Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 57/12) ter 16. člena
Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št.
69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 18. redni seji dne 19. 12.
2012 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje PA26 – gospodarska cona Trnava zahod |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(pravna podlaga) |
(1) V skladu z
Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08,
46/11; v nadaljevanju: prostorski red občine) Občinski svet Občine
Braslovče sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
območje PA26 – gospodarska cona Trnava zahod (v nadaljevanju: OPPN) po
projektu št. 47-2008, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje.
|
(2) Pravna podlaga za
pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt
(Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12). |
II.
VSEBINA |
2. člen |
(vsebina OPPN) |
(1) OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del. |
(2) Tekstualni del
obsega naslednje vsebine: |
– opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN |
– umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
– zasnova projektnih
rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
– rešitve in ukrepi
za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
– rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
– rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom |
– načrt parcelacije
|
– etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
– dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev |
– usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN in po
prenehanju veljavnosti druge zakonodaje. |
(3) Grafični del
obsega naslednje vsebine: |
GRAFIČNI NAČRT 1:
''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda Občine Braslovče''
|
GRAFIČNI NAČRT 2:
''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
|
GRAFIČNI NAČRT 3:
''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji'' |
GRAFIČNI NAČRT 4:
''Zazidalna situacija'' |
GRAFIČNI NAČRT 5:
''Zasnova gospodarske infrastrukture '' |
GRAFIČNI NAČRT 6:
''Načrt parcelacije''. |
(4) Sestavni del tega
odloka so tudi naslednje priloge: |
– izvleček iz
hierarhično višjega prostorskega akta |
– prikaz stanja
prostora |
– strokovne podlage
|
– smernice in mnenja
nosilcev urejanja prostora |
– obrazložitev in
utemeljitev |
– povzetek za javnost
|
– okoljsko poročilo. |
3. člen |
(uporabljeni izrazi) |
V tem odloku
uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen: |
1. parcela, namenjena
gradnji pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiščih parcel
ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden
objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu
oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu
objektu, |
2. gradbena meja je
črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost
zemljišča, |
3. minimalni odmik od
meje je obvezen najmanjši odmik stavbe od meje parcele, namenjene
gradnji, ki ga je nujno potrebno upoštevati, |
4. minimalni odmik od
ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste in pločnika, ki ga je
nujno potrebno upoštevati, |
5. nove prometne
površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi, |
6. faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je določen kot razmerje med zazidano površino
in celotno površino parcele, namenjene gradnji, |
7. faktor izrabe
parcele, namenjene gradnji je določen kot razmerje med bruto tlorisno
površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri
čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površna vseh etaž
objekta, ki so nad terenom in pod njim, |
8. pri določanju
maksimalnih faktorjev zazidanosti oziroma izrabe parcele se k zazidani
površini oziroma bruto tlorisni površini objektov štejejo vsi objekti na
parceli, namenjeni gradnji (tudi nezahtevni in enostavni objekti). |
III. OBMOČJE |
4. člen |
(območje OPPN) |
(1) Območje OPPN
zajema naslednje zemljiške parcele ali dele zemljiških parcel:
|
v k.o. Trnava: *93,
1116/1, 1116/3, 1116/4, 135, 139/1, 139/2, 139/3, 144, 147/1, 147/2,
147/3, 147/5, 147/6, 147/7, 147/8, 147/9, 147/10, 147/11, 147/13,
147/14, 147/15, 148/1, 148/2, 149, 150, 173, 174/1, 174/2, 174/4, 175/1,
175/2, 176, 177, 178/1, 178/2, 179/1, 179/2, 179/3, 852/1, 852/4, 853,
854/1, 854/2 in v k.o. Orla vas: *146, 231/1, 232/1, 233/2 669.
|
Območje obsega 55.327
m2 ali 5,33 ha. |
V primeru odstopanja
med zemljiškimi parcelami, navedenimi v tekstualnem delu OPPN, in
zemljiškimi parcelami, prikazanimi v grafičnem delu OPPN, se šteje, da
območje OPPN zajema zemljiške parcele kot so prikazane v grafičnem delu.
|
(2) Območje OPPN se
nahaja v naselju Trnava, v Občini Braslovče, in sicer tik ob priključku
na V. koridor (priključek Šentrupert). Omejujejo ga avtocestna povezava
Ljubljana–Celje (V. koridor) na severu z manjšim vmesnim pasom
kmetijskih zemljišč, regionalna cesta Šentrupert–Mozirje in deloma že
obstoječe stavbe na vzhodu, občinska cesta Šentrupert–Zakl–Gomilsko ter
območje predvidenih novih stanovanjskih stavb, ki so nanizane južno od
te ceste, na jugu, javna pot Trnava–Brije in kompleksi kmetijskih
površin na zahodu ter grajena struktura naselja Trnava na jugo-zahodu.
|
(3) Severni rob
območja OPPN poteka po severni meji stavbnih zemljišč prostorske enote
Gospodarska cona Trnava – zahod (oznaka PE 23) tako, da meja poteka po
severnih mejah zemljiških parcel št. 177, 178/1, k.o. Trnava. Na SV je
izvzet manjši del območja, ki ga ureja državni lokacijski načrt za
avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem. Vzhodni rob območja nato poteka
po zahodnem robu regionalne ceste Šentrupert–Mozirje oziroma po vzhodnih
mejah zemljiških parcel št. 1116/4 in 852/1, k.o. Trnava ter 669, k.o.
Orla vas. Od te zemljiške parcele se južno od križišča pri osnovni šoli
nato meja usmeri proti severo-zahodu in zaobjame parcelo 669, k.o. Orla
vas po njeni zahodni meji. Nato meja poteka južno od roba prometnice,
evidentirane v katastru tako, da je zagotovljena ustrezna širina za
širitev te prometnice. Pri zemljiških parcelah št. 139/2 in 139/1, k.o.
Trnava se nato meja območja OPPN opredeli tako, da poteka po prometnici,
kot le-ta poteka v naravi. Južna meja OPPN je definirana tako, da se
območji OPPN in izvedbenega prostorskega akta, ki ureja gradnjo
stanovanjskih hiš južno od lokalne ceste, stikata. Na jugo-zahodu se
meja OPPN usmeri po prometnici oziroma po zahodnem robu zemljiške
parcele št. 854/1, k.o. Trnava od katere se nato pri zemljiški parceli
št. 150, k.o. Trnava meja nadaljuje proti severu. Tako zahodna meja
območja OPPN poteka v nadaljevanju po zahodnih robovih zemljiških parcel
št. 150, 149, 173, 176, 177 k.o. Trnava, kjer se zaključi. |
IV. OPIS PROSTORSKE
UREDITVE |
5. člen |
(opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN) |
(1) Za prostorsko
enoto Gospodarska cona Trnava – zahod (oznaka PE 23), za območje
stavbnih zemljišč, v kateri se nahaja območje OPPN iz 4. člena tega
odloka, je skladno s prostorskim redom občine potrebno izdelati
izvedbeni prostorski akt (oznaka PA 26), in sicer občinski lokacijski
načrt. Skladno s 110. členom ZPNačrt se šteje občinski lokacijski načrt
po Zakonu o urejanju prostora – ZUreP (Uradni list RS, št. 110/02) za
občinski podrobni prostorski načrt po ZPNačrt. |
(2) Predmet izdelave
OPPN je oblikovanje gospodarske cone Trnava zahod, ki je v jugovzhodnem
delu že pozidana, vendar neurejena, v preostalem večjem delu pa v naravi
predstavlja nezazidana zemljišča. Na tem območju bo v večjem delu
predvidena izgradnja poslovne cone, v manjšem južnem delu pa oblikovanje
šolskega kompleksa s športnorekreacijskimi površinami. Tako je na južni
polovici predvidena širitev osnovne šole ter izgradnja športno
rekreacijskega kompleksa. Hkrati je potrebno na celotnem območju na novo
predvideti prometno in komunalno infrastrukturo. |
V. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(opis vplivov in
povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
(1) Območje OPPN se
nahaja med obstoječim naseljem Trnava na zahodu in regionalno cesto na
vzhodu, vključuje pa dislocirano območje Trnave z osnovno šolo in
obrtnimi ter storitvenimi dejavnostmi. Na severu je območje omejeno z
avtocesto, oziroma s pasom kmetijskih zemljišč, ter priključkom na
le-to, kar omogoča izredno dobro prometno dostopnost območja. Na jugu je
območje omejeno z občinsko cestno povezavo lokalnega značaja, ob kateri
je predvidena izgradnja stanovanjskih stavb. Jugo-vzhodni in
jugo-zahodni rob območja je že izgrajen s pretežno stanovanjskimi
objekti na zahodu, in delno obrtnimi in storitvenimi dejavnostmi ter
družbeno infrastrukturo na vzhodu. Območje je prometno dostopno po že
obstoječi občinski cesti Šentrupert–Zakl–Gomilsko, ki pa jo je potrebno
rekonstruirati, možnost dostopa je tudi iz regionalne ceste
Šentrupert–Mozirje. Na severo-vzhodnem robu območja OPPN se nahaja
priključek Šentrupert, t.j. priključek na avtocesto Ljubljana–Celje.
|
(2) Velikost
načrtovanih objektov, njihova umestitev v prostor ter velikost parcel,
namenjenih gradnji je prilagojena načrtovanim dejavnostim na območju
OPPN, upoštevajoč morfologijo predvidenih stanovanjskih stavb na jugu,
morfologijo že zgrajenih objektov v Trnavi in Šentrupertu ter
morfologijo zametka oskrbnih in družbenih dejavnosti na dislociranem
območju severno od Šentruperta in vzhodno od Trnave, ki se zaradi
funkcionalne zaokroženosti vključuje v območje OPPN. |
7. člen |
(vrste dopustnih
dejavnosti) |
(1) Območje OPPN se
glede na vrsto dopustnih dejavnosti deli na naslednjih pet sklopov, ki
prehajajo od okoljsko bolj obremenjujočih dejavnosti na severu proti
okoljsko manj obremenjujočim dejavnostim na jugu: |
(a) v severnem delu,
na parceli, namenjeni gradnji 'B1', so dopustne proizvodne dejavnosti
oziroma gradnja naslednjih objektov: industrijske stavbe, skladišča,
garažne stavbe ter gradnja objektov za potrebe drugih poslovnih
dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami,
|
(b) v osrednjem delu,
na parcelah, namenjenih gradnji od 'B2' do 'B5', so dopustne obrtno
poslovne dejavnosti oziroma gradnja naslednjih objektov: gostinske,
upravne, pisarniške, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti s
pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami, |
(c) v južnem delu, na
parceli, namenjeni gradnji 'B6', so prav tako dopustne obrtno poslovne
dejavnosti oziroma gradnja naslednjih objektov: gostinske, upravne,
pisarniške, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti s
pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami, vendar z
omejitvami; omejitve se nanašajo na upoštevanje mejnih vrednosti hrupa,
ki na tem območju ne smejo presegati z zakonom predpisanih mejnih
vrednosti hrupa v neposredni bližini stavb splošnega družbenega pomena
(šole), |
(d) na skrajnem
južnem delu, na parceli namenjeni gradnji 'B7', je dopustna gradnja za
potrebe obstoječe dejavnosti vzgoje in izobraževanja s pripadajočimi
športnimi površinami, |
(e) v jugo-zahodnem
vogalu, na parceli, namenjeni gradnji 'B8', je dopustna zgolj
stanovanjska dejavnost. |
(2) Na parcelah,
namenjenih gradnji od 'B1' do 'B5', je izrecno prepovedana stanovanjska
dejavnost oziroma gradnja stanovanjskih stavb (šifra 11 v prilogi Uredbe
o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi
objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03; v nadaljevanju:
uredba). Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja
vplivov na okolje obvezna, in so določene v Prilogi I Uredbe o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je
treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07).
Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na
okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so
določene v Prilogi II Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah
posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje
(Uradni list RS, št. 72/07), razen če je poseg s tem odlokom izrecno
dovoljen. Če poseg predpisanega praga iz prejšnjega stavka ne dosega, je
dovoljen. |
(3) V primeru, da se
pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se
na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova
prezentacija. |
8. člen |
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
(1) Območje OPPN
vsebuje pet vsebinsko različnih območij: (a) industrijsko-proizvodni
del, (b) obrtno-poslovni del, (c) obrtno-poslovni del z omejitvami, (d)
šolski kompleks in (e) območje ene individualne stanovanjske stavbe.
Celotno območje je razdeljeno na posamezne parcele, namenjene gradnji.
|
(2) Parcela,
namenjena gradnji 'A1' |
Znotraj parcele,
namenjene gradnji 'A1', je načrtovana vsa potrebna prometna ter
gospodarska javna infrastruktura. Znotraj parcele je obvezna zasaditev z
visokodebelnimi drevesnimi vrstami. |
(3) Parcela,
namenjena gradnji 'B1' |
Parcela, namenjena
gradnji 'B1' predstavlja industrijsko-proizvodni del. Na parceli,
namenjeni gradnji je možna gradnja gostinskih stavb (šifra 121 v prilogi
uredbe), upravnih in pisarniških stavb (šifra 122 v prilogi uredbe),
trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (šifra 123 v prilogi
uredbe), stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij (šifra
124 v prilogi uredbe) ter industrijskih stavb in skladišč z
manipulacijskimi površinami (šifra 125 v prilogi uredbe). |
(4) Parcele,
namenjene gradnji od 'B2' do 'B5' |
Parcele, namenjene
gradnji od 'B2' do 'B5' predstavljajo obrtno-poslovni del. |
Na parcelah,
namenjenih gradnji od 'B2' do 'B5' je možna gradnja gostinskih stavb
(šifra 121 v prilogi uredbe), upravnih in pisarniških stavb (šifra 122 v
prilogi uredbe), trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti
(šifra 123 v prilogi uredbe), stavb za promet in za izvajanje
elektronskih komunikacij (šifra 124 v prilogi uredbe) ter izjemoma
delavnic in stavb za proizvodnjo (šifra 1251 v prilogi uredbe), če
služijo za potrebe mirne obrti. |
(5) Parcela,
namenjena gradnji 'B6' |
Parcela, namenjena
gradnji 'B6' predstavlja obrtno-poslovni del z omejitvami. |
Na parceli,
namenjenih gradnji 'B6' je možna gradnja gostinskih stavb (šifra 121 v
prilogi uredbe), upravnih in pisarniških stavb (šifra 122 v prilogi
uredbe), trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti (šifra 123 v
prilogi uredbe), stavb za promet in za izvajanje elektronskih
komunikacij (šifra 124 v prilogi uredbe) ter izjemoma delavnic in stavb
za proizvodnjo (šifra 1251 v prilogi uredbe), če služijo za potrebe
mirne obrti, pod posebnimi pogoji. |
Dejavnosti, ki se
vršijo na parceli, namenjeni gradnji 'B6', ne smejo presegati z zakonom
določenih mejnih vrednosti hrupa, ki veljajo za neposredno bližino
obstoječe dejavnosti vzgoje in izobraževanja oziroma za neposredno
bližino stavb splošnega družbenega pomena (šole) na parceli, namenjeni
gradnji 'B7'. |
(6) Parcela,
namenjena gradnji 'B7' |
Parcela, namenjena
gradnji 'B7' predstavlja šolski kompleks. |
Na parceli, namenjeni
gradnji 'B7' je možna gradnja za potrebe šolskega kompleksa. Možna je
gradnja stavb splošnega družbenega pomena (šifra 126 v prilogi uredbe)
in objektov za šport, rekreacijo in drugih objektov za prosti čas (šifra
241 v prilogi uredbe). |
(7) Parcela,
namenjena gradnji 'B8' |
Parcela, namenjena
gradnji 'B12' predstavlja območje ene individualne stanovanjske stavbe.
|
Na parceli, namenjeni
gradnji 'B8' je možna gradnja ene enostanovanjske stavbe (šifra 111 v
prilogi uredbe). |
9. člen |
(pogoji in usmeritve
za projektiranje in gradnjo) |
(1) Vrste dopustnih
gradenj in izvedbe drugih del |
Na območju OPPN je
dopustna: |
– gradnja novega
objekta, |
– rekonstrukcija, pri
čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10 %;
povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba
presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so
predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v
okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, |
– sprememba
namembnosti, |
– dozidave in
nadzidave, |
– odstranitev objekta
in |
– vzdrževanje.
|
(2) Stavbe
|
Parcela, namenjena
gradnji 'B1' do 'B6' |
Umestitev in
maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi
črtami, in sicer v okviru gradbene meje (stavbe so lahko locirane zgolj
znotraj gradbene meje), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni
odmiki od mej parcel, namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne
infrastrukture, in je razvidna iz grafičnega dela OPPN. Znotraj parcele
'B5' je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali odstranitev
obstoječe stanovanjske stavbe izven gradbene meje, in sicer v skladu s
pogoji tega odloka. |
Dovozi k stavbami
oziroma na parcele, namenjene gradnji se uredijo z osnovne cestne mreže,
in sicer iz prečne ceste V-Z ali dovoznih cest, uvozi v stavbe pa z
manipulacijskih površin oziroma parcele, namenjene gradnji. Vhodi za
pešce se lahko uredijo s pločnikov ob cestni mreži. |
Pri vseh stavbah je
potrebno upoštevati regulacijske elemente ter smeri dovozov na parcele,
namenjene gradnji, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN. |
Pri izgrajevanju
območja oziroma posameznih parcel, namenjenih gradnji, je potrebno
upoštevati faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (Fz), ki je
maksimalno 0,8. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani
odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor
tudi minimalni potrebni odmik od meje parcel, namenjenih gradnji, ki
znaša 4.00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače.
Minimalni odmiki stavb od cest so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
|
Strehe so ravne ali
enokapnice oziroma dvokapnice in imajo naklon max. 12º, v primeru
umestitve sončnih celic pa lahko znaša do največ 25º. |
Kritina je temna ali
se ravna po fasadi. |
Material in
konstrukcije objektov niso predpisane. |
Maksimalna višina
objekta nad terenom je 12.00 metrov merjeno od relativne kote terena
±0.00 do najvišje točke objekta. Znotraj te višine se morajo nahajati
vsi deli stavbe, vključno z reklamnimi ali ostalimi deli. |
Izvedba kletne etaže
objektov ni možna, razen v primeru posebnih tehničnih zahtev.
|
Točne dimenzije
objektov bodo določene na podlagi potreb investitorjev ob upoštevanju
tehnoloških in logističnih zahtev v fazi izdelave projektov za
pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo. |
Parcela, namenjena
gradnji 'B7' |
Na vzhodu parcele,
namenjene gradnji 'B7' je dovoljena širitev obstoječe osnovne šole, in
sicer proti zahodu. Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih
stavb so določeni z regulacijskimi črtami, in sicer v okviru gradbene
meje (stavbe so lahko locirane zgolj znotraj gradbene meje), pri kateri
so upoštevani minimalni potrebni odmiki od mej parcel, namenjenih
gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture, in je razvidna
iz grafičnega dela OPPN. |
Maksimalna višina
stavbe je enaka višini obstoječe šole. Streha je enokapnica ali
dvokapnica z upoštevanjem že obstoječih naklonov in usmerjenost slemena
v smeri daljše stranice objekta. Gradnja frčad oziroma uporaba ostalih
izrastkov na strehi ni dovoljena. Fasade objektov so lahko v različnih
zemeljskih odtenkih, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi
je zaželena uporaba lesa. |
Na zahodu parcele,
namenjene gradnji 'B7' je dovoljena gradnja športnorekreacijskih igrišč.
Dimenzije, oblika, velikost ter lega igrišč mora ustrezati veljavnim
standardom in tehničnim predpisom. |
Parcela, namenjena
gradnji 'B8' |
Dovoljena je gradnja
1 enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij 10.00 x 15.00 m. Dimenzije
stavbe so lahko tudi drugačne, pri čemer se pri seštevku površin vseh
objektov ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti parcele,
namenjene gradnji: |
Fi (faktor izrabe) =
1,2 |
Fz (faktor
zazidanosti) = 0,4. |
Stavba je etažnosti
največ P+M ali P+1. Streha mora biti v primeru etažnosti P+M dvokapnica
z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri
daljše stranice objekta, to je v smeri vzhod–zahod, kolenčni zid pa ne
sme biti višji od 1,00 m. Pri etažnosti P+1 pa je lahko streha zgolj
ravna oziroma enokapnica z naklonom do 10°. Fasade objektov so lahko v
različnih zemeljskih svetlih in temnih odtenkih, prepovedane pa so žive
in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. |
(3) Zunanja ureditev
|
Parcela, namenjena
gradnji 'A1' |
Obvezna je zasaditev
na celotnem zunanjem robu območja prometnic od 'C1' do 'C4', ki
vključuje parcelo, namenjene gradnji 'A1', kot je prikazano v grafičnem
delu OPPN, kar predstavlja vizualno bariero med navedenim območjem in
okolico z namenom zagotavljanja omilitev negativnih vizualnih stikov med
načrtovanimi objekti in njihovo okolico. V tem pasu je obvezna zasaditev
z visokodebelnimi drevesnimi vrstami, lahko pa dodatno tudi z ostalim
rastlinjem. |
Pri izbiri drevesnih
vrst je potrebno upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere
ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanje hrupa in velikosti
habitata, hkrati pa mora odraslo drevo presegati višino 12 m.
|
Pri zasaditvi je
potrebno upoštevati trase obstoječih in predvidenih komunalnih vodov.
|
Kot vzdrževalci
zelenih in ostalih javnih površin so zadolženi zemljiškoknjižni lastniki
teh zemljišč. Hkrati so zadolženi tudi za pripravo režima vzdrževanja
teh zemljišč. |
Zasaditev mora biti
izvedena hkrati z izgradnjo gospodarske infrastrukture, razen na
zahodnem robu območja, kjer mora biti zasaditev izvedena ne glede na
izgradnjo cest C3 in C4, in sicer: |
– zasaditev ob cesti
C3 mora biti izvedena pred gradnjo objektov na parceli, namenjeni
gradnji 'B1' in |
– zasaditev ob cesti
C4 mora biti izvedena pred gradnjo objektov na parcelah, namenjenih
gradnji 'B2', 'B3' in 'B7'. |
Parcele, namenjene
gradnji od 'B1' do 'B6' |
Celotno območje
znotraj posameznih parcel, namenjenih gradnji je namenjeno za izvedbo
internih servisnih cest, ureditev parkirišč za zaposlene in stranke ter
manipulacijskih površin. Te površine so lahko v celoti asfaltirane
oziroma tlakovane, zaželena pa je ureditev zelenic. Izjema je območje
'B6', kjer je obvezna zasaditev z visokodebelnimi drevesi na severu,
pred gradnjo kakršnihkoli objektov znotraj te parcele. |
Obvezna je tudi
zasaditev z grmovnicami in drevjem na območju parkirišč. Za območja
mirujočega prometa je potrebno izbrati ustrezne listopadne drevesne
vrste, ki ne onesnažujejo s plodovi. |
Parcela, namenjena
gradnji 'B7' |
Okolica objektov naj
bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše
zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo. Parkirne površine naj bodo
tlakovane s travnimi ploščami. |
Potrebna je
ozelenitev območja 'B7' na severu, ki ima funkcijo zelene, vizualne
bariere med območjem 'B7' in 'B3' oziroma 'B6'. V tem pasu je obvezna
zasaditev z visokodebelnimi drevesnimi vrstami, lahko pa tudi z ostalim
rastlinjem. |
Zasaditve znotraj
parcele, namenjeni gradnji 'B7', morajo biti izvedene pred gradnjo
objektov na parcelah, namenjenih gradnji od 'B1', do 'B6'. |
Parcela, namenjena
gradnji 'B8' |
Okolica objekta naj
bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše
zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo
izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru
zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne
sme uporabljati škropiv. Parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi
ploščami. |
Pri zasaditvi je
potrebno upoštevati trase obstoječih in predvidenih komunalnih vodov.
|
(4) Pogoji za
postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov |
Parcele, namenjene
gradnji od 'B1' do 'B6' |
Dovoljena je
postavitev ograje višine do maksimalno 2,20 m, in sicer na sam rob
parcele, namenjene gradnji. Ograje morajo biti transparentne oziroma
panelne v zeleni barvi. |
Postavitev reklamnih
panojev ali napisov ter usmerjevalnih tabel ob cesti se uredi enotno za
celotno območje. Znotraj območja se lahko postavi skupni totem za
oglaševanje ali podoben oglaševalni element v višini maksimalno 12,00 m.
Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji se lahko znotraj gradbene meje
umesti oglaševalni pano oziroma oznaka podjetja, ki pa ne sme presegati
višine strešnega venca stavbe; dovoljena je zgolj posredna, indirektna
osvetlitev panojev oziroma oznak podjetij v smeri od zgoraj navzdol, s
čimer se zmanjša svetlobno onesnaženje, neonska osvetlitev panojev
oziroma oznak podjetij ni dopustna. |
Dovoljena je
postavitev vseh ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo
osnovni funkciji stavb in se na njih navezujejo in priključujejo ter ne
smejo presegati maksimalne višine 12,00 m. |
Pri skupnih površinah
vseh nezahtevnih in enostavnih objektov k pripadajočim osnovnim objektom
se upošteva predpisan maksimalen faktor zazidanosti (0,8). Vsi objekti,
razen pomožnih infrastrukturnih objektov in ograje ter skupnega totema,
morajo biti umeščeni znotraj gradbene meje (območja pozidave z objekti)
in jo lahko presegajo zgolj zaradi varnostnih oziroma tehnoloških potreb
same stavbe. |
Parcela, namenjena
gradnji 'B7' |
Okoli kompleksa je
zaradi varnostnih zahtev dovoljena postavitev ograje višine do
maksimalno 2,20 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji.
Ograje morajo biti transparentne oziroma panelne v zeleni barvi.
Dovoljena je postavitev tudi ostalih objektov, ki se vežejo na dejavnost
šolstva in športa. |
Parcela, namenjena
gradnji 'B8' |
Dovoljena je
postavitev ograj ali živih mej višine največ do 1,50 m okoli objekta, in
sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, od roba lokalne ceste pa
mora biti oddaljena najmanj 1 m. Na križiščih, kjer je zahtevana
preglednost pa ograje ali žive meje ne smejo presegati višine 0,8 m.
Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute, samostojne garaže
dimenzij do 30 m² in ostalih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter
enostavnih objektov za lastne potrebe, ki pa morajo biti oddaljeni od
sosednjih parcel najmanj 2,00 m. |
(5) Geomehanski
pogoji in usmeritve |
Pred vsakim posegom v
prostor je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje in v skladu z
njim prilagoditi način gradnje. |
VI. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
10. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Ceste
|
Obravnavano območje
bo dostopno preko obstoječe regionalne ceste Šentrupert–Mozirje, ki
poteka na vzhodni strani obravnavanega kompleksa. Za dovoz do novih
objektov je predvideno križišče na regionalni cesti, katero pa bo na
mestu priključitve potrebno rekonstruirati. Pred križiščem se iz smeri
severa postavi tabla za oznako naselja. V primeru povečanega prometa ali
v primeru večje širitve gospodarske cone je na območju križišča
dovoljena izgradnja krožišča. |
Na celotnem območju
OPPN PA26 – Gospodarska cona Trnava zahod so načrtovane nove prometne
površine (C1, C2, C3, C4) za zagotovitev dostopa do vseh predvidenih
objektov. Dostop do objektov bo možen preko dovozne ceste C1, katera se
v prvem križišču pravokotno razcepi v cesti C2 in v dovoz h parceli,
namenjeni gradnji 'B1'. Nadalje se cesta C1 drugem križišču razcepi v
cesti C3 in C4. Cesta C3 bo služila kot prometna povezava z občinsko
cesto Trnava–Orla vas na severozahodnem delu območja OPPN, oziroma se
lahko le-ta izvede tudi drugače, vendar zgolj z namenom zagotavljanja
povezave z občinsko cesto Trnava–Orla vas. Cesta C4 pa predstavlja
povezavo z obstoječo občinsko cesto Šentrupert–Trnava–Zakl–Gomilsko na
jugozahodnem delu. Cesti C3 in C4 ne smeta biti namenjeni tovornemu in
ostalemu prometu iz gospodarske cone, da ne pride do povečanega
prometnega obremenjevanja okolice šole. |
Zemljišče predvideno
za ureditev prometne infrastrukture je večinoma ravno ali v enakomernem
naklonu. Pri gradnji dovoznih cest se bodo izvajali le manjši posegi v
teren zaradi parametrov nivelete ceste. Trasa omenjenih cest poteka
pretežno po kmetijskih zemljiščih, zato bo predhodno potrebno odstraniti
humus. Sestav zgornjega ustroja novih dovoznih cest je sledeč:
|
3 cm
asfaltbeton |
5 cm
bitudrobir |
35 cm
min. tampon. |
Tamponski sloj mora
biti pred nasutjem tampona utrjen ME2 min 100 MPa in zaklinjen s finim
peskom v deb. do 2 cm ter dobro uvaljan. |
Širina dovoznih cest
v obravnavanem OPPN bo 7,00 m z enostranskim naklonom in z utrjeno
bankino širine 0,50 m. Dovozne ceste bodo obrobničene z betonskimi
robniki 15/25 cm v betonski podlagi MB 20. Za odvodnjavanje omenjenih
cest je predvidena meteorna kanalizacija s požiralniki z LTŽ rešetko ali
vtokom pod robnikom, in sicer s pomočjo vzdolžnih in prečnih sklonov.
|
Dovozi k objektom
oziroma na parcelo, namenjeno gradnji se uredijo z osnovne cestne mreže,
uvozi v objekte pa z manipulacijskih površin oziroma parcele, namenjene
gradnji. Vhodi za pešce se lahko uredijo s pločnikov ob cestni mreži.
Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine
interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. |
(2) Mirujoči promet
|
Znotraj vsake parcele
namenjene gradnji je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest
za lastne potrebe v skladu z normativi in sicer: |
– 1 PM na 40 m2
proizvodnih površin, |
– 1 PM na 20 m2
prodajnih prostorov, |
– 1 PM na 4 sedeže v
restavraciji, |
– 1 PM na 40 m2
upravne stavbe, |
– 5 %
od predvidenih parkirnih mest mora biti rezerviranih za invalide.
|
Možna so tudi
odstopanja od št. parkirnih mest, vendar je potrebno le-ta utemeljiti
ter dokazovati. |
11. člen |
(energetska
infrastruktura) |
(1) Splošni opis
območja |
Energija za napajanje
predvidenih odjemalcev znotraj OPPN je na razpolago na SN DV 20 kV
Vransko odcep Trnava oprišče št. 1. Zgraditi je potrebno priključni
kablovod 20 kV in TP 20/0.4 kV Trnava šola ter TP 20/0.4 kV Trnava
poslovna cona. Predvideni transformatorski postaji bosta priključeni na
predvideni kablovod 20 kV. |
(2) Obstoječe stanje
|
Na komplesku OPPN
PA26 je zgrajen NN priključni kablovod 1 kV vključno z NN priključno
merilno omarico. Prikljkučni kablovod se odstrani vljučno z Nn
razdelilno omarico Ro. |
(3) TP 20/0.4 kV
Trnava poslovna cona |
Transformatorska
postaja bo predvidoma zgrajena na jugozahodni meji kompleksa B 1.
Predvidi se uporaba transformatorske postaje tipa MSP 2 x 26/45, 20/0,4
kV, 2 x 1000 kVA. Lokacija transformatorske postaje je predvidena na
osnovi predvidenih potreb porabe električne energije na obravnavanem
območju ob upoštevanju veljavne zakonodaje, ter tehničnih predpisov in
normativov. V predvideni TP 20/0.4 kV je tako predvidena vgradnja dveh
distribucijskih transformatorjev, kar omogoča, da se odjemalec z
največjo priključno močjo priklopi na SN napetostnem nivoju v skupino SN
1 do 35 kV. Odločitev o tem, kakšen transformator vgraditi v predvideno
TP 20/0.4 kV bo sprejeta pri izdelavi projektne dokumentacije PGD SN KB
20 kV, TP 10(20)/0.4 kV s pripadajočimi NN vodi. |
(4) TP 20/0.4 kV
Trnava šola |
Lokacija
transformatorske postaje je predvidena severo-vzhodni meji kompleksa B7
(igrišče-šola). V predvideni TP 20/0.4 kV je predvidena vgradnja enega
distribucijskega transformatorja. |
(5) KB 20 kV
|
Trasa predvidenega
kablovoda 20 kV poteka od N droga tč.1 DV 20 kV Trnava v smeri proti
vzhodu ob trasi avtoceste vse do predvidenega OPPN. Znotraj OPPN se
trasa prilagaja voznim površinam in predvidenim lokacijam TP 20/0.4 kV.
Trasa kablovoda je usklajena s trasami predvidenih NN kablovodov 1 kV.
Uporabi se kablovod 20 kV tipa: 3 x (NA2XS(F)2Y 1 x 150/25 mm2. Trasa
kablovoda poteka po travnatih in voznih površinah (risba št. 01).
Znotraj OPPN bo kablovod položen v predvideni v zelenici ob cesti.
Kolikor bo položen v pločnik oziroma vozne površine, je potrebno
izdelati ustrezno kabelsko kanalizacijo. |
(6) Javna
razsvetljava |
Na območju OPPN se
predvideva tudi izgradnja javne razsvetljave. Le ta bo izvedena s
tipskimi kandelabri (nadzemna višina 5–9 m) in svetilkami, ki bodo
ustrezale obstoječi zakonodaji – Uredba mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in dopolnitvi Uredbe o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št.
109, 30. 11. 2007) in vgrajenimi varčnim sijalkami. Razdalja med
kandelabri bo ca. 20 do 30 m. Oddaljenost od roba cestišča bo znaša od
0,5 m do ca. 1 m. Predvideni kablovodi: NAYY – J 4 x 16 do 25 mm2.
Prižigališče JR bo v prostostoječi NN omarici locirani ob predvideni TP
20/0.4 kV Trnava poslovna cona. |
12. člen |
(telekomunikacijska
infrastruktura) |
(1) Za potrebe
kabelskega razvoda telekomunikacijskih vodov na območju OPPN se v
cestnem telesu izgradi kabelska kanalizacija z cevno kanalizacijo in
manipulativnimi betonskimi jaški ustreznih dimenzij. Priključni
telekomunikacijski kablovod bo potekal do razdelilne omarice, od koder
se bodo izvedli priključni kablovodi do posamezne priključne omarice na
objektih. Priključna mesta bodo na samih objektih na stalno dostopnem
mestu. |
(2) Pri posegih v
prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago
pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na
javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK
vodov. Predvidijo se naj optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo
iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako
se znotraj objektov predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in
elementi. |
13. člen |
(meteorna in fekalna
kanalizacija) |
(1) Meteorna in
fekalna kanalizacija |
Na južnem delu
obravnavanem območju je načrtovano javno kanalizacijsko omrežje
kanalizacija Trnava, na katero se obravnavano območje OPPN priključuje.
Odvod odpadnih vod z območja OPPN je zasnovan v ločenem sistemu.
Predvidena je izgradnja mreže sekundarnih kanalizacijskih vodov.
Komunalne odpadne vode iz industrijskih objektov se preko fekalne
kanalizacije, črpališča in kanalizacije Trnava, vodijo v javni
kanalizacijski sistem. Meteorne vode se preko meteorne kanalizacije
vodijo v ponikovalnico, ki je locirana na severozahodnem delu
ureditvenega območja OPPN. Novi objekti se bodo priključili na javni
kanal preko revizijskih jaškov. |
(2) Meteorna
kanalizacija |
Ker v bližini ni
vodotoka, kamor bi se lahko odvajale meteorne vode z območja OPPN, je
potrebno viške meteornih vod ponikati. Na obravnavanem območju zaradi
sestave tal padavinskih vod ni možno v celoti ponikati na enem mestu,
zato je na vsaki parceli za zbiranje vode predviden vodni rezervoar v
funkciji zadrževalnika (dimenzija se določi na osnovi velikosti odvodnih
površin) in ustrezno dimenzionirane ponikovalnice. |
Za odvod meteornih
vod iz prometnih površin je predvidena izgradnja več meteornih kanalov
(MK-1, MK-2, MK-3), in sicer v osi vozišč načrtovanih cest. V
ponikovalnico se zlivajo meteorne vode z javnih prometnih površin in
viški zalednih vod (predvsem iz večjih površin: šola, športno igrišče
…). Onesnažene meteorne vode z območij parkirnih površin je potrebno
pred izpustom v meteorno kanalizacijo oziroma pred ponikovanjem očistiti
v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj. |
Glede na morfologijo
terena in geološko sestavo tal je na območju OPPN meteorne vode možno
speljati v ponikovalnice. Vsekakor morajo ponikovalni objekti segati v
prepustne peščene prode, pod površinsko plastjo bolj ali manj vezljivih,
slabo prepustnih zemljin (Hidro-geološko poročilo o možni ureditvi
odvodnjavanja meteornih vod na območju OPPN Trnava – zahod, Geosvet Samo
Marinc s.p., Celje, 1. 9. 2009). |
(3) Fekalna
kanalizacija |
Na območju OPPN je
predvidena izgradnja več kanalov fekalne kanalizacije (FK-1, FK-2,
FK-3), ki bo odvajala odpadne vode s celotnega območja in bo
funkcionalno povezana z že obstoječo kanalizacijo. Odpadne vode se bodo
z obravnavanega območja odvajale preko črpališča v jašek, v kanal
kanalizacija Trnava, kanal K-1, ki bo potekal v cesti ob obstoječem
naselju. Nadalje se po tem sistemu odvedejo odpadne vode v javni
kanalizacijski sistem in dalje v centralno čistilno napravo Kasaze.
Zaradi terenskih razmer je na fekalnem kanalu – FK3 in vodu K1
predvideno črpališče za prečrpavanje odpadne vode. |
14. člen |
(vodovod) |
(1) Oskrba novih
objektov z vodo bo možna iz obstoječega javnega vodovoda v izvedbi NL dn
90 mm in PEØ 110 mm, ki poteka na vzhodni strani ureditvenega območja ob
cesti Šentrupert–Mozirje in na samem obravnavanem območju. Predvideni
tlak v javnem omrežju bo 2 do 5 bar. |
(2) Na območju OPPN
PA 26 – gospodarska cona Trnava zahod je predvidena izgradnja
vodovodnega omrežja – krožni vod, ki bo napajalo celotno območje in bo
na srednjem in južnem delu ureditvenega območja združeno z obstoječim
vodovodom ob obstoječi cesti. Načrtovani industrijski objekti se bodo
oskrbovali z vodo iz predvidenih sekundarnih vodov. Predvideno je več
krožno povezanih cevovodov vodovoda (vod V1, vod V2, vod V3).
|
(3) Za gradnjo novega
vodovodnega omrežja se uporabijo cevi iz nodularne litine Ø100 mm. Cevi
se polagajo na globino minimalno 1,20 m na peščeno podlago in obsujejo s
peskom do višine 30 cm nad temenom cevi. Po položitvi cevi se jarek
zasuje do polovice in pusti spojna mesta odprta zaradi tlačnega
preizkusa. Po opravljenem tlačnem preizkusu se spojna mesta zasujejo.
Posebno pozorno se zasujejo fazonske elemente, da so le-ti dobro
zapolnjeni s peskom. Nazadnje se zasuje jarek do vrha. Vodovodna
armatura in fazonski komadi na trasi so predvideni iz duktilne litine.
Po končani izgradnji in uspešni tlačni preizkušnji je potrebno vodovodno
omrežje temeljito izprati in dezinficirati. |
(4) Priključki do
predvidenih objektov bodo izvedeni z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
|
(5) Celoten sistem je
dimenzioniran za oskrbo industrijskih objektov na obravnavanem območju
in za zagotavljanje požarne varnostne z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
Priključki bodo izvedeni naknadno po posvetovanju z upravljavcem
omrežja. Odcepi se opremijo z zasunom, vgradilno armaturo in cestno
kapo. Novo razvodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo
zadostnega števila nadzemnih hidrantov. |
15. člen |
(obveznost
priključevanja) |
Predvideni objekti na
območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko
infrastrukturo pod pogoji upravljalcev. |
VII. REŠITVE IN
UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
16. člen |
(kulturna dediščina) |
(1) Območje OPPN leži
južno od območja arheološke dediščine, ki predstavlja delno raziskane
sledove srednjelatenske nižinske naselbine iz mlajše železne dobe.
Območje arheološkega kulturnega spomenika »Trnava – Prazgodovinska
naselbina« (EŠD 10405) leži severno od naselij Trnava in Šentrupert,
severno od avtoceste Ljubljana–Celje ter zahodno od regionalne ceste
Šentrupert–Parižlje in se v skrajnem jugo-zahodnem delu dotika območja
OPPN. Arheološka dediščina je zavarovana z Odlokom o razglasitvi
kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Žalec, Uradni list RS, št.
89/98-4682, 43/2000-2059, 124/03 (popravek). Vzhodno od območja OPPN se
nahaja tudi arheološko najdišče Orla vas – Arheološko območje Pri šoli
(EŠD 29202). Območje povečanega arheološkega potenciala se kaže v večjem
številu odlomkov rimskodobne in poznosrednjeveške lončenine ter
rimskodobnega gradbenega materiala. |
(2) Čeprav samo
območje OPPN leži izven registriranih in zavarovanih območij arheološke
dediščine, je zaradi dejstev iz prejšnjega odstavka smiselno pred
pričetkom del opraviti predhodne arheološke raziskave s katerimi bi se
predhodno ocenil arheološki potencial zemljišča in s tem zmanjšala
možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin ob posegih v
zemeljske plasti. V primeru odkritja arheološke ostaline velja namreč
skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine splošen
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo
dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
V primeru odkritja
arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja,
lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko
najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se
omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj
arheološke ostaline. |
(3) Kolikor predhodne
arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih
del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
|
Lastnik zemljišča ali
investitor ali odgovorni vodja del mora o dinamiki gradbenih del pisno
obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
|
(4) Na skrajnem
zahodnem robu območja OPPN se nahaja kulturni spomenik »Trnava –
Spomenik padlim v NOB« (EŠD 10465), ki je zaščiten kot memorialna
dediščina (Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v
Občini Žalec, Uradni list RS, št. 89/98-4682, 43/2000-2059, 124/03
(popravek). Spomenik stoji na urejeni zelenici pred Hmeljarskim domom.
Spomenik NOB je potrebno zaščititi pred možnimi poškodbami v času
gradbenih del. Načeloma ga varujemo na njegovi lokaciji, na zelenici
pred Hmeljarskim domom. Kot priporočilo velja, da se Hmeljarski dom
ohranja, ustrezno obnovi in skupaj s spominkom NOB vključi v območje
nove poslovne cone. Kolikor ohranitev spomenika NOB na obstoječi
lokaciji ni mogoča, je možna prestavitev na drugo enakovredno lokacijo
(ob kulturnovarstvenih pogojih). Spomenik mora ohraniti svojo izvirno
obliko. Vse ureditve na območju spomenika NOB se izvajajo skladno s
projektnimi pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
|
(5) V času gradbenih
del je pred možnimi poškodbami potrebno zaščititi kozolec na domačiji
Trnava 6 (varovana enota kulturne dediščine, EŠD 19699, južno od območja
OPPN). Njegova neposredna okolica se ne sme izkoriščati za deponije
viškov materialov. |
VIII. REŠITVE IN
UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
17. člen |
(varstvo voda) |
Vsi predviden objekti
se bodo priključili na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne
vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko
omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo oziroma do njegove izgradnje
v individualne čistilne naprave. Po izgradnji kanalizacijskega sistema
bo priključitev na javno kanalizacijo obvezna. |
18. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Parcele,
namenjene gradnji od 'B1' do 'B6' |
Na podlagi Uredbe o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05)
sodi območje parcel, namenjenih gradnji od 'B1' do 'B6' v IV. območje
varstva pred hrupom. Za to območje mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga
povzroča uporaba ceste znašajo: Ldan 70 dBA, Lvečer 65 dBA, Lnoč 60 dBA
in Ldvn 70 dBA. Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča naprava,
obrat, objekt za pretovor in odprto parkirišče pa znašajo: Ldan 73 dBA,
Lvečer 68 dBA, Lnoč 63 dBA in Ldvn 73 dBA. Ukrepi za varovanje objektov
in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s
predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po
končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
|
(2) Parcela,
namenjena gradnji 'B7' in 'B8' |
Na podlagi Uredbe o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05,
34/08, 109/09, 62/10) sodi območje parcele, namenjene gradnji 'B7' in
'B8' v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje mejne vrednosti
kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba ceste znašajo: Ldan 65 dBA,
Lvečer 60 dBA, Lnoč 55 dBA in Ldvn 65 dBA. Mejne vrednosti kazalcev
hrupa, ki ga povzroča naprava, obrat, objekt za pretovor in odprto
parkirišče pa znašajo: Ldan 58 dBA, Lvečer 53 dBA, Lnoč 48 dBA in Ldvn
58 dBA. |
Ukrepi za varovanje
objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v
skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in
uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni
hrupa. |
(3) Zaščita pred
hrupom cest |
Pri objektih na
naslovih Trnava 32 in Trnava 5 se naj izvedejo aktivni protihrupni
ukrepi v smislu spremembe prometnih tokov, da ne bo prihajalo do
preseganja predpisanih mejnih vrednosti. Promet v oziroma iz območja
OPPN naj ne poteka po obstoječih cestah na jugu območja OPPN, ampak naj
se odvija po cestah znotraj OPPN. Pri omenjenih objektih naj se po
izvedbi OPPN izvedejo meritve hrupa in na podlagi le-teh izvedejo
dodatni protihrupni ukrepi. |
Upravljavec avtoceste
Dars d.d. ter Direkcija RS za ceste ne bosta zagotavljala dodatnih
ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi
drugimi vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste ali regionalne
ceste glede na že izvedene ukrepe zaščite v sklopu le-te. Izvedba vseh
morebitnih novih ukrepov za zaščito območja je obveznost lokalne
skupnosti oziroma investitorjev novih posegov. |
19. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Predvideni
objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za
potrebe po toplotni energiji naj se prvenstveno uporabljajo alternativni
viri oziroma tisti viri, ki imajo minimalne vplive na kakovost zraka. S
tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni. |
(2) Za zmanjšanje
količin škodljivih snovi, ki prekomerno onesnažujejo zrak je predvideno:
|
izbor takih
tehnologij, ki ne bodo kvarno vplivale na delovno in bivalno okolje ter
bodo zagotovljeni vsi zaščitni ukrepi za preprečevanje neprijetnih in
škodljivih emisij tako na delovnem, kot v zunanjem okolju, |
emisijske
koncentracije škodljivih snovi v zraku ne smejo presegati dopustnih mej
po odloku o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo
škodljivih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 30/90), priporoča se
upoštevanje polovičnih vrednosti za najvišje koncentracije škodljivih
snovi v ozračju, |
krajinska ureditev z
zasaditvijo kot zaščita proti avtocesti na severu, |
znotraj območja OPPN
se izvede nova intenzivna zasaditev. Ob komunikacijah je predvidena
zasaditev drevja v obliki drevoredne zasaditve, kjer pa prostor to
dopušča pa tudi zasaditev večjih skupin drevja in grmovnic. |
20. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Za vsak objekt je
potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali
ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za komunalne odpadke, in
odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno
mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz
vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora
ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja
izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(2) Zbirno mesto mora
ustrezati naslednjim splošnim zahtevam: |
– funkcionalnim,
estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem,
|
– ne sme ovirati ali
ogrožati prometa na javnih prometnih površinah, |
– vzdolžni nagib
dostopne poti od zbirnega mesta do odjemnega mesta je lahko max. 15 %
v strmini oziroma 4 %
v klančini, |
– med zbirnim in
odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti
poglobljeni, |
– širina dostopa do
zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega
nameščenega zabojnika, |
– kadar so med
zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več kot
je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za
poglobljen robnik, |
– tla zbirnega mesta
morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na
udarce in obrabo, |
– zbirno mesto
urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika. |
(3) Če je zbirno
mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način: |
– prostor mora imeti
električno razsvetljavo, |
– prostor naj bo
ustrezno prezračevan, |
– tla v prostoru naj
bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in nagnjena proti
kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko
omrežje, |
– v prostoru ne smejo
biti priključki za plin, plinski števci ipd. |
(4) Zagotoviti je
potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma
odjemnega mesta. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m. |
21. člen |
(varstvo tal) |
Rodovitni del prsti,
ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter
uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. |
22. člen |
(ohranjanje narave) |
Na območju OPPN ni
naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko
raznovrstnost. Zato izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja
naravovarstvenega mnenja nista potrebni. |
IX. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z
VARSTVOM PRED POŽAROM |
23. člen |
(obramba) |
Na območju OPPN ni
obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo in zaščito. |
24. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Poplavna varnost
|
Območje OPPN leži na
levem bregu vodotoka Trnava. Po evidencah MOP, ARSO se območje OPPN ne
nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov in ni poplavno
ogroženo. Na območju OPPN ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na
vodna ali priobalna zemljišča vodotokov. |
(2) Varstvo pred
škodljivim delovanjem visoke podtalnice |
Pred kakršnimikoli
posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem
odlokom je potrebno upoštevati geološko-geomehanski elaborat
(Hidro-geološko poročilo o možni ureditvi odvodnjavanja meteornih vod na
območju OPPN Trnava – zahod, Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, 1. 9.
2009), ki ga je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno dopolniti s
podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami, v kolikor bo to potrebno, in v
skladu s tem prilagoditi način gradnje. |
V
geološko-geomehanskem elaboratu iz prejšnjega odstavka je ugotovljeno,
da se nivo podtalnice nahaja na »povprečni globini okrog 3,0 m in precej
niha v odvisnosti od količine padavin in predvsem vodostaja Savinje. V
normalnih razmerah je smer toka podtalnice od severo-zahoda proti
jugo-vzhodu.« |
Pri gradnji novih
objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice
na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO
Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa
podzemne vode, 1. 2. 2010): |
IME_VOD_TE
Savinjska kotlina |
VOD_OBMOCJ
Donava |
ST_VODONOS 1 |
VOD_SKUP1
Medzrnski, aluvialni – obširni |
in lokalni srednje do visoko izdatni, mestoma |
nizko izdatni vodonosniki |
VDOON_1
Peščeno-prodni zasipi reke Savinje |
in njenih pritokov |
HIDRODIN1
Odprt |
SRED_DEB1
16 |
LITO_OPIS1
Debelozrnati terestrični sedimenti (pesek, |
prod, grušč) / Kvartar |
(3) Varstvo pred
škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi |
Območje OPPN se
nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja
do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso
predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred
kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja
skladno s tem odlokom potrebno upoštevati geološko-geomehanski elaborat
Hidro-geološko poročilo o možni ureditvi odvodnjavanja meteornih vod na
območju OPPN Trnava – zahod, Geosvet Samo Marinc s.p., Celje, 1. 9.
2009), ki ga je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno dopolniti s
podrobnejšimi geomehanskimi raziskavami, kolikor bo to potrebno, in v
skladu s tem prilagoditi način gradnje. |
(4) Potresna
ogroženost, dopolnilna in druga zaščita |
Upoštevati je
potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način
gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja
projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal,
http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije –
projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, 1. 2. 2010). Za
nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte
projektnega pospeška tal in Evrokod 8. |
Pri načrtovanju
objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno
predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili
razlitje nevarnih snovi. |
Dostopi in dovozi
morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in
izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja. |
25. člen |
(varstvo pred
požarom) |
(1) Pri pripravi OPPN
so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 9/11) upoštevani ustrezni prostorski,
gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z
odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov,
zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji
za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne
površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je
predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o
tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni
list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Pri nadaljnjem
projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom
(Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah
(Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07). |
(2) Investitorji
objektov, za katere bo pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna
izdelava študije požarne varnosti so pred vložitvijo vloge za izdajo
gradbenega dovoljenja dožni pridobiti požarno soglasje k projektnim
rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje. Za stavbe, za katere
študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni
požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«,
vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni
potrebno. |
X. NAČRT PARCELACIJE |
26. člen |
(parcelacija) |
(1) Načrt parcelacije
vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji in je prikazan v grafičnem delu
OPPN. |
(2) Parcela,
namenjena gradnji 'A1' |
Zajema parcelo
znotraj katere se nahaja celotna prometna ureditev, vključno z
gospodarsko javno infrastrukturo ter vse predvidene zelene površine z
drevoredi. Ta parcela, namenjena gradnji se nameni kot javno dobro.
|
(3) Parcele,
namenjene gradnji od 'B1' do 'B8' |
Zajema parcele,
namenjene gradnji različnih velikosti. Te parcele so namenjene gradnji
stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov, zunanji ureditvi ter gradnji
internih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo. Dovoljeno je
združevanje zgolj tistih posameznih parcel, namenjenih gradnji, ki imajo
to možnost prikazano v načrtu parcelacije v grafičnem delu OPPN. Število
in velikost parcel, namenjenih gradnji je lahko tudi drugačno, pri čemer
je dovoljeno premikanje zgolj tistih posameznih mej parcel, ki ne mejijo
na cestno infrastrukturo. Ravno tako je dovoljena delitev parcel,
namenjenih gradnji, pri čemer pa v nobenem primeru nova parcela,
namenjena gradnji, ne sme biti manjša od 1000 m². Lomljenje ali
rotiranje mej parcel, namenjenih gradnji ali samih parcel, namenjenih
gradnji, ni dovoljeno. |
XI. ETAPNOST IZVEDBE
PROSTORSKE UREDITVE |
27. člen |
(etapnost) |
(1) 1. etapa: takoj
po sprejemu OPPN se lahko prične z gradnjo objektov na parcelah,
namenjenih gradnji 'B5', 'B6' in 'B7'. |
(2) 2. etapa: gradnja
objektov znotraj ostalih parcel, namenjenih gradnji (od 'B1' do 'B4' ter
'B8'), se lahko prične po izgradnji gospodarske javne infrastrukture, ki
je potrebna za funkcioniranje posamezne parcele, namenjene gradnji.
Možna je tudi gradnja objektov hkrati z gradnjo gospodarske javne
infrastrukture, vendar je pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekte
potrebno pridobiti uporabno dovoljenje za zgrajeno infrastrukturo.
Hkrati z gradnjo gospodarske javne infrastrukture mora potekati tudi
obvezna zasaditev z visokodebelnimi drevesi. |
(3) Cesti C3 in C4 se
lahko izvedeta kot sta načrtovani. Možna je tudi njuna začasna izvedba v
obliki kolovoza z namenom zagotavljanja dostopa do kmetijskih površin,
ki pa mora biti izvedena pred gradnjo objektov znotraj parcel,
namenjenih gradnji od 'B1' do 'B3' ter 'B8'. |
(4) Zasaditve znotraj
parcele, namenjeni gradnji 'B7', morajo biti izvedene hkrati z izvedbo
načrtovanih ureditev znotraj te parcele. |
XII. DOPUSTNA
ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV |
28. člen |
(velikost dopustnih
odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) |
(1) Pri nadaljnjem
načrtovanju je dovoljeno parcele, namenjene gradnji združevati, in sicer
v skladu s tretjim odstavkom 26. člena tega odloka. V tem primeru se
gradbena meja na stiku združitve ukine in ostane samo obodna z obveznimi
odmiki. Pri tem je potrebno za vsako parcelo zagotoviti priključke na
javno cesto ter na ostalo gospodarsko infrastrukturo. |
(2) Meje parcel,
namenjenih gradnji so določene okvirno, možne so tudi smiselne
korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo OPPN.
|
(3) Odmiki stavb od
sosednjih parcel, z izjemo parcel prometne infrastrukture, so lahko tudi
manjši od predpisanih, vendar zgolj pod pogojem pridobitve soglasja
lastnika le-te, pri čemer pa je potrebno upoštevati varnostne in ostale
tehnične zahteve gradnje. |
(4) Znotraj parcele
namenjene gradnji 'B1' so dovoljena odstopanja glede največje dopustne
višine stavbe, in sicer največ za 2.00 m. |
(5) Ravno tako so
dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri
nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa
ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati
prostorskih in okoljskih razmer. |
(6) Dovoljena so
odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva
prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami
tehnologiji izvedbe. |
(7) Odstopanja od
rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim
interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih
le-ta zadevajo. |
XIII.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
IN PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI DRUGE ZAKONODAJE |
29. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) |
OPPN
preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina
Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja
hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja
prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove
veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se
smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. |
30. člen |
(usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti druge zakonodaje) |
Po prenehanju
veljavnosti zakonodaje, na katero se nanaša in sklicuje ta odlok
(uredbe, pravilniki, zakoni ipd.), se smiselno uporablja področna
zakonodaja, ki nadomešča razveljavljeno zakonodajo. |
XIV.
KONČNE DOLOČBE |
31. člen |
(dostopnost) |
Projekt iz 1. člena
tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na
Upravni enoti na Oddelku za okolje in prostor Žalec. |
32. člen |
(nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna
področja. |
33. člen |
(začetek veljavnosti) |
Odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 35050-2/2009-42 |
Braslovče, dne 19.
decembra 2012 |
Župan |
Občine Braslovče
|
Branimir Strojanšek
l.r. |