oporne zidove in
ograje izvesti tako, da bosta talna in zaledna voda nemoteno odvajani z
višjeležečih zemljišč na severnem robu območja; |
– na
oporne zidove, višje od 0,45 m, je treba namestiti varovalno ograjo ali
na drug način preprečiti možnost padca na nižje ležeče zemljišče; |
–
morebitne pergole ali nadstrešnice nad zasebnimi vrtovi ob
večstanovanjskih blokih so lahko izvedene le v sklopu gradnje osnovnega
objekta. Prikazane morajo biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja za osnovni objekt. Videz mora biti enoten za celo
funkcionalno enoto; |
–
ograja pri domu za starejše osebe ter morebitne ograje med zasebnimi
vrtovi ob večstanovanjskih blokih in zelenimi površinami v prostorski
enoti P2 morajo biti transparentne, izvedene kot lahke kovinske ograje
ali kot žičnate ograje; |
–
ploščadi in pešpoti morajo biti tlakovane ter opremljene z mikrourbano
opremo in primerno osvetljene; |
– pod
igrali na igralnih ploščadih in na otroškem igrišču mora biti ustrezna
namenska površina, ki preprečuje poškodbe ob padcu; |
–
počivališča, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo
biti oblikovno usklajeni; |
– vse
ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem; |
– za
preprečevanje parkiranja izven parkirnih površin je treba predvideti
ustrezne elemente, kot so zasaditve, izbor talnih materialov, višinske
bariere, vse kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve; |
–
intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča
ustrezno tlakovanje ali ozelenitev. |
13.
člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
1.
Regulacijski elementi |
Posegi
v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji
pomen: |
–
gradbena meja nadstropij (GMN) je linija, ki je stavba D v etažah nad
pritličjem ne sme preseči, lahko se je dotika z zunanjo linijo fasade
ali pa je odmaknjena od nje v notranjost; |
–
gradbena meja terasnih etaž (GMT) je linija, ki je novo grajene stavbe v
terasnih etažah na severni strani stavb D, A1 in A2 ne smejo preseči,
lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjene od nje
v notranjost; |
–
gradbena meja kleti (GMK) je linija, ki je novo grajene stavbe v nivoju
kleti ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne
konstrukcije ali pa so odmaknjene od nje v notranjost; |
–
terasna etaža (v nadaljevanju: T) je del stavbe, katere prostori so nad
zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z
naklonom do 10o. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati
70% bruto tlorisne površine predhodne etaže. Odmik fasade terasne etaže
od roba najbolj izpostavljenega dela objekta v predhodnih etažah je
najmanj 3,0 m; |
–
višina venca: Višino venca predstavlja višina ograje terase nad 4.
nadstropjem, merjena od kote zunanjega tlaka ob objektu; |
–
višina stavbe je najvišja točka stavbe, merjena od kote finalnega tlaka
v pritličju. Nad to koto je dopustna izvedba tehničnih naprav, strojnic,
telekomunikacijskih naprav, ni pa dopustna izvedba mansarde; |
– bruto
površina (BTP) se računa skladno z veljavnim standardom SIST ISO 9836.
Pri izračunu dopustnih kapacitet se v bruto površino BTP štejejo zaprte
površine, ne štejejo pa se površine, ki niso zaprte z vseh strani, so pa
pokrite (tako npr. odprte lože), in bruto površine, ki niso pokrite (kot
na primer odprti balkoni ali terase na pohodni strehi objektov); |
– pri
izračunu dopustnega BTP za prostorsko enoto se štejejo le površine
stavb, ne štejeta pa se površini uvozno-izvozne klančine in paviljona
na osrednji ploščadi. |
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.2
»Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza« in št. 4.3
»Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna ureditev«. |
Točke
za zakoličbo gradbenih mej so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.4
»Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«. |
Geokoordinate točk so navedene v obrazložitvi odloka. |
2. Lega
in tlorisni gabariti |
Lega
stavb je določena v grafičnem načrtu št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije
in parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu« s koordinatami v
Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. |
Podzemna garaža: |
–
Izvedba kleti je dopustna znotraj gradbene meje kleti (GMK); |
– del
garaže, ki sega v prostorsko enoto P1, je treba graditi kot skupno
garažo za dom in večstanovanjske bloke; iz nje je treba omogočiti dostop
do doma in do ostalega dela garaže. |
Prostorska enota P1: |
Dom za
starejše osebe: |
–
tlorisna dimenzija: 27,20 m x 77,20 m |
– etaže
nad nivojem pritličja ne smejo presegati GMN |
–
terasna etaža ne sme presegati GMT |
– BTP
nad terenom = 10.800 m2. |
Prostorska enota P2: |
Stavbe
A1, A2, A3, A4, A5 in A6: |
–
tlorisna dimenzija: 21 m x 30 m |
–
terasne etaže stavb A1 in A2 ne smejo presegati GMT |
– BTP
nad terenom = 3.590,00 m2. |
Stavba
B: |
–
tlorisna dimenzija: 21 m x 22,50 m |
– BTP
nad terenom = 2.690 m2. |
Lega in
dimenzije objektov ter regulacijski elementi so prikazani v grafičnih
načrtih št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza«,
št. 4.3 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna ureditev«,
št. 4.4 »Ureditvena situacija – nivo kleti – 1. faza« in št. 4.5
»Ureditvena situacija – nivo kleti – končna ureditev«. |
3.
Višinski gabariti |
Vse
stavbe v območju bodo podkletene. Svetla višina garaže je najmanj 2,20
m. |
Največji dopustni višinski gabariti nad terenom so: |
Dom za
starejše osebe ter stavbe A1, A2, A3, A4, A5, A6 in B: |
–
etažnost P+4N+T |
–
višina venca: 17,00 m |
–
višina stavbe: 21 m. |
4.
Višinske kote terena in pritličja |
Zunanja
ureditev bo prilagojena kotam pritličij stavb in višinskim potekom
pešpoti po robu in znotraj območja. |
Kota
urejenega terena pred vhodi v stavbe: 364,00 m. n. v. |
Kote
pritličij stavb: 364,15 m. n. v. |
Idejne
višinske kote terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.9
»Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«. |
5.
Kapacitete območja |
Površina območja OPPN je 45.873 m2 |
Prostorska enota P1 |
Površina prostorske enote: 6.399 m2 |
BTP doma za starejše osebe: največ 10.800
m2 |
BTP kletnih etaž: 3.250 m2 |
Število
oskrbovancev: najmanj 90 |
Število
oskrbovanih stanovanj v sklopu doma: 30 |
Prostorska enota P2 |
Površina prostorske enote: 20.146 m2 |
BTP nad
nivojem terena: največ 24.230 m2,
od tega |
1. faza 13.460 m2,
2. faza 10.770 m2 |
BTP
kletnih etaž: 14.230 m2,
od tega |
1. faza 6.900 m2,
2. faza 7.330 m2 |
Število
stanovanjskih enot: po 40 na objekt, skupaj največ 240, od tega 1. faza
120 stanovanj, 2. faza 120 stanovanj |
Število
oskrbovanih stanovanj 30 |
Prostorska enota Z1 |
Površina prostorske enote: 10.392 m2 |
Prostorska enota Z2 |
Površina prostorske enote: 1.071 m2 |
Prostorska enota Z3 |
Površina prostorske enote: 2.308 m2 |
Prostorska enota C |
Površina prostorske enote 5.557 m2. |
Vsota
vseh BTP nad terenom za celotno območje OPPN znaša največ 35.030 m2.
V prvi fazi znaša vsota vseh BTP nad terenom največ 24.260 m2,
v drugi fazi 10.770 m2. |
Faktor
izrabe (FI), preračunan na celotno območje OPPN, je količnik med vsoto
vseh BTP nad terenom in površino območja OPPN. |
Največji dopustni faktor izrabe FI za celotno območje OPPN, ki vključuje
tudi zemljišče parka, je FI = 35.030,00 m2
/ 45.873 m2
= 0,76. |
Največji dopustni faktor izrabe FI znotraj območja 1. faze za posamezno
etapo ne sme presegati faktorja FI = 0,8. |
Pri
izračunu faktorja izrabe FI za posamezno etapo se upošteva celotno
območje 1. faze, ki ne zajema zemljišča |
doma za
starejše. Če faktor izrabe FI presega faktor FI = 0,8, je pri izračunu
faktorja izrabe mogoče vključiti tudi zemljišče parka kot sestavni del
projektne dokumentacije in investicije. |
14.
člen |
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) |
V
območju OPPN je treba odstraniti vse obstoječe objekte: |
–
objekt O1 na zemljišču s parcelno številko 1072/2, k. o. Škofja Loka, |
–
objekt O2 na zemljiščih s parcelnima številkama št. 1072/2 in 1072/1,
obe k. o. Škofja Loka, |
–
objekt O3 na zemljišču s parcelno številko 1072/1, k. o. Škofja Loka, |
–
objekt O4 na zemljišču s parcelno številko 1077, k. o. Škofja Loka, |
–
objekt O5 na zemljišču s parcelno številko 1073, k. o. Škofja Loka, |
–
objekt O6 na zemljiščih s parcelnima številkama 1072/1 in 1073, obe k.
o. Škofja Loka. |
Objekti, ki so predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnega
načrta št. 4.1 »Odstranitev objektov«. |
IV.
NAČRT PARCELACIJE |
15.
člen |
(načrt
parcelacije) |
Območje
OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji: |
Prostorska enota P1 |
P1/1:
parcela, namenjena gradnji doma za starejše osebe, ki obsega dele
zemljišč s parcelnima številkama 1076 in 1077. |
Površina P1/1 znaša 2.100 m2. |
P1/2:
parcela, namenjena zunanji ureditvi ob domu in gradnji podzemne garaže,
ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1076, 1078 in 1077. |
Površina P1/2 znaša 3.912 m2. |
P1/3:
parcela, namenjena ureditvi javne pešpoti na severni strani prostorske
enote P1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1076. |
Površina P1/3 znaša 387,00 m2. |
Prostorska enota P2: |
P2/1:
parcela, namenjena gradnji stavbe A1, ki obsega dele zemljišč s
parcelnima številkama 1076 in 1077. |
Površina P2/1 znaša 630,00 m2. |
P2/2:
parcela, namenjena gradnji stavbe A2, ki obsega dele zemljišč s
parcelnima številkama 1076 in 1074. |
Površina P2/2 znaša 630,00 m2. |
P2/3:
parcela, namenjena gradnji stavbe A3, ki obsega del zemljišča s parcelno
številko 1077. |
Površina P2/3 znaša 630,00 m2. |
P2/4:
parcela, namenjena gradnji stavbe A4, ki obsega dele zemljišč s
parcelnima številkama 1073 in 1072/1. Površina P2/4 znaša 630,00 m2. |
P2/5:
parcela, namenjena gradnji stavbe A5, ki obsega del zemljišča s parcelno
številko 1078. |
Površina P2/5 znaša 630,00 m2. |
P2/6:
parcela, namenjena gradnji stavbe A6, ki obsega dele zemljišč s
parcelnima številkama 1072/1 in 1072/2. |
Površina P2/6 znaša 630,00 m2. |
P2/7:
parcela, namenjena gradnji stavbe B, ki obsega del zemljišča s parcelno
številko 1078. |
Površina P2/7 znaša 472,50 m2. |
P2/8:
parcela, namenjena zunanji ureditvi ob večstanovanjskih blokih in
gradnji podzemne garaže, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami
1076, 1077, 1078, 1074, 1073, 1072/1 in 1072/2. |
Površina P2/8 znaša 15.562,50 m2. |
P2/9:
parcela, namenjena ureditvi javne pešpoti na severni strani prostorske
enote P2, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1076, 1088/2
in 1074. |
Površina P2/9 znaša 331,00 m2. |
Prostorska enota Z1: |
Z1/1:
parcela, namenjena ureditvi parka, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi
številkami 1074, 1073, 1072/1 in 1072/2. |
Površina Z1/1 znaša 10.392,00 m2. |
Prostorska enota Z2: |
Z2/1:
zemljišče, ki je lahko priključeno k parceli s parcelno številko 1075/2
in obsega del zemljišča s parcelno številko 1076. |
Površina Z2/1 znaša 151,00 m2. |
Z2/2:
zemljišče, ki je lahko priključeno k parceli s parcelno številko 1075/4
in obsega del zemljišča s parcelno številko 1076. |
Površina Z2/2 znaša 231,00 m2. |
Z2/3:
zemljišče, ki je lahko priključeno k parceli s parcelno številko 1075/1
in obsega del zemljišča s parcelno številko 1076. |
Površina Z2/3 znaša 266,00 m2. |
Z2/4:
zemljišče, ki je lahko priključeno k parceli s parcelno številko 1075/5
in obsega del zemljišča s parcelno številko 1076. |
Površina Z2/4 znaša 423,00 m2. |
Prostorska enota Z3: |
Z3/1:
zelenica, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1074 in
1088/2. |
Površina Z3/1 znaša 2.308,00 m2. |
Prostorska enota C: |
C1/1:
parcela, namenjena širitvi Ceste talcev, ki obsega dele zemljišč s
parcelnimi številkami 1076, 1077 in 1078. |
Površina C1/1 znaša 1.564,00 m2. |
C1/2:
parcela, namenjena ureditvi in širitvi Partizanske ceste, ki obsega dele
zemljišč s parcelnimi številkami 1078, 1072/2, 1072/1, 1033 in 61/8. |
Površina C1/2 znaša 3.993,00 m2. |
16.
člen |
(površine, namenjene javnemu dobru, in površine v javni rabi) |
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča z oznakami P1/3,
P2/9, Z1/1, C/1 in C/2 ter merijo 16.667 m2. |
Površine, namenjene javnemu dobru, in površine v javni rabi so razvidne
iz grafičnih načrtov št. 3.5 »Površine v javnem dobru na katastrskem
načrtu« in št. 3.6 »Površine v javnem dobru na geodetskem načrtu«. |
V.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
17.
člen |
(etapnost gradnje) |
V
območju OPPN bo gradnja objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter
prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo
potekala fazno. Znotraj posamezne faze so dopustne etape. Zaključena
etapa je gradnja posamezne stavbe in pripadajoče ureditve ob njej. Za
vsako etapo je treba zagotoviti dostop do stavb, zadostno število
parkirnih mest nad terenom in pod njim ter tisti del komunalne in
energetske infrastrukture, ki je potreben za priključitev in oskrbo
objektov znotraj etape ter za obratovanje sistema. |
Prvo
fazo gradnje naselja predstavljajo dom za starejše osebe ter stavbe A1,
A3, A5 in B s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo ter
ureditev dela parka. V sklopu prve faze bosta izvedena tudi uvoz s Ceste
talcev na zemljišče doma in uvoz s Partizanske ceste ter zahodni del
garaže z uvozno-izvozno klančino. Prvo etapo prve faze pomeni gradnja
doma za starejše osebe in stavbe B. Drugo etapo prve faze pomeni
gradnja zahodnega dela podzemne garažne hiše. Druga faza zajema gradnjo
stavb A2, A4 in A6 s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno
ureditvijo in dokončanje celotnega parka v območju OPPN. V sklopu druge
faze bo izveden tudi vzhodni del garaže. |
Uporabno dovoljenje za dom za starejše osebe mora biti izdano pred
izdajo uporabnega dovoljenja za prvi večstanovanjski objekt v območju
OPPN ali sočasno z njim. |
Ureditev Partizanske ceste v dolžini obravnavanega območja s pločniki
za pešce, kolesarsko stezo in zelenico mora |
biti
dokončana do izdaje uporabnega dovoljenja za prvi večstanovanjski
objekt znotraj prve faze. |
Do
izdaje uporabnega dovoljenja za dom za starejše osebe morajo biti
izvedeni pločnik, kolesarska steza in zelenica ob Cesti talcev. |
Uporabno dovoljenje za zadnji večstanovanjski objekt v drugi fazi
gradnje naselja je lahko izdano sočasno z izdajo uporabnega dovoljenja
za celoten park v območju OPPN ali po njem. |
Vrtovi
v prostorskih enotah Z2 in Z3 so lahko urejeni kot samostojne etape, ki
so časovno neodvisne od drugih etap gradnje prostorskih ureditev v
območju. Kanalizacija za odvajanje zaledne vode na južnem robu
prostorske enote Z2 mora biti izvedena sočasno z zunanjo ureditvijo v
prostorskih enotah P1 in P2. |
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VARSTVO
OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE |
18.
člen |
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
V
območju OPPN ni objektov, ki bi bili razglašeni za kulturno dediščino.
Kulturnovarstvene smernice in mnenje pristojno ministrstvo ni podalo. |
19.
člen |
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov) |
1.
Splošno |
V času
gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim
manjše obremenitve okolja. |
2.
Varstvo vode in podzemne vode |
Obravnavano območje ne tangira vodotokov in ne posega na območja
varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. |
Pri
projektiranju je treba upoštevati naslednje pogoje: |
– vozne
in parkirne površine morajo biti izvedene z vodotesno utrditvijo,
ograjene z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki morajo biti
opremljeni s peskolovi in lovilniki olj; |
– vse
padavinske odpadne vode se bodo stekale v ponikovalnice, ki morajo biti
locirane zunaj vpliva povoznih in manipulativnih površin; |
–
kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni neprepustno za vodo,
neprepustnost je treba potrditi s tlačnim preskusom. |
Rešitev
odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih komunalnih voda mora biti
usklajena z veljavno zakonodajo s tega področja. |
Pri
urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju OPPN je treba
uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično
brezhibni. |
Pri
urejanju območja je dovoljena uporaba samo tistih materialov, za katere
obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. |
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih
odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo. |
V
zemeljske nasipe in tampone ne smejo biti vgrajeni materiali, ki bi
lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili podzemno vodo. |
3.
Varstvo zraka |
Prezračevanje objektov je treba speljati nad strehe objektov.
Prezračevanje garaže je treba speljati v okolje tako, da ne bo škodljivo
vplivalo na predvidene večstanovanjske in obstoječe okoliške objekte.
Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti
opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami. |
Med
izvajanjem del na območju OPPN je treba upoštevati naslednje ukrepe: |
–
vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem
vremenu, |
–
preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja
na javne prometne površine, |
–
upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki
so v uporabi pri izvajanju del, |
– na
območju urejanja je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki
nastanejo med urejanjem. |
Za
ogrevanje vode ali prostorov je treba uporabljati predvsem energente z
visoko stopnjo zgorevanja oziroma zemeljski plin ali toplovod. |
Vse
naprave, ki so predvidene za uporabo, morajo ustrezati predpisanim
tehničnim in varnostnim zahtevam. |
4.
Varstvo pred hrupom |
Območje
OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom. Dovoljena
mejna raven hrupa je 50 (dbA) ponoči in 60 (dbA) podnevi. |
Vsi
prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati ali druge naprave, morajo
biti protihrupno izolirani. |
Pred
začetkom urejanja območja OPPN mora biti izdelan načrt izvajanja del, ki
mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna
obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni. |
5.
Osončenje |
Pri
projektiranju stanovanj, oskrbovanih stanovanj in bivalnih sob v domu
za starejše občane je treba upoštevati določila veljavnih predpisov za
osončenje bivalnih prostorov. |
Načrtovani odmiki od obstoječih stavb na robu ureditvenega območja OPPN
so dovolj veliki, da bo zagotovljeno neposredno osončenje bivalnih
prostorov (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) najmanj eno uro v
času zimskega solsticija, najmanj tri ure v času pomladnega in
jesenskega ekvinokcija ter pet ur v času poletnega solsticija. |
6.
Odstranjevanje odpadkov |
Vozne
površine dovoznih cest in parkirišč znotraj območja OPPN morajo biti
dimenzionirane tako, da bodo komunalnim vozilom omogočale dostop do
zbirno-prevzemnih mest. Ob parkirnih površinah morajo biti urejena
prevzemna mesta v potrebni površini, na katerih bodo nameščeni
zabojniki za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. |
Dovoz
za komunalna vozila je predviden po Cesti talcev in po Partizanski
cesti. |
Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za
pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z
veljavnimi predpisi. |
Za
dnevno zbiranje gospodinjskih in organskih odpadkov iz stanovanjskih
objektov (prevzem ostanka odpadkov in ločeno zbranih biorazgradljivih
odpadkov) je treba pri vhodih v večstanovanjske objekte ali neposredno
ob vsakem posameznem objektu predvideti zbirna mesta. Za prevoz
odpadkov do prevzemnih mest mora skrbeti vzdrževalec naselja. |
Razmestitev prevzemnih mest za odpadke je razvidna iz grafičnih načrtov
št. 4.2 »Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – 1. faza« in 4.3
»Pregledna arhitekturna zazidalna situacija – končna ureditev«. |
20.
člen |
(ohranjanje narave) |
Na
zemljišču s parcelno številko 1088/2 območje OPPN posega v območje
naravne vrednote Kamnitnik – ident. št. 7873. V pridobljenih smernicah
Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave je navedeno, da parcela v
naravi predstavlja pot, zato dejanskega posega v naravno vrednoto ne bo.
Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja
nista potrebni. |
VII.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
21.
člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) |
1.
Splošno |
Novogradnje morajo biti načrtovane varno glede na stopnjo potresne
ogroženosti območja. Načrtovani objekti se nahajajo v območju 7.
stopnje potresne ogroženosti. |
Vsi
objekti morajo biti projektirani v skladu z Uredbo o graditvi in
vzdrževanju zaklonišč. V vseh objektih na območju OPPN mora biti stropna
konstrukcija nad kletjo grajena tako, da zdrži rušenje objektov nanjo. |
Območje
OPPN ni ogroženo z erozijo. |
Zagotoviti je treba ustrezno odvajanje padavinskih vod in zalednih vod s
pobočja Kamnitnika. Pri izračunih je treba upoštevati največjo količino
padavin pri 15-minutnem nalivu. V fazi projektiranja je treba izdelati
podrobnejše hidrogeološke raziskave tal. Na podlagi podatkov o globini
do podzemne vode ter o debelini in prepustnosti vodonosnika je treba
predvideti ustrezno odvajanje padavinskih vod z območja OPPN ali v tla s
ponikanjem ali v ustrezno kanalizacijo za padavinske vode. |
Klet je
treba graditi 50 cm nad nivojem podtalnice. Če to ni mogoče zaradi
prisotnosti podtalnice v višjih plasteh tal, je treba predvideti
vodotesno izvedbo kleti. |
Za
zaščito pred požarom je treba zagotoviti: |
–
pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
–
odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, |
–
prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
– vire
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
V fazi
izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, za katere je
potrebna študija v skladu s Pravilnikom o študiji požarne varnosti,
izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k
projektnim rešitvam. |
2.
Odmiki |
Z
izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja
požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti
utemeljeni v projektni dokumentaciji za posamezno stavbo v območju OPPN
v skladu s požarnimi predpisi. |
V času
gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje možnosti
za nastanek požara in preprečitev širjena na sosednje zemljišče. |
3.
Intervencijske poti in površine |
Do
novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje
intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi. |
V vsaki
gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in
površin za delovanje intervencijskih vozil. |
Vse
povozne površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti
dimenzionirane na osni pritisk 10 ton. Širine in radiji morajo ustrezati
standardu SIST DIN 14090. |
4.
Hidrantno omrežje |
Požarna
zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s
hidranti. Voda za gašenje bo zagotovljena iz obstoječega hidrantnega
omrežja na severni in južni strani območja OPPN ter iz novo predvidenega
omrežja na zahodni strani doma in na vzhodni strani stavb v prostorski
enoti P2. Če se v fazi projektiranja posamezne stavbe izkaže, da javno
hidrantno omrežje ne zadošča za potrebe gašenja, si mora investitor na
lastni gradbeni parceli zagotoviti ustrezno požarno varnost v skladu s
požarnimi predpisi. V primeru, da je oddaljenost hidrantov od
predvidene stavbe prevelika, si mora investitor zgraditi lastno zunanje
hidrantno omrežje. V primeru, da pretok vode, ki ga zagotavlja javno
hidrantno omrežje, ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor
zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z
drugimi ukrepi. |
Rešitve
in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz
grafičnega načrta št. 4.10 »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«. |
VIII.
POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
22.
člen |
(pogoji
za prometno urejanje) |
1.
Splošni pogoji |
Glavni
dostopi do objektov, primarne pešpovršine, dostopi do parkirnih
prostorov v kletnih etažah ter druge površine in |
objekti
morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane
ljudi. |
Vse
prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene
za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. |
Na
mestih predvidenih prehodov za pešce morajo biti robniki poglobljeni za
funkcionalno ovirane ljudi. Robniki morajo biti poglobljeni tudi na
mestih predvidenih dovozov gasilskih in komunalnih vozil. |
2.
Motorni promet |
Dostop
do območja je predviden po Partizanski cesti in po Cesti talcev. |
Predvidene ureditve so zasnovane tako, da omogočajo ureditev in širitev
Partizanske ceste, ki bo imela v delu ob južni meji območja OPPN
naslednji profil: |
–
pločnik 1,5 m; |
–
dvojna kolesarska steza 2,0 m; |
–
zelenica 2,0 m, v kateri je dopustna drevesna zasaditev; |
–
vozišči s širino 2 x 3,0 m + levi zavijalni pas 3,0 m = 9,0 m; |
–
pločnik 1,5 m. |
Sočasno
z ureditvijo Partizanske ceste je treba obstoječi vzhodni dostop k
stolpnicam na naslovih Partizanska cesta 40, Partizanska cesta 41,
Partizanska cesta 42 in Partizanska cesta 43 prestaviti proti zahodu
tako, da bo poravnan s predvidenim uvozom na območje OPPN. |
Predvidene ureditve so zasnovane tako, da omogočajo ureditev in širitev
Ceste talcev, ki bo imela v delu ob zahodni meji območja OPPN naslednji
profil: |
–
pločnik 1,5 m; |
–
vozišči s širino 2 x 3,0 m + levi zavijalni pas 3,0 m = 9,0 m; |
–
zelenica 2,0 m z drevesno zasaditvijo; |
–
dvojna kolesarska steza 2,0 m; |
–
pločnik 1,5 m. |
Ureditev Partizanske ceste v dolžini obravnavanega območja s pločniki
za pešce, kolesarsko stezo in zelenico mora biti dokončana do izdaje
uporabnega dovoljenja za prvi večstanovanjski objekt znotraj prve faze. |
Do
izdaje uporabnega dovoljenja za dom za starejše osebe morajo biti
izvedeni pločnik, kolesarska steza in zelenica ob Cesti talcev. |
Uvoz v
prostorsko enoto P1 je s Ceste talcev, uvoz v prostorsko enoto P2 pa s
Partizanske ceste. |
Na
območju OPPN sta predvideni dve interni cesti, cesta C1 z uvozom s Ceste
talcev in cesta C2 z uvozom s Partizanske ceste. S ceste C2 je
predviden uvoz v podzemno garažo večstanovanjskih objektov, s ceste C1
pa uvoz v podzemno garažo doma za starejše osebe in oskrbovanih
stanovanj. Uvozno-izvozna klančina na severni strani stavbe D je
namenjena izključno za potrebe stavb D in B, kar je treba zagotoviti z
ustreznim prometnim režimom v garaži v fazi izdelave PGD projekta. Preko
zemljišča doma za starejše osebe dostop v garažo večstanovanjskih
objektov ni dopusten. Dostop do parkirnih mest za oskrbovana stanovanja
v stavbi D je lahko tudi preko uvozno-izvozne klančine na južni strani
naselja. |
Dostava
za dom je predvidena na severni strani stavbe D, ločeno od glavnega
vhoda v objekt. Če bo zagotovljena ustrezna višina kleti, je dostava
dopustna tudi preko kletne etaže objekta. |
3.
Mirujoči promet |
Potrebne površine za mirujoči promet so predvidene v kletni etaži in na
nivoju terena. Parkirišča ob cesti C1 so namenjena domu, parkirišča ob
cesti C2 pa so namenjena obiskovalcem stavb v prostorski enoti P2. |
Za
potrebe novogradnje je treba zagotoviti parkirna mesta (v nadaljevanju:
PM) ob upoštevanju naslednjih kriterijev: |
– za
stanovanja v večstanovanjskih stavbah: 2 PM na enoto v garaži + 10% nad
terenom; |
– za
oskrbovano stanovanje: 1 PM na enoto v garaži + 10% nad terenom; |
– za 5
oskrbovancev doma za starejše osebe: 1 PM, od tega vsaj 75% nad terenom
za obiskovalce; 25% parkirnih mest, namenjenih zaposlenim, je lahko na
terenu ali v garaži; |
– za
nestanovanjski program v pritličjih stavb B, A5 in A6 in za spremljajoči
program v sklopu doma: 1 PM na 30 m2
neto poslovne površine. |
Za
invalide je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno z
veljavnimi predpisi. |
Enoto
pri prodaji stanovanja z bivalno površino pod 70 m2
predstavlja bivalna enota skupaj z najmanj enim parkirnim
mestom v garažni hiši. Enoto pri prodaji stanovanja z bivalno površino
nad 70 m2
predstavlja bivalna enota skupaj z najmanj dvema parkirnima
mestoma v garažni hiši. Navedene zahteve ne veljajo za prodajo
oskrbovanih stanovanj. |
4. Peš
promet |
Vse
površine v območju OPPN, razen cest C1 in C2, so namenjene pešcem.
Najmanjša širina poti in hodnikov za pešce je 1,5 m. |
5.
Kolesarski promet |
Dvojna
kolesarska steza je predvidena ob obodnih cestah na južnem in zahodnem
robu območja OPPN. Znotraj območja OPPN niso predvidene ločene
kolesarske steze. |
6.
Dovoz komunalnih in dostavnih vozil |
Odvoz
komunalnih odpadkov in dostava bosta urejena s Ceste talcev in s
Partizanske ceste po cestah C1 in C2. |
7.
Intervencijske poti |
Intervencijska pot poteka po cestah C1 in C2 in po pešpoteh v območju
OPPN ter na njegovem obodu. |
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.9
»Prometnotehnična situacija in idejna višinska regulacija«, potek
intervencijskih poti pa je prikazan v načrtu št. 4.10 »Prikaz ureditev,
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«. |
23.
člen |
(pogoji
za komunalno in energetsko urejanje) |
Obravnavani objekti bodo priključeni na obstoječe in projektirano
komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje. |
1.
Splošni pogoji |
Splošni
pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture so: |
–
načrtovani objekti bodo priključeni na obstoječe in predvideno
komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje; priključitev je treba
izvesti po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov; |
–
praviloma bodo vsi sekundarni in primarni vodi potekali po javnih
površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno
vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov; |
–
zagotovljeni bodo ustrezni odmiki od obstoječih komunalnih in
energetskih vodov in naprav; |
– v
primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na
svojem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to
od lastnika pridobiti služnost; |
–
gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno; |
–
dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov
(geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
2.
Vodovod |
– Na
območju posega bo obstoječi sekundarni vodovod ? 125, ki poteka
po Partizanski cesti, zamenjan z NL DN 200 v dolžini približno 485,85 m.
Začetek in konec zamenjave cevovoda predstavlja obstoječe vozlišče
oziroma jašek oziroma sektorski zasun. |
– Del
trase obstoječega azbestnocementnega vodovoda ? 300 mm, ki poteka
severno od območja OPPN, bo zamenjan oziroma prestavljen v javno pot na
severni strani območja OPPN. Zamenjava oziroma prestavitev mora biti
izvedena pred |
poseganjem v varovalni pas obstoječega vodovoda. Ob prestavitvi
vodovoda je treba zagotoviti priključitev na sekundarno vodovodno
omrežje objektom, ki so priključeni na obstoječi vodovod ? 300. |
– Na
vzhodni in zahodni strani obravnavanega območja bo potekal nov javni
vodovod NL DN 100 z vgrajenimi nadtalnimi hidranti. |
– Na
vzhodni strani prostorske enote P2 bo izveden vodovod NL DN 100 z
vezavo na nov vodovod Groharjevo naselje NL 300 na severni strani ter na
obnovljeni sekundarni vodovod Groharjevo naselje – Partizanska cesta NL
200, ki bo potekal po Partizanski cesti. |
– Na
zahodni strani območja bo izveden vodovod NL DN 100 z vezavo na nov
vodovod Groharjevo naselje NL 300 na severni strani ter na obnovljeni
sekundarni vodovod Groharjevo naselje – Partizanska cesta NL 200, ki bo
potekal po Partizanski cesti. |
–
Vodovodni priključki za obravnavane objekte bodo izvedeni na novo
predvidena vodovoda NL DN 100. Vodovodni priključek bo zaključen v
zunanjem vodomernem jašku. Izvedeni bodo ločeni vodovodni priključki za
stavbe D, za stavbe B, A1, A3 in A5, za stavbi A2 in A4 ter za stavbo
A6. |
– V
posameznem jašku bodo predvideni ločeni vodomeri za posamezen
večstanovanjski objekt ter ločena vodomera za stavbo B in dom za
starejše osebe. Pri stavbah, kjer bo predviden tudi poslovni program,
je treba v jaških vgraditi ločene števce za poslovni del. |
– Vse
interno vodomerno omrežje, namenjeno požarni zaščiti objektov, je treba
priključiti za vodomerom, ki je sestavni del vodovodnega priključka
objekta. |
V fazi
izdelave projektne dokumentacije PGD je treba pridobiti soglasje za
priključitev na načrtovano vodovodno omrežje izven območja OPPN. |
3.
Kanalizacija |
Obravnavano območje zahodnega dela bivše vojašnice trenutno še ni
opremljeno z ustreznimi sekundarnimi vodi javnega kanalizacijskega
omrežja, zato bo potrebna dograditev oziroma rekonstrukcija obstoječega
kanalizacijskega omrežja. Upoštevati in dopolniti je treba izdelano
novelacijo generalne rešitve odvajanja komunalnih in odpadnih voda v
občini Škofja Loka, ki jo je izdelalo podjetje Hidrosvet, d.o.o., v letu
2004. |
V
skladu z načrtom PGD gradnja javne infrastrukture na območju urejanja
Kapucinsko predmestje I – 1. faza, št. 07/08_K, ki ga je januarja 2009
izdelal Hidroprojekt, d.o.o., iz Ljubljane, bo izvedena obnova javne
kanalizacije mešanega sistema, ki poteka po Šolski ulici. |
Kanalizacija obravnavanega območja bo zasnovana po ločenem sistemu: |
–
Komunalne odpadne vode iz večstanovanjskih objektov bodo speljane pod
stropom kleti v zunanjo zbirno kanalizacijo, ki bo priključena na
obnovljeno javno kanalizacijo mešanega sistema BC 50 v jašku št. 43
(kota pokrova 362.36 m. n. v. in kota dna 357.33 m. n. v.) v križišču
Šolske ulice in Partizanske ceste. Klet je predvidena brez iztokov (suha
izvedba garaž, morebitne vode iz strojnic je treba prečrpavati). |
–
Kanalizacija na severnem delu območja OPPN bo izvedena do roba
zemljišča s parcelno številko 1075/1, k. o. Škofja Loka, in bo
omogočala priključitev obstoječega fekalnega kanala na Cesti talcev
(odsek ceste za hišni številki 16 in 17 ter hišne številke 39–45), ki je
vezan na črpališče. Črpališče bo opuščeno. Ukinitev črpališča bo mogoča,
ko bo zgrajena kanalizacija za drugo fazo naselja. |
–
Objekti oziroma lokali, ki čezmerno onesnažujejo vode, morajo imeti
izvedeno predčiščenje pred izpustom vode v kanalizacijo do take
stopnje, da bodo mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezale za
priključitev na javno kanalizacijo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
–
Padavinske vode z dovoznih cest in parkirnih površin bodo preko
peskolovov in lovilnikov olj in bencina speljane v ponikovalnice, ki
bodo locirane v zelenicah izven povoznih površin. |
– Čiste
padavinske vode s streh in nepovoznih površin ploščadi nad kletjo in
parka bodo preko peskolovov vodene v ponikovalnice, ki bodo locirane v
zelenicah izven povoznih površin. |
–
Zaradi varovanja objektov bodo drenažne cevi, položene ob peti temelja
in pod samim podkletenim delom objektov, priključene v ponikovalne
vodnjake, ki bodo omogočali hitrejši odtok morebitne podzemne vode v
teren. |
– Ob
severni strani območja bo ob meji prostorskih enot P1 in P2 izveden
drenažni jarek z vgrajenimi drenažnimi cevmi, ki bodo priključene v
ponikovalne vodnjake, ki bodo omogočali hitrejši odtok morebitne zaledne
vode (zaledne vode s pobočja Kamnitnika) v teren. |
– V
sistem meteorne kanalizacije bodo na lastnem zemljišču nameščene
cisterne za zadrževanje zaledne vode, ki je lahko uporabljena za
zalivanje oziroma za sekundarno izrabo vode na lastnem zemljišču. |
V fazi
izdelave projektne dokumentacije PGD je treba pridobiti soglasje za
priključitev na načrtovano javno kanalizacijsko omrežje zunaj območja
OPPN. |
4.
Plinovod |
Na
vzhodni in zahodni strani obravnavanega območja je predviden nov
sekundarni plinovod dimenzije PE 110 z vezavo na obstoječega na severni
in južni strani. Pri planiranih krožnih povezavah distribucijskega
omrežja DA PE225 in DA PE90 je treba za odcepi iz sekundarnih plinovodov
predvideti zaporne ventile. |
Za
posamezni objekt bo izveden lasten priključni plinovod (hišni
priključek), ki bo zaključen z glavno plinsko požarno pipo v omarici na
fasadi. |
Pri
nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba zagotoviti varnostni odmik
od plinovoda z največjim delovnim tlakom 5,5 bar, ki poteka na južni
strani območja. Vse stavbe, komunalni objekti in naprave morajo biti od
obstoječega plinovoda oddaljeni najmanj 1,0 m. Pri zasaditvi drevja,
namestitvi drogov, nadzemne prometne signalizacije ipd. je treba
upoštevati varnostni odmik 2,5 m od plinovoda. Manjši odmiki so dopustni
le ob izvedbi ustreznih varnostnih ukrepov ob soglasju upravljavca. |
Pri
ureditvi povoznih površin mora biti z odmikom najmanj 1,0 m zagotovljena
stabilnost plinovoda. Če bo nadkritje oziroma globina plinovoda manjša
kot 1,0 m, merjeno od nivoja povoznih površin, morajo biti izvedeni
posebni varnostni ukrepi za zaščito plinovoda (npr. polaganje zaščitnih
betonskih plošč nad plinovod). |
5.
Elektroenergetsko omrežje |
SN-razvod: |
Ob
območju OPPN poteka obstoječi SN-kablovod, na katerega bo preko nove
ustrezne spojke zazankana novo predvidena transformatorska postaja,
locirana v kleti v garažnem delu novo predvidene pozidave. |
Od
priključnega mesta na starem SN-vodu je predvidena nova SN-kabelska
kanalizacija v celoti s pripadajočimi jaški. |
V novi
kabelski kanalizaciji bodo preko nove spojke potekale SN-kabelske
povezave do SN-bloka v novi transformatorski postaji in nazaj preko
nove spojke do obstoječega SN-kablovoda. |
Nova
transformatorska postaja bo torej zazankana med dve obstoječi
transformatorski postaji. Kabelska kanalizacija je predvidena kot
večcevna kabelska kanalizacija iz trdih PVC gladkih cevi s potrebnim
številom kabelskih jaškov. |
Transformatorska postaja: |
Predvidena je gradnja nove transformatorske postaje z nazivno močjo 2 x
630 kVA. Točno število in nazivno moč transformatorske postaje je treba
določiti v fazi izdelave projekta. Nova transformatorska postaja je
predvidena kot tipska in opremljena s transformatorjem skladno z
zahtevami distribucije. Transformatorska postaja je predvidena kot
distribucijska z več odcepi in več meritvami na NN-strani. |
Vgrajeni transformatorji in oprema morajo ustrezati pogojem
soglasodajalca. Pogoje priključitve poda pristojna elektrodistribucija. |
Lokacija transformatorske postaje je predvidena v kleti ob
uvozno-izvozni klančini. Transformatorska postaja mora biti locirana na
mestu, ki bo stalno dostopno z gradbeno in servisno mehanizacijo. |
NN-razvod: |
Zgraditi je treba kabelski razvod od nove transformatorske postaje do
novih objektov oziroma do lokacij novo predvidenih priključno-merilnih
omaric novo predvidenih objektov. |
Trasa
dovodnega kabla do posameznega objekta bo potekala v večcevni kabelski
kanalizaciji s potrebnimi kabelskimi jaški. |
Investitor je dolžan izdelati ali naročiti projekt elektrifikacije
celotnega območja, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi
tipizacijami elektrodistribucijskih podjetij ter veljavnimi tehničnimi
predpisi in standardi. Projekt mora biti posredovan v pregled in
potrditev v Elektro Gorenjska. |
6.
Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje |
Za
priključevanje novih naročnikov načrtovanega območja je treba
zagotoviti navezavo na TK-omrežje. Navezavo na omrežje izbranega
ponudnika TK-storitev je treba obdelati v fazi projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja izven vsebine OPPN. |
Območje
OPPN bo navezano na obstoječi priključni jašek ob Partizanski cesti ali
nov priključni jašek izbranega ponudnika TK-storitev. Iz priključnega
jaška bosta izvedena kabelska kanalizacija do obodnega zidu kletne
etaže in prehod skozi steno na način, ki bo omogočal priklop več
ponudnikom. |
Lokalno
kabelsko distribucijsko omrežje za stanovanjski del bo zgrajeno po
kabelskih policah v kletni etaži pod stropom garaže. Hišne priključne
točke so TK-omare, ki bodo locirane ob hišnih vertikalah na vsaki
posamezni stanovanjski enoti oziroma pri stopniščnem paviljonu.
Zagotovljen mora biti neomejen dostop operaterja do omar. |
7.
Javna razsvetljava |
V
ureditvenem območju OPPN je sočasno z ureditvijo obodnih cest predvidena
tudi rekonstrukcija obstoječe javne razsvetljave, ki poteka po severnem
robu Partizanske ceste in po vzhodnem robu Ceste talcev. Javna
razsvetljava bo tudi v območju parka. Svetilke bodo nameščene v skladu s
krajinsko ureditvijo parka. Zunanje površine ob domu ter ob
večstanovanjskih objektih bodo osvetljene z interno razsvetljavo
naselja. |
IX.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN |
24.
člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
Za
zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zaradi
zagotavljanja kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo
investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
–
promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi
gradnje ne bo slabša in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem
cestnem omrežju; |
–
zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih
infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode morajo takoj
obnoviti, če so ob gradnji poškodovani; |
– v
času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane
za III. stopnjo varovanja pred hrupom; |
–
zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov,
pripadajočih ureditev in naprav; |
– v
času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z
rednim nadzorom stanja sosednjih objektov, ki bodo ohranjeni. Pred
gradnjo morajo ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za
merjenje posedkov. Investitor gradnje posamezne stavbe je dolžan izvesti
sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta nastala zaradi
izvajanja gradbenih del. Stopnjo poškodb je treba ugotoviti s strokovno
ekspertizo; |
–
gradnjo morajo načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve
ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja. V primeru, da
bo v času gradnje prišlo do |
poseganja na sosednja zemljišča, si mora investitor pridobiti soglasje
lastnikov teh zemljišč. |
Investitorji objektov morajo zgraditi vso javno komunalno in energetsko
infrastrukturo znotraj ureditvenega območja OPPN, ki je potrebna za
realizacijo načrtovanih objektov, in prispevati k ureditvi parka.
Obveznost gradnje/investiranja ostale javne infrastrukture vključno z
ureditvijo parka je treba opredeliti s pogodbo o opremljanju med Občino
Škofja Loka in investitorji na podlagi programa komunalnega opremljanja. |
25.
člen |
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
1.
Parcele, namenjeni gradnji |
V
posameznih prostorskih enotah so dopustna odstopanja od mej in površin
parcel, namenjenih gradnji, pod pogojem, da ne posegajo v površine v
javnem dobru. |
Meja in
površina parcele P1/2 bosta smiselno prilagojeni ureditvam v kletni
etaži. |
Zaradi
faznosti gradnje je parcelo z oznako P2/8 mogoče razdeliti na manjše
parcele, smiselno glede na dinamiko gradnje naselja. V primeru delitve
je treba preko vsakega dela parcele zagotoviti služnostno pravico za
dostop do vseh delov predvidene kletne etaže in do vseh predvidenih
stavb v območju. |
Pri
parcelaciji površin, namenjenih javnemu dobru, so dopustna manjša
odstopanja zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu. |
2.
Tlorisni gabariti objektov |
Pri
tlorisnih gabaritih stavb v prostorskih enotah P1 in P2 so nad terenom
dopustna odstopanja navzgor do +2,0 m, pri čemer dopustna bruto površina
stavbe ne sme biti povečana. Dopustna so tudi odstopanja navzdol do 30%.
Zunaj dopustnega gabarita stavb lahko segajo napušči, nadstreški nad
vhodi in oblikovni poudarki posamezne fasade. Oblikovni poudarki so
izstavljeni deli fasade, na primer izstavljena okna, poudarjene lože ali
balkoni. |
V
nivoju pritličja so izven tlorisnega gabarita stavb v sklopu zasebnih
vrtov dopustne pergole, nadstreški in shrambe za orodje, ki morajo biti
oblikovani enotno in izvedeni sočasno z glavno stavbo. |
Navedena odstopanja so dopustna pod pogojem, da stavba ne posega v
sosednje prostorske enote. |
Pri
stavbi D so odstopanja pri tlorisnem gabaritu v smeri proti severu
dopustna le do +0,5 m. Pri stavbah A1 in A2 v smeri proti severu niso
dopustna odstopanja od tlorisnih gabaritov, ki so prikazani v zazidalni
situaciji. Odstopanja ne smejo segati preko gradbenih mej GMK, GMN in
GMT. |
3. Lega
objektov |
V
prostorskih enotah P1 in P2 lahko lega stavb odstopa do ±1,00 m. Pri
stavbah D, A1 in A2 odstopanja pri legi stavb v smeri proti severu niso
dopustna. |
Lokacija uvozno-izvozne klančine v podzemno garažo večstanovanjskih
stavb je lahko spremenjena, vendar mora ostati znotraj prostorske enote
P2. Lokacije vhodov v stavbe so lahko v nadaljnji fazi projektiranja
spremenjene oziroma prilagojene funkcionalni zasnovi stavb in zunanji
ureditvi. |
4.
Površine objektov |
Bruto
površine (BTP) posameznih stavb v prostorskih enotah P1 in P2 lahko
odstopajo navzdol. BTP posamezne stavbe nad terenom je lahko večji le na
račun zmanjšanja površine ostalih stavb v območju oziroma če s tem ni
povečana največja dovoljena vsota vseh BTP v prostorskih enotah P1 in P2
nad terenom, ki znaša 35.030 m2. |
BTP
kletnih etaž je lahko večji ali manjši pod pogojem, da je v njih
zagotovljeno normativno število parkirnih mest za objekte v območju
OPPN. |
5.
Kapaciteta objektov |
Skupno
število stanovanj lahko odstopa navzdol. Število oskrbovanih stanovanj v
območju je lahko spremenjeno v okviru dopustnih gabaritov objektov.
Povečanje števila oskrbovanih stanovanj je dopustno pod pogojem, da je
zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. |
Število
oskrbovancev v domu je lahko ob upoštevanju predpisov za projektiranje
domov večje, vendar znotraj največje bruto površine, ki je za stavbo D
predvidena s tem odlokom, in pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno
število parkirnih mest. Oskrbovana stanovanja v domu je mogoče predelati
v sobe s posteljami za starostnike. |
6.
Višinski gabariti objektov |
Pri
višinskih gabaritih objektov so dopustna naslednja odstopanja: |
– za
stavbo D do +1 m oziroma navzdol do etažnosti P+3N; |
– za
stavbe z oznakami A1, A2, A3 in A4 navzdol do etažnosti P+3N, pri čemer
morajo biti vse štiri stavbe enako visoke; |
– za
stavbe z oznakami B, A5 in A6 navzdol do etažnosti P+3N, pri čemer
morajo biti vse tri stavbe enako visoke. |
Klet je
dopustno graditi v dveh etažah pod pogojem, da to dopuščajo
hidrogeološke lastnosti tal, kar je treba dokazati z ekspertnim mnenjem. |
7.
Višinske kote terena in pritličij objektov |
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinskih kot pritličij
objektov do ±1,0 m glede na kote, ki so navedene v 13. členu odloka. |
8.
Prometne, komunalne in energetske ureditve |
Pri
izvedbi OPPN so dopustna odstopanja od poteka trase, objektov, naprav in
priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in
dostopnost celotnega območja načrta, pri čemer prostorske in okoljske
razmere zaradi njih ne smejo biti slabše. Ta odstopanja ne smejo biti v
nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in
organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oziroma upravljavci
posameznega voda. |
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV
PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN |
26.
člen |
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
Po
izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti
OPPN so dopustni naslednji posegi: |
– redna
in investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ki ne spreminjajo
zunanjega gabarita objekta in konstrukcijske zasnove stavb; |
–
redno, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter infrastrukturne ureditve
za izboljšanje prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske
oskrbe naselja; |
–
obnove fasadnega plašča objektov, če so pri oblikovanju fasad ohranjene
oblikovne lastnosti fasad objektov, zgrajenih v prostorski enoti; |
–
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju
OPPN; |
–
spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so po tem odloku dopustne
za posamezni objekt na območju OPPN, če je na gradbeni parceli
zagotovljeno zadostno število parkirnih mest; |
–
objektov B in D ni dopustno spreminjati v večstanovanjske stavbe. |
XI. KONČNE DOLOČBE |
27.
člen |
(vpogled OPPN) |
Občinski podrobni prostorski načrt za zahodni del vojašnice je stalno
na vpogled pri: |
–
Občini Škofja Loka |
–
Upravni enoti Škofja Loka. |
28.
člen |
(uveljavitev) |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Št.
35000-4/2005 |
Škofja
Loka, dne 29. junija 2010 |
Župan |
Občine
Škofja Loka |
Igor
Draksler
l.r. |