Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07– UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010 in 40/2012 - ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006 – UPB1, 49/2006 - ZMetD, 66/2006-odl.US, 33/2007 - ZPNačrt,57/2008-ZFO-  1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009 - ZPNačrtA, 48/2012, 57/2012 in 92/2013), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/14-odl. US in 92/14- odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), Odloku o lokalnih občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2015) in 18. členu Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013) je Občinski svet Občine Ljutomer na 5. redni seji, 23. 6. 2015 sprejel

ODLOK

O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(javna služba)

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Ljutomer (v nadaljevanju: občina).

(2) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

1.            se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in

2.            iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

1.            oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,

2.            oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

3.            oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

4.            oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in

5.            oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50m³.

3. člen

(oskrbovana območja)

Občina zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo na naslednjih območjih:

1. OBMOČJE 1: območje javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo  izvaja javna služba (več kot 5 prebivalcev/ha (območje z več kot 50 prebivalci) ali povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan). Gre za območja, kjer je zagotavljanje javne službe obvezno in sicer:

2. OBMOČJE 2: območje javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe:

3. OBMOČJE 3: območje javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območje javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka:

4. OBMOČJE 4: območje javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka:

Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo.

4. člen

(uporabniki javne službe)

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.

(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.

(5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka je občina.

(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.

5. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

·              organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

·              vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,

·              pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

·              pravice in obveznosti uporabnikov,

·              vire financiranja javne službe,

·              vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,

·              cene storitev javne službe,

·              javna pooblastila izvajalca javne službe,

·              nadzor nad izvajanjem javne službe,

·              predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka,

·              kazenske določbe,

·              prehodne in končne določbe.

6. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

7. člen

(pomen izrazov)

V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.

2             Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

8. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1) Javna služba se opravlja v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine Ljutomer.

(2) Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena je upravljavec javnega vodovoda na območju celotne občine, kjer zagotavljajo opravljanje javne službe.

3             Vrste in obseg storitev javne službe

9. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:

1.            oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,

2.            obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,

3.            redno vzdrževanje javnega vodovoda,

4.            redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,

5.            redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki niso daljši od 200m,

6.            vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

7.            poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

8.            izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

9.            izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,

10.          monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,

11.          monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,

12.          označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,

13.          občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,

14.          izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

15.          izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,

16.          redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in

17.          priključevanje novih uporabnikov javne službe.

(2) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:

·              preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,

·              zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in

·              interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

10. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. 

4             Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

4.1          Opremljenost naselij z javnim vodovodom

11. člen

(opremljenost naselij)

(1) Območje naselij poselitve s petdeset (50) ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

1.     da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in

2.     da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10m³ pitne vode na dan.

(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

4.1.1       Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom

12. člen

 (priključitev na javni vodovod)

(1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod in je oddaljenost stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta iz drugega odstavka 2. člena tega odloka od javnega vodovoda enaka ali manjša od 200 m, je priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna  v skladu z določili tega odloka.

(2) Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod, bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod. Rok za priključitev ne sme biti daljši od 6 mesecev.

(3) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. Lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.

(4) V primeru opravljanja dejavnosti v stavbi mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotavljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

(5) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

(7) Možen je tudi začasen priključek na javni vodovod ob pogojih določenih s tehničnim pravilnikom.

(8) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

(9) Z dnem možnosti priključitve na javni vodovod in oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda stranki preneha vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo.

13. člen

(postopek priključitve)

(1) Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik na Občino podati vlogo za priključitev. Občina uporabniku izda ustrezno odločbo v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Izvajalec lahko priključi objekt na javni vodovod šele takrat, ko uporabnik izpolni vse pogoje določene s soglasjem in Občini poravna komunalni prispevek.

(3) Izvajalec mora uporabniku obstoječega objekta namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določajo pogoji v izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod  skladno z določili tehničnega pravilnika.

(4) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na javni vodovod, krije uporabnik.

14. člen

(zamenjava obračunskega vodomera)

(1) Upravljavec je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo obračunskih vodomerov ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.

(2) Upravljavec lahko poškodovan obračunski vodomer, v nujnem primeru zamenja brez predhodnega obvestila uporabniku, uporabnika pa je o tem dolžan naknadno obvestiti v roku 15 dni po zamenjavi.

(3) V primeru, da je za poškodbo obračunskega vodomera kriv uporabnik, je dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil. Upravljavec je poškodovan obračunski vodomer dolžan hraniti do zaključka dokaznega postopka oziroma do plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

15. člen

(prepoved priključitve na javni vodovod)

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod.

(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

16. člen

(odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod)

(1) Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod in v primerih, ko gre za začasni priključek.

(2) Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod zagotovi lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.  O odstranitvi priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda najmanj petnajst (15) dni pred začetkom del. Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda.

(3) Stroške storitev upravljavca javne službe iz drugega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.

(4) Izjemoma je dovoljena odstranitev vodovodnega priključka tudi v primerih, kadar priključena stavba trajno ni naseljena in trajno ni v uporabi, ter v drugih izjemnih primerih. Takšne izjemne primere odstranitve vodovodnih priključkov posebej presodi in odobri upravljavec z izdajo pisnega soglasja.

17. člen

(mirovanje vodovodnega priključka)

(1) V primeru, da objekt dalj časa (več kot 120 dni ) ne bo v uporabi, lahko lastnik vodovodnega priključka poda upravljavcu javnega vodovoda zahtevo za mirovanje vodovodnega priključka. Mirovanje vodovodnega priključka na stroške uporabnika izvede upravljavec tako, da se demontira vodomer in zaplombira vodovodni ventil na ta način, da dobava vode ni možna.

(2) V obdobju mirovanja vodovodnega priključka je uporabnik dolžan plačevati stroške omrežnine.

(3) Lastnik objekta je dolžan pred ponovno priključitvijo objekta na javno vodovodno omrežje o tem obvestiti upravljavca. Pred ponovno priključitvijo je lastnik objekta dolžan plačati stroške novega vodomera in njegovo vgradnjo.

18. 

 (prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Prav tako ni dovoljeno mešanje vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda in lastnega vira.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.

(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

4.1.2       Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom

19. člen

 (lastna oskrba s pitno vodo)

Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.

Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo na osnovi vodnega dovoljenja za namen za katerega je pridobljeno vodno dovoljenje.

4.2          Evidence

20. člen

 (evidence)

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

4.4          Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda

21. člen

(prekinitev oskrbe s pitno vodo)

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na  

podlagi predhodnega pisnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:

-      če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,

-      če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca vodovoda,

-      če ni poravnan komunalni prispevek,

-      če interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,

-      če stanje vodovodnega priključka ogroža kvaliteto vode v vodovodu ali je prostor z obračunskim vodomerom nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe te pomanjkljivosti ne odpravi,

-      če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno instalacijo, če bistveno poveča odjem vode brez soglasja izvajalca javne službe, če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec javne službe tega ne odpravi,

-      če upravljavcu ne omogoči odčitavanja ali zamenjave obračunskega vodomera, pregleda in  vzdrževanja vodovodnega priključka ali redno vzdrževanje in popravilo vodovodnega priključka,

-      če ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve na internem omrežju,

-      če ne omogoči izvajalcu rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

-      če samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na priključku na javni vodovod,

-      če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca,

-      če ne dovoli sočasne obnove vodovodnega priključka v primeru obnove javnega vodovoda,

-      če krši objavljene ukrepe varčevanja z vodo, oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah,

-      če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode,

-      če uporabnik pri urejanju okolice ne upošteva določb tega odloka in Tehničnega pravilnika,

-      če uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici obračunskega vodomera,

-      če uporabniki v večstanovanjskem objektu ne poskrbijo za ustrezno ureditev medsebojnih razmerij kot to določa ta odlok in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode po veljavnih predpisih,

-      če je zaradi stanja interne napeljave in vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,

-      če uporabnik ne poravna računa za porabljeno vodo v roku, ki ga ob upoštevanju zakonskih določil določi upravljavec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo zaradi zapadlega neplačanega dolga prekinjena dobava vode ter

-      na podlagi dokončne odločbe inšpektorja.

(2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo nosi uporabnik.

22. člen

(prekinitve oskrbe s pitno vodo za krajši čas)

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.

(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod brez povračila stroškov.

(3) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena. Za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, razen za uporabnike, ki s svojim ravnanjem ogrožajo nemoteno in varno oskrbo uporabnikov s pitno vodo.

(7) V primeru, ko je nepredvidena prekinitev ali motnja oskrbe s pitno vodo krajša od ene ure, objava upravljavca ni obvezna.

23. člen

 (omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda)

(1) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

(2) Upravljavec  izda obvestilo, v katerem določi stopnje varčevanje. V obvestilu lahko omeji uporabo vode posameznim skupinam, ali za določeno vrsto rabe (npr. zalivanje, pranje avta, odvzemanje iz hidrantov ….)

(3) Uporabniki morajo strogo upoštevati objavljene ukrepe varčevanja s pitno vodo.

4.5          Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov

24. člen

 (izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.

(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

4.6          Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda

25. člen

 (evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda)

(1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m³. Izvajalec javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino opravljenih storitev.

(2) Če dejanske količine odvzete vode iz javnega vodovoda ni mogoče ugotoviti in veljavni predpis o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ne določa drugače, jo izvajalec javne službe zaradi določitve akontacij oceni na podlagi podatkov o povprečni količini opredeljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju, ki jih je izvajalec javne službe opravil za svoje uporabnike. Kadar to ni mogoče, se upošteva zadnji razpoložljivi podatek Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni količini storitev, opravljenih za uporabnike.

(3) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje obračunskih vodomerov se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s pooblastilom.

(4) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do obračunskega vodomera ter za uporabnika prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo.

(5) V primeru, da obračunski vodomer zaradi nedostopnosti izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti stanje obračunskega vodomera v roku 8 dni po prejemu obvestila izvajalca.

6) V primeru, ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo ustreznih obračunskih vodomerov, so uporabniki dolžni urediti vodovodni priključek v skladu s Tehničnim pravilnikom v roku 6 mesecev. Dokler priključek ni urejen in opremljen z ustreznim obračunskim vodomerom, se poraba pitne vode obračuna ob upoštevanju 2. odstavka tega člena.

(7) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda  za celotno obdobje  obstoja nedovoljenega priključka oz. največ za obdobje enega leta.

26. člen

(večstanovanjski objekti)

(1) Pri večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah je potrebno urediti skupni vodovodni priključek na javni vodovod in vanj vgraditi skupni obračunski vodomer, ki služi mesečnemu odčitavanju celotne porabljene količine vode, ki jo porabi posamezna večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba, hkrati pa je potrebno zagotavljati dobavo vode in obračun porabljene vode za vsak posamezni stanovanjski ali poslovni del stavbe, oziroma enoto posebej, ter dobavo vode in obračun porabljene vode v skupnih prostorih.

(2) V večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah so uporabniki posameznih delov stavbe oz. enot, dolžni po veljavnih predpisih skleniti pogodbe z upravnikom, ki ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni upravniku sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.

(3) V primeru, da večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba nima upravnika, uporabniki med seboj izberejo osebo, ki zanje ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni tej osebi sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.

(4) Vodomernih naprav, ki se nahajajo v okviru interne vodovodne napeljave stavbe upravljavec vodovoda ne odčitava in ne vzdržuje  (delilni vodomeri).

(5) Pri urejanju dobave, porabe in obračunavanja vode v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih  stavbah, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila drugih predpisov, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb.

4.7          Zagotavljanje skladnosti pitne vode

27. člen

 (zagotavljanje skladnosti pitne vode)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

(2) Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.

(3) Skladnost mora biti zagotovljena:

·       na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,

·       v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.

(4) Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(5) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med  obračunskim vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:

·              priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali

·              ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna in

·              ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.

(7) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.

4.8          Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo

28. člen

(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)

(1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov javne službe o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj, oziroma v roku, ki ga določi izvajalec javne službe glede na naravo motnje.

(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

5             Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe

5.1          Pravice uporabnikov storitev javne službe

29. člen

(pravice uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:

·     priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·     spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,

·     izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·     povečati odjem pitne vode,

·     odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.

5.2          Obveznosti uporabnikov storitev javne službe

30. člen

(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)

Uporabniki morajo:

·     zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,

·     sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·     zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,

·     izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·     pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe, v roku 15 dni od nastale spremembe. Spremembe je mogoče uveljaviti, ko so poravnane vse obveznosti uporabnika do izvajalca.

·       redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,

·       redno skrbeti za vodomerna mesta in dostope do njih,

·        zaščititi vodomerno mesto in obračunski vodomer pred zmrzaljo in fizičnimi poškodbami,

·       skleniti pogodbo o izvajanju javne službe z izvajalcem,

·       zagotoviti izvajalcu dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritev tlaka na internem omrežju,

·       kriti stroške preverjanja ustreznosti izvedbe vodovodnega priključka, kadar priključek izvaja ustrezno usposobljen drugi izvajalec, ki ni izvajalec javne službe,

·       roku 8 dni od obvestila izvajalca, omogočiti zamenjavo obračunskega vodomera oz. vzdrževanje ali zamenjavo priključka,

·     plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,

·     urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,

·     upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,

·     urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,

·     pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov,

·     odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

·     odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in

·     opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

5.3          Prehod za dostop do vodovodnega omrežja

31. člen

(zagotovitev prehoda)

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja javnega vodovoda in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod, mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda in vodovodnega priključka, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda. 

(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje.

5.4          Odvzemi vode iz javnih hidrantov

32. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta)

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega pisnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.

(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku upravljavca javnega vodovoda.

(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

33. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe)

(1) Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

(2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvesti upravljavca javnega vodovoda.

(3) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode ter upravljavcu vedno predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto in pogoje odvzema in način plačila odvzete vode predpiše upravljavec v posebnem soglasju, ki ga predhodno izda za takšne namene.

(4) V primeru ugotovitve nedovoljenega odvzema vode iz javnega hidranta, se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m³.

34. člen

(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.

(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

5.5          Uporaba priključka stavbe na javni vodovod

35. člen

(obveznost prijave)

(1) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe.

36. člen

(stroški)

(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:

·     prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,

·     odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,

·     okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda.

(2) Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.

37. člen

(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

38. člen

(dostop do javnega vodovoda)

Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m) ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.

5.6          Obveznosti izvajalcev del

39. člen

(obveznosti izvajalcev del)

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.

(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavci javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda.

(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del.

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila. Če pride do poškodbe javnega vodovoda zaradi netočnih podatkov upravljavca javnega vodovoda o poteku javnega vodovoda, poravna stroške popravila upravljevec javnega vodovoda.

(5) V kolikor je zaradi gradnje objektov ali druge gospodarske infrastrukture potrebno prestaviti traso javnega vodovoda ali vodovodnega priključka zaradi zagotovitve minimalnih odmikov, stroške prestavitve vodovoda bremenijo  izvajalca del oz. investitorja gradnje.

6.            Viri financiranja javne službe

40. člen

(viri financiranja storitev)

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:

·              iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

·              iz proračuna občine,

·              iz dotacij, donacij in subvencij,

·              iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

41. člen

 (sredstva za razvoj infrastrukture)

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:

·              iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

·              iz proračuna občine,

·              iz dotacij, donacij in subvencij,

·              iz dolgoročnega kreditiranja,

·              iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

7             Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

42. člen

 (infrastruktura lokalnega pomena)

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.

(2) Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.

(3) Uporaba javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, ki je opremljeno z javnim vodovodom.

43. člen

 (objekti in naprave v lasti uporabnika)

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki je v lasti uporabnika, je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.

(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.

8             Cene storitev javne službe

44. člen

 (oblikovanje cen)

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

9             Javna pooblastila izvajalca javne službe

45. člen

 (javna pooblastila izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(3) Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.

(4) Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:

·              razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,

·              investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

(5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

10           Nadzor nad izvajanjem javne službe

46. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter občinska uprava občine.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko Medobčinski inšpektorat in redarstvo izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Medobčinski inšpektorat in redarstvo ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

11           Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka

47. člen

 (tehnični pravilnik)

(1) Upravljavec javnega vodovoda pripravi tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi ter ga predloži, v roku 6 mesecev, od sprejetja tega odloka, v potrditev občinskemu svetu.

(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

48. člen

 (program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu in program ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

12           Kazenske določbe

49. člen

(prekrški)

(1) Z globo  1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

·              ravna v nasprotju  12. členom;

·              ravna v nasprotju  13. členom;

·              ravna v nasprotju  s prvim odstavkom 15. člena;

·              ravna v nasprotju 16. členom;

·              ravna v nasprotju 18. členom;

·              ravna v nasprotju 23. členom;

·              ravna v nasprotju 25. členom;

·              ravna v nasprotju  30. členom;

·              ravna v nasprotju  31. členom;

·              ravna v nasprotju  32. členom;

·              ravna v nasprotju  33. členom;

·              ravna v nasprotju  35. členom;

·              ravna v nasprotju 38. členom;

·              ravna v nasprotju 39. členom;

 (2) Z globo 1.500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(4) Z globo 300  EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

13           Prehodna in končna določba

50. člen

 (prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega Odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ljutomer  (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.  1/2010, 4/2010 in 4/2012) in Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 1/2011).

51. člen

 (objava odloka in začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.