Na podlagi 3. člena
Zakona o zavodih
(Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-l, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl.
US, 8/96, 31/00 in 36/00), 26 in 135. člena
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo
(Uradni list RS, št. 96/02, 123/06, U-I-35/04-11-odl. US, 53/07,
U-I-276/05-11-odl. US, 56/08 in 4/10) ter 82. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 37/00 in 58/03) je Občinski svet Občine Ribnica na
20. redni seji dne 15. 7. 2010 sprejel |
O D L O K |
o ustanovitvi Javnega
zavoda Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in
galerijsko dejavnost |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom Občina
Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica (v nadaljevanju: ustanovitelj)
ustanovi Javni zavod Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo,
muzejsko in galerijsko dejavnost (v nadaljevanju: zavod) za opravljanje
javne službe na področju etnologije, domače in umetnostne obrti,
zgodovine, likovne in druge umetnosti – gledališče, glasba, literatura,
ples, ki ohranjajo razvijajo in nadgrajujejo naravno in kulturno
dediščino ter muzejsko in galerijsko dejavnost. |
V sestavo zavoda
sodijo organizacijske enote: |
– Rokodelski center,
|
– Muzej Ribnica in
|
– Galerija Miklova
hiša. |
S tem odlokom ureja
ustanovitelj status zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter
temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja
zavoda ter uskladi delovanje zavoda z določbami Zakona o uresničevanju
javnega interesa za kulturo. |
Sedež zavoda je v
Ribnici. |
2. člen |
Ime zavoda je: Javni
zavod Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in
galerijsko dejavnost. |
Skrajšano ime zavoda
je: Rokodelski center Ribnica (RCR). |
Ime zavoda v
mednarodnem poslovanju je: Ribnica Handicraft Centre. |
Naslov zavoda: Cesta
na Ugar 6, 1310 Ribnica. |
Zavod ima pečat,
njegovo obliko in vsebino določa statut zavoda. |
3. člen |
Poslanstvo Javnega
zavoda Rokodelski center Ribnica – zavod za rokodelstvo, muzejsko in
galerijsko dejavnost je trajna skrb za celostno ohranjanje in razvoj
kulturne dediščine, ter njeno povezovanje s sodobnim ustvarjanjem,
zbiranje, varovanje, dokumentiranje in preučevanje kulturne dediščine za
prenos informacij javnosti o njenem pomenu nekdaj, danes in v
prihodnosti, povezovanje kulturnih dejavnosti s turizmom in ostalimi
panogami gospodarstva, izobraževanje in populariziranje domače in
umetnostne obrti in sodobne likovne ustvarjalnosti. |
Poslanstvo
rokodelstva je trajna skrb za izdelovanje, ohranjanje, raziskovanje,
prikazovanje, izobraževanje, razstavljanje in populariziranje domače in
umetnostne obrti. Dejavnost rokodelstva ni omejena na določeno
geografsko področje. Svojo dejavnost iz prvega odstavka tega člena lahko
opravlja tudi izven meja Republike Slovenije. |
Zavod v skladu s
svojim poslanstvom in v skladu s pravili in cilji muzejske in galerijske
stroke skrbi tudi za premično kulturno dediščino Občine Ribnica in širše
regije, kolikor zavod z drugimi občinami sklene pogodbo, v kateri je
določena vsebina in obseg izbirne javne službe ter jo predstavlja
najširšemu krogu javnosti. |
Poslanstvo muzeja je
beleženje kolektivnega spomina in ohranjanja kulturne dediščine Ribniške
doline in njenega širšega zaledja: zbira in dokumentira, raziskuje in
predstavlja, varuje in ohranja snovno in živo dediščino ter z vsem tem
pomaga prepoznavati identiteto prebivalcev tega okolja s poudarkom na
raziskovanju kulture, življenja in pričevanja suhe robe in lončarstva.
|
Poslanstvo Galerije
Miklova hiša je hranjenje, dokumentiranje in prezentacija del zbirke
sodobne likovne umetnosti, zlatih ortneških oltarjev in druge likovne
dediščine. Poleg tega skrbi tudi za likovno ozaveščanje, izobraževanje
in vzpodbujanje lastne ustvarjalnosti občanov širšega območja. Njena
naloga je tudi prezentacija in utemeljitev aktualne likovne
ustvarjalnosti. |
4. člen |
Muzej Ribnica je
vsebinski naslednik Muzeja Miklova hiša, Galerija Miklova hiša je
vsebinski naslednik Galerije Miklova hiša, katera sta do sprejema tega
odloka poslovala kot samostojni enoti javnem zavodu Knjižnica Miklova
hiša. S sklepom številka 6211 – 42/2009/1 z dne 20. 5. 2009 je bila
Knjižnica Miklova hiša, Škrabčev trg 21 vpisana v razvid muzejev. Muzej
Miklova hiša in Galerija Miklova hiša sta v sklopu Knjižnice Miklova
hiša vsebinsko in strokovno popolnoma samostojno opravljala javno službo
na področju muzejske in galerijske dejavnosti, obe enoti bosta delovali
v sklopu Rokodelskega centra Ribnica. |
Zavod prevzame v
hrambo vse zbirke in muzejske predmete, ki jih od svoje ustanovitve
hrani Javni zavod Knjižnica Miklova hiša. |
II. DEJAVNOST ZAVODA |
5. člen |
Vsaka enota opravlja
dejavnost samostojno in celovito. |
Dejavnost rokodelstva
|
Rokodelstvo na svojem
področju opravlja naslednjo dejavnost: |
– spodbuja in
strokovno vodi izdelovanje, zbiranje, raziskovanje, hrambo, prikazovanje
in prodajo izdelkov, ki sodijo v skupino domače in umetnostne obrti,
|
– daje fizičnim in
pravnim osebam pojasnila, nasvete, pomoč pri kandidiranju na razne
razpise in drugo strokovno pomoč na področjih, ki sodijo v sklop
delovanja zavoda, |
– organizira in
izvaja znanstvena in strokovna srečanja, razgovore, seminarje in druge
oblike strokovnega sodelovanja ter izobraževanja s področja rokodelstva,
|
– evidentira, zbira,
dokumentira, hrani, varuje in znanstveno-raziskovalno proučuje izdelke
rokodelstva, |
– pripravlja in
posreduje tematske razstave (stalne in občasne) ter druge oblike
predstavljanja svoje dejavnosti doma in v tujini ter organizira
gostovanja tujih razstav, |
– aktivno sodeluje z
drugimi zavodi s sorodno dejavnostjo ter raziskovalnimi in pedagoškimi
ustanovami, |
– redno in načrtno
sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, pripravlja in izvaja
pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive
družbene skupine, |
– prizadeva si
dosegati visoko kvaliteto dela znotraj vseh področij dela in
odgovornosti zavoda na način, da skrbi za izobraževanje svojih
strokovnih sodelavcev in omogoča strokovno izobraževanje pripravnikov za
poklice v okviru opravljanja svoje dejavnosti ter omogoča izvajanje
študijske prakse s področij, ki jih pokriva, |
– vodi in vzdržuje
strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je internega
značaja in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih
standardih, |
– izdaja, zamenjuje
in prodaja publikacije, kataloge in drugo pisano in tiskano besedo,
nosilce zvoka ter ostale izdelke, ki izhajajo iz dejavnosti in
poslanstva zavoda, |
– skrbi za
popularizacijo zavodovih dejavnosti s prirejanjem delavnic, festivalov,
izobraževalnih programov, prireditev, pripravlja tiskana in druga
gradiva, s katerimi se predstavlja širši zainteresirani javnosti in
omogoča njeno vključevanje v delovanje zavoda, |
– skrbi za
povezovanje organizacij s področja naravne in kulturne dediščine ter
omogoča skupne nastope na različnih prireditvah, kongresih, sejmih, s
pomočjo katerih popularizira dejavnost zavoda in sodelujočih
organizacij, |
– v sodelovanju z
vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in organizacijami, ki se
ukvarjajo s področjem naravne in kulturne dediščine, pripravlja
seminarje, usposabljanja in izobraževanja na temo rokodelstva ter
različnih umetnosti in obrti, |
– razpisuje, izvaja,
vodi in organizira natečaje in znanstveno-raziskovalne naloge, povezane
z zavodovo dejavnostjo, preko katerih pridobiva zunanje sodelavce ter
ozavešča in povezuje širšo javnost z dejavnostmi zavoda, |
– izdaja in prodaja
replike in spominke, vezane na dejavnost zavoda, |
– izdeluje in prodaja
izdelke, vezane na dejavnost zavoda, |
– izdaja prepise
dokumentov, potrdila na podlagi dokumentov, daje strokovna mnenja,
|
– opravlja storitve s
področja svoje dejavnosti za potrebe fizičnih in pravnih oseb,
|
– opravlja druge
naloge v skladu z zakonom. |
Dejavnost muzeja
|
Muzej opravlja na
področju varstva premične kulturne dediščine kot javno službo naslednje
dejavnosti: |
– evidentira, zbira,
inventarizira, dokumentira, konzervira in restavrira, hrani, varuje in
znanstveno-raziskovalno proučuje premično kulturno dediščino na podlagi
zbiralne politike in poslanstva muzeja ter jo predstavlja javnosti,
|
– varuje in hrani
zbirke, ki so v upravljanju muzeja ter jih dopolnjuje v skladu z
zbiralno politiko in s poslanstvom muzeja, |
– skrbi za premično
dediščino v muzeju in izven njega, |
– pri
restavratorsko-konzervatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim
centrom Slovenije, pooblaščenimi muzeji ter raziskovalnimi ustanovami,
|
– pripravlja in
posreduje tematske razstave (stalne in občasne) ter druge oblike
predstavljanja dediščine doma in v tujini ter organizira gostovanja
tujih razstav, |
– aktivno sodeluje
pri kulturnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji,
raziskovalnimi in pedagoškimi ustanovami, |
– redno in načrtno
sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, pripravlja in izvaja
pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive
družbene skupine, |
– omogoča dostopnost
do programov vsem obiskovalcem in telesno oviranim osebam, |
– posoja muzejsko
gradivo za razstavno dejavnost in posebne potrebe, |
– razvija vlogo
osrednjega muzeja za področja nekaterih svojih zbirk na način, da bo
prevzemal vrsto nalog za in v sodelovanju z mrežo muzejev, kar bo
potekalo v obliki tekočega dialoga z uporabniki muzeja in muzejskimi
partnerji, |
– ugotavlja in
predlaga razglasitev dediščine za spomenik ali znamenitost ter
pripravlja strokovne osnove potrebne za razglasitev po standardih UNESCO
(Object ID), |
– načrtuje, usmerja
in koordinira muzeološko delo na razglašenih spomenikih, ki se nahajajo
na območju, ki ga pokriva muzej, |
– posreduje podatke o
dediščini v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
|
– daje strokovna
mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine, |
– daje fizičnim in
pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri
spoznavanju, varovanju in zaščiti kulturne dediščine; sodeluje z
imetniki oziroma organi, ki jo hranijo, |
– razvija zavest o
pomenu dediščine, s popularizacijskimi programi širi védenje o dediščini
in kulturi v širšem smislu, |
– obvešča javnosti o
programih in aktivnostih, ki jih pripravlja, |
– organizira
znanstvena in strokovna srečanja, razgovore, seminarje in druge oblike
strokovnega sodelovanja ter izobraževanja, s področji kulturne
dediščine, etnologije in zgodovine, |
– izvaja
znanstveno-raziskovalne naloge s svojega delovnega področja,
|
– prizadeva si
dosegati visoko kvaliteto dela znotraj vseh področij dela in
odgovornosti muzeja na način, da skrbi za izobraževanje svojih
strokovnih sodelavcev, |
– omogoča strokovno
izobraževanje pripravnikov za kustose in druge poklice v muzejski stroki
ter omogoča izvajanje študijske prakse s področja, ki jih pokriva,
|
– vodi in vzdržuje
strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je internega
značaja in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih
standardih, |
– izdaja, zamenjuje
in prodaja publikacije, kataloge in drugo pisano in tiskano besedo,
nosilce zvoka ter ostale izdelke, ki izhajajo iz dejavnosti in
poslanstva muzeja, |
– izdaja in prodaja
replike in spominke vezane na dejavnost muzeja, |
– opravlja dejavnost
muzejske trgovine, |
– izdaja prepise
dokumentov, potrdila na podlagi dokumentov, daje strokovna mnenja ter
posreduje gradiva iz muzejskih fototek, |
– opravlja storitve s
področja svoje dejavnosti za potrebe fizičnih in pravnih oseb.
|
Dejavnost galerije
|
Galerija opravlja na
področju varstva premične in nepremične kulturne dediščine kot javno
službo naslednje dejavnosti: |
– evidentira, zbira,
inventarizira, dokumentira, konservira in restavrira, hrani, varuje in
znanstveno-raziskovalno proučuje premično kulturno dediščino na podlagi
zbiralne politike in poslanstva galerije ter jo predstavlja javnosti,
|
– varuje in hrani
zbirke, ki so v upravljanju galerije ter jih dopolnjuje v skladu z
zbiralno politiko in s poslanstvom galerije, |
– pri
restavratorsko-konzervatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim
centrom Slovenije, pooblaščenimi muzeji ter raziskovalnimi ustanovami,
|
– pripravlja in
posreduje tematske razstave (stalne in občasne) ter druge oblike
predstavljanja dediščine doma in v tujini ter organizira gostovanja
tujih razstav, |
– aktivno sodeluje
pri kulturnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi galerijami,
raziskovalnimi in pedagoškimi ustanovami, |
– prezentira in
utemeljuje aktualno likovno ustvarjalnost, |
– redno in načrtno
sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, pripravlja in izvaja
pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive
družbene skupine, |
– omogoča dostopnost
do programov telesno oviranim osebam, |
– posoja galerijsko
gradivo za razstavno dejavnost in posebne potrebe, |
– razvija vlogo
osrednje galerije za področja nekaterih svojih zbirk na način, da bo
prevzemal vrsto nalog za in v sodelovanju z mrežo galerij in muzejev,
kar bo potekalo v obliki tekočega dialoga z uporabniki galerij in
galerijskimi partnerji, |
– ugotavlja in
predlaga razglasitev dediščine za spomenik ali znamenitost ter
pripravlja strokovne osnove potrebne za razglasitev, |
– načrtuje, usmerja
in koordinira galerijsko delo na razglašenih spomenikih, ki se nahajajo
na območju, ki ga pokriva galerija, |
– posreduje podatke o
dediščini v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,
|
– daje strokovna
mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine, |
– daje fizičnim in
pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri
spoznavanju, varovanju in zaščiti kulturne dediščine; sodeluje z
imetniki oziroma organi, ki jo hranijo, |
– razvija zavest o
pomenu dediščine, s popularizacijskimi programi širi védenje o dediščini
in kulturi v širšem smislu, |
– obvešča javnosti o
programih in aktivnostih, ki jih pripravlja, |
– organizira
znanstvena in strokovna srečanja, razgovore, seminarje in druge oblike
strokovnega sodelovanja ter izobraževanja, s področji kulturne
dediščine, umetnostne zgodovine … izvaja znanstveno-raziskovalne naloge
s svojega delovnega področja, |
– prizadeva si
dosegati visoko kvaliteto dela znotraj vseh področij dela in
odgovornosti galerije na način, da skrbi za izobraževanje svojih
strokovnih sodelavcev, |
– omogoča strokovno
izobraževanje pripravnikov za kustose in druge poklice v muzejski in
galerijski stroki ter omogoča izvajanje študijske prakse s področja, ki
jih pokriva, |
– vodi in vzdržuje
strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je internega
značaja in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih
standardih, |
– izdaja, zamenjuje
in prodaja publikacije, kataloge in drugo pisano in tiskano besedo,
nosilce zvoka ter ostale izdelke, ki izhajajo iz dejavnosti in
poslanstva galerije, |
– izdaja in prodaja
replike in spominke vezane na dejavnost galerije, |
– izdaja prepise
dokumentov, potrdila na podlagi dokumentov, daje strokovna mnenja ter
posreduje gradiva iz galerijskih fototek, |
– opravlja storitve s
področja svoje dejavnosti za potrebe fizičnih in pravnih oseb.
|
Njena naloga je tudi
dokumentiranje, zbiranje, hranjenje, proučevanje, razstavljanje,
popularizacija in utemeljitev aktualne likovne ustvarjalnosti. Poleg
tega skrbi tudi za likovno ozaveščanje, izobraževanje in vzpodbujanje
lastne ustvarjalnosti občanov širšega območja. |
Skupne dejavnosti
zavoda |
Poleg nalog iz
prejšnjega odstavka, opravlja zavod kot javno službo tudi naslednje
naloge: |
– spodbuja in
strokovno vodi izdelovanje, zbiranje, raziskovanje, hrambo, prikazovanje
in prodajo izdelkov, ki sodijo v skupino domače in umetnostne obrti,
|
– izdaja in prodaja
publikacij, vezanih na dejavnost, |
– oddaja prostore in
opremo za kulturne, razstavne, vzgojno-izobraževalne, promotivne in
druge prireditve. |
Poleg dejavnosti
javne službe opravlja zavod tudi tržno dejavnost, ki obsega:
|
– opravljanje
gostinske dejavnosti slaščičarne kot dopolnilne dejavnosti za potrebe
zavoda, ter gostinske dejavnosti kavarne kot dopolnilno dejavnost,
|
– posredovanje
informacij, nasvetov in planiranje potovanj po naročilu, organiziranje
nastanitve in prevoza turistov, posredovanje voznih kart, turističnih
paketov, |
– dejavnost
organizatorjev potovanj (tour operaterjev), |
– dejavnost
turističnih vodičev, |
– organizacija
prireditev, izobraževanj in seminarjev (ki niso vezane na osnovno
dejavnost), |
– najemnine,
zakupnine, drugi prihodki od premoženja, |
– komisijska prodaja
umetnin, |
– trgovinsko
dejavnost. |
Zavod opravlja
dejavnosti v obsegu in na način, določen z letnim programom dela in
finančnim načrtom. Vsaka enota opravlja dejavnost samostojno in
celovito. |
6. člen |
Naloge iz prejšnjega
člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi
standardne klasifikacije dejavnosti razvrščene: |
– R/91.020 Dejavnost
muzejev; |
– R/91.030 Varstvo
kulturne dediščine; |
– R/90.040
Obratovanje objektov za kulturne prireditve; |
– N/82.300
Organiziranje razstav, sejmov, srečanj; |
– I/56.300 Strežba
pijač; |
– J/58.110 Izdajanje
knjig; |
– J/58.130 Izdajanje
časopisov; |
– J/58.140 Izdajanje
revij in druge periodike; |
– J/59.200 Snemanje
in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij; |
– J/58.190 Drugo
založništvo; |
– C/18.120 Drugo
tiskanje; |
– C/18.200
Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa; |
– C/31.090
Proizvodnja drugega pohištva; |
– C/32.990 Druge
nerazvrščene predelovalne dejavnosti; |
– C/16.290
Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja;
|
– C/23.200
Proizvodnja ognjevzdržne keramike; |
– C/23.41 Proizvodnja
gospodinjske in okrasne keramike; |
– C/23.700 Obdelava
naravnega kamna; |
– F/43.990 Druga
specializirana gradbena dela; |
– G/47.610 Trgovina
na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami; |
– G/47.621 Trgovina
na drobno s časopisi in revijami; |
– G/47.622 Trgovina
na drobno s papirjem in pisalnimi potrebščinami; |
– G/47.782 Trgovina
na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki;
|
– G/47.789 Druga
trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah; |
– G/47.910 Trgovina
na drobno po pošti in internetu; |
– G/47.890 Trgovina
na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom; |
– G/47.990 Druga
trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic; |
– I/56.103 Dejavnost
slaščičarne in kavarne; |
– L/68.200 Oddajanje
in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin; |
– N/77.290 Dajanje
drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup; |
– J/63.110 Obdelava
podatkov in s tem povezane dejavnosti; |
– J/63.99 Drugo
informiranje; |
– M/70.22 Drugo
podjetniško in poslovno svetovanje; |
– M/72.200
Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in
humanistike; |
– M/71.129 Drugo
tehnično projektiranje in svetovanje; |
– M/73.110 Dejavnost
oglaševalskih agencij; |
– M/74.200
Fotografska dejavnost; |
– N/82.190
Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške
dejavnosti; |
– N/79.110 Dejavnost
potovalnih agencij; |
– N/79.120 Dejavnost
organizatorjev potovanj; |
– N/79.900
Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti; |
– P/85.590 Drugje
nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
|
– P/85.520
Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in
umetnosti; |
– P/85.600 Pomožne
dejavnosti za izobraževanje; |
– J/59.110 Produkcija
filmov, video filmov, televizijskih oddaj; |
– J/59.130
Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; |
– R/90.030 Umetniško
ustvarjanje; |
– R/93.299 Druge
nerazvrščene dejavnosti za prosti čas; |
– R/91.011 Dejavnost
knjižnic; |
– R/91.012 Dejavnost
arhivov. |
Na podlagi pogodbe
med ustanoviteljem in pravno osebo javnega ali zasebnega prava, se lahko
ena ali več dejavnosti iz tega člena, ki se opravljajo kot tržna
dejavnost, prenese na pravno osebo. |
7. člen |
Zavod se lahko zaradi
usklajevanja strokovnih, poslovnih in razvojnih interesov povezuje v
zveze in druga strokovna združenja. |
III. ORGANA ZAVODA |
8. člen |
Organa zavoda sta:
|
– direktor,
|
– svet zavoda. |
9. člen |
Direktor zastopa,
predstavlja in vodi zavod ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost
dela zavoda. |
Naloge direktorja so:
|
– načrtuje,
organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, |
– sprejema strateški
načrt, |
– sprejema program
dela s finančnim ovrednotenjem, |
– sprejema akt o
organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v
zavodu, |
– sprejema akt o
sistemizaciji delovnih mesti po predhodnem mnenju reprezentativnih
sindikatov v zavodu, |
– sprejema kadrovski
načrt, |
– sprejema načrt
nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, |
– sprejema druge
akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda,
|
– poroča
ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na
delovanje zavoda, |
– pripravi letno
poročilo, |
– sklepa zavodsko
kolektivno pogodbo, |
– predlaga cene
javnih kulturnih dobrin, ki jih zagotavlja zavod, |
– izvaja vse
pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi
predpisi, |
– odloča o
izobraževanju delavcev v skladu s kolektivno pogodbo, |
– izdaja sklepe ter
imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev
določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog, |
– zagotavlja javnost
dela zavoda, |
– zagotavlja
informiranost delavcev, |
– izdaja splošne
akte, za katere je tako določeno z zakonom, kolektivno pogodbo ali s
sklepom sveta zavoda, |
– skrbi za izvajanje
zakonov, ostalih prepisov in aktov zavoda, |
– opravlja druge
naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi. |
K aktom iz druge,
tretje, četrte, pete, šeste, sedme, enajste in dvanajste alinee
prejšnjega odstavka tega člena daje soglasje svet zavoda. |
10. člen |
Direktor mora pri
vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega
gospodarstvenika. |
Direktor zastopa in
predstavlja javni zavod pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti
in nosilci javnih pooblastil ter v pravnih poslih z drugimi pravnimi in
fizičnimi osebami neomejeno. |
Izjemo predstavljajo
pravni posli pridobitve stvarnega premoženja za potrebe javnega zavoda
in pravni posli razpolaganja s stvarnim premoženjem, s katerim zavod
upravlja in je urejeno v 21. členu tega odloka. |
Direktor lahko pri
uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom,
prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi
pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in
sistemizaciji delovnih mest. |
V primeru
direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec
zavoda, določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest. |
11. člen |
Za direktorja je
lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: |
– ima univerzitetno
izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri, |
– ima najmanj sedem
let delovnih izkušenj, |
– pozna strokovno
področje zavoda, |
– ima opravljen izpit
iz muzejske stroke; |
– aktivno obvlada
najmanj en svetovni jezik in pasivno najmanj en svetovni jezik,
|
– ima vodstvene in
organizacijske sposobnosti, |
– aktivno obvlada
slovenski jezik. |
Kandidat za
direktorja mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in
programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. Kolikor kandidat izpita
iz muzejske stroke nima, ga mora opraviti v enem letu od podpisa
pogodbe, sicer mu delovno razmerje preneha. |
12. člen |
Direktorja imenuje
ustanovitelj javnega zavoda na podlagi javnega razpisa po predhodnem
mnenju sveta zavoda. Javni razpis objavi javni zavod. Ustanovitelj lahko
povabi posamezne kandidate tudi neposredno. |
Če svet zavoda ne
poda mnenja iz prejšnjega odstavka tega člena v roku 30 dni od dneva, ko
je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno. |
Mandat direktorja
traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova
imenovana za direktorja. Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene
svet zavoda z direktorjem pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje z
direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
|
Če je bil direktor
pred svojim imenovanjem zaposlen v zavodu za nedoločen čas, se po
prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in
kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni
izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje. |
Direktor se imenuje
največ 6 mesecev in najmanj 3 mesece pred iztekom mandatne dobe
prejšnjega direktorja. |
13. člen |
Ustanovitelj je
dolžan razrešiti direktorja pred potekom časa, za katerega je bil
imenovan, če: |
– direktor sam
zahteva razrešitev, |
– nastane kateri od
razlogov, ki po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje
po samem zakonu, |
– direktor pri svojem
delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne
izvršuje sklepov sveta zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
|
– direktor s svojim
nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali
zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali
bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda zaradi
bistvenih sprememb, kot je bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere
je zavod ustanovljen ali zaradi prenosa ustanoviteljstva. |
Direktorja razreši
ustanovitelj. |
Pred razrešitvijo
direktorja si mora ustanovitelj pridobiti mnenje sveta zavoda, razen če
je dal pobudo za razrešitev direktorja svet zavoda. Svet zavoda mora
mnenje izdati v 30 dneh, sicer se šteje, da se z razrešitvijo strinja.
Direktorja je treba seznaniti o razlogih za njegovo razrešitev in mu
dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi. |
14. člen |
Če direktorju
predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov
za direktorja ni imenovan, ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti izmed
strokovnih zaposlenih v zavodu oziroma izmed kandidatov, ki so se
prijavili na razpis, vendar največ za eno leto. |
15. člen |
Svet zavoda ima 9
članov: |
– pet kot
predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet, |
– tri kot
predstavnike zavoda izvolijo delavci, |
– enega od
predstavnikov zainteresirane javnosti na predlog kulturniške zbornice
imenuje župan. |
Mandat članov sveta
zavoda traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja. Po preteku
mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Direktor je dolžan
obvestiti ustanovitelja, zaposlene, in župana o poteku mandata članom
sveta zavoda najmanj 90 dni pred potekom mandata. |
Na konstitutivni seji
člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Konstitutivno sejo skliče direktor najpozneje v roku 30 dni po
imenovanju, oziroma izvolitvi njegovih članov. |
Predsednik sveta
zavoda mora sklicati sejo, če to zahtevata najmanj dva člana sveta
zavoda, direktor zavoda ali župan ustanovitelja. Če predsednik sveta
zavoda ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skliče tisti, ki je zahteval sklic. |
Svet zavoda sklepa
veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta zavoda. Svet zavoda
sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov. |
16. člen |
Svet zavoda ima
naslednje naloge: |
– sprejema statut
oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, |
– nadzira zakonitost
dela in poslovanja zavoda, |
– spremlja, analizira
in ocenjuje delovanje zavoda in politiko ustanovitelja, |
– predlaga
ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji
revizor ustanovitelja, |
– ocenjuje delo
direktorja, |
– daje soglasje k
strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji
delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k
zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje, |
– obravnava vprašanje
s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge
in pobude za reševanje teh vprašanj, |
– daje soglasje k
cenam javnih kulturnih dobrin, |
– potrjuje letno
poročilo zavoda, |
– daje predhodno
mnenje k imenovanju direktorja, |
– sklepa pogodbo o
zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti
delodajalca v razmerju do direktorja, |
– daje ustanovitelju
pobudo za razrešitev direktorja, |
– daje predhodno
mnenje k razrešitvi direktorja, razen če je sam dal pobudo za njegovo
razrešitev, |
– predlaga
ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti, |
– opravlja druge
naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi. |
17. člen |
Član sveta zavoda je
lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan oziroma
izvoljen, če: |
– sam zahteva
razrešitev, |
– se trikrat
zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta zavoda ali se jih
udeležuje neredno, |
– ne opravlja svojih
nalog, |
– ne zastopa
interesov tistega, ki ga je izvolil ali imenoval, ustanovitelj ugotovi,
da obstaja konflikt med zasebnimi interesi člana sveta zavoda in
interesi zavoda, |
– pri svojem delu ne
ravna v skladu s predpisi. |
V primeru predčasne
razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje, oziroma izvoli nov
član po istem postopku, kot je bil imenovan, oziroma izvoljen razrešen
član. |
IV. VIRI, NAČINI IN
POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO IN ODGOVORNOSTI ZA OBVEZNOSTI
ZAVODA |
18. člen |
Za izvajanje
dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje ustanovitelj zavodu v
upravljanje naslednje nepremičnine, opremo in inventarizirane muzejske
predmete v njih, ki so del javne infrastrukture na področju kulture:
|
– Marof – Rokodelski
center, in sicer parc. št. 962/1, 962/2, 962/3 in 953/5, vse k.o.
Ribnica; |
– Grad – parc. št.
918/1, 918/2, 918/3, 918/4, 918/5, 918/6 in 918/7, vse k.o. Ribnica;
|
– vso opremo po
inventurnem popisu osnovih sredstev, muzejskem in galerijskem gradivu v
vseh enotah. |
Premoženje iz prvega
odstavka tega člena, ki ga ima zavod v upravljanju, je last
ustanovitelja in je zavod dolžan z njim ravnati kot dober gospodar.
|
Za upravljanje s
premoženjem je zavod odgovoren ustanovitelju. |
19. člen |
Sredstva za delo
zavoda so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še
sredstva, ki jih zavod pridobi iz proračuna ustanovitelja in iz drugih
javnih sredstev. |
Zavod lahko sredstva
pridobiva tudi iz nejavnih virov kot: |
– prihodki od prodaje
blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe, |
– prihodki od prodaje
blaga in storitev na trgu, |
– s kandidaturami na
javnih razpisih Republike Slovenije, Evropske skupnosti in mednarodnih,
drugih zakonitih virov. |
Prihodki od prodaje
blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe so: |
– vstopnice,
|
– prodaja publikacij
vezanih na dejavnost, |
– kotizacije za
seminarje, posvetovanja in strokovna srečanja, |
– prodaja muzejskih
spominkov (replike, promocijski material) vezanih na dejavnost,
|
– uporaba muzejskega
in arhivskega gradiva, |
– oddaja prostorov in
opreme kulturnim izvajalcem, |
– delavnice, vodstva,
|
– pedagoško
izobraževalna dejavnost v okviru javne službe, |
– razstavna
gostovanja doma in v tujini, |
– sredstva
sponzorjev, |
– prejete donacije in
darila. |
Prihodki od prodaje
blaga in storitev na trgu so: |
– prihodki od
organizacije prireditev (ki niso vezane na osnovno dejavnost),
|
– prihodki od
komisijske prodaje umetnin, |
– prihodki od
trgovinske dejavnosti, |
– prihodki od
najemnin, zakupnin, drugi prihodki od premoženja, |
– prihodki od
gostinskih storitev za lastne potrebe in potrebe udeležencev ter
obiskovalcev. |
Zavod samostojno
gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem svoje dejavnosti.
|
Zavod za vsako
organizacijsko enoto zagotavlja ločeno vodenje finančnega poslovanja,
znotraj tega pa ločeno izkazuje: |
– ustvarjene prihodke
in odhodke iz dejavnosti javne službe in iz sredstev tržne dejavnosti in
|
– ustvarjene prihodke
in odhodke v posamezni enoti. |
20. člen |
Presežek prihodkov
nad odhodki zavod uporabi za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere
je ustanovljen. |
O načinu razpolaganja
s presežkom ali izgubo odloča na predlog direktorja svet zavoda v
soglasju z odgovorno osebo ustanovitelja na podlagi sklepa občinskega
sveta. |
O načinu pokrivanja
morebitnega primanjkljaja odloča odgovorna oseba ustanovitelja na
podlagi sklepa občinskega sveta na predlog direktorja po predhodnem
mnenju zavoda. |
V. PRAVICE,
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU |
21. člen |
Zavod je pravna
oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti
samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj
račun. |
Zavod je odgovoren za
svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Zavod prevzema
odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo
dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi,
ki so last ustanovitelja. |
Nepremično premoženje
za potrebe delovanja zavoda pridobiva ustanovitelj in ga prenese zavodu
v upravljanje. Z nepremičnim stvarnim premoženjem v lasti občine, s
katerim zavod upravlja, razpolaga ustanovitelj. |
Zavod za svojo
dejavnost uporablja tudi prostore v Miklovi hiši na parc. št. 1973, k.o.
Ribnica, in sicer galerijo in depo, skupaj s sorazmernim delom skupnih
prostorov, vse v pritličju. Zavod z Javnim zavodom Knjižnico Miklova
hiša, kot upravljavcem Mikolove hiše, sklene pogodbo, s katerim uredita
medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, zlasti pa
določita obveznost plačila obratovalnih stroškov, stroškov rednega
vzdrževanja, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov ter druge
pravice in obveznosti, ki nastanejo na podlagi takega razmerja. Zavod
lahko za svojo dejavnost upravlja in koristi tudi druge prostore
nepremičnin, ki se nahajajo na območju ustanoviteljice, če z njihovimi
lastniki sklene pogodbo o upravljanju in koriščenju. |
Zavod upravlja s
premičnim premoženjem samostojno, z muzejskimi zbirkami in nepremičnim
premoženjem pa samo po predhodnem soglasju občinskega sveta.
|
Zavod lahko sredstva,
pridobljena z oddajo nepremičnega premoženja ustanovitelja v najem,
nameni le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je zavod
ustanovljen ter za investicije. |
VI. MEDSEBOJNE
PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA |
22. člen |
Za obveznosti zavoda
subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem
letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja z delovanje zavoda.
|
Ustanovitelj ne
odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih
zavod opravlja za druge naročnike. |
23. člen |
Ustanovitelj ima do
zavoda naslednje pravice in obveznosti: |
– ugotavlja skladnost
strateških načrtov in programov dela zavoda s plani in programi Občine
Ribnica, |
– spremlja skladnost
porabe sredstev z letnimi programi, |
– odloča o statusnih
spremembah, |
– daje soglasje k
spremembam ali razširitvam dejavnosti, |
– opravlja druge
zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. |
Zavod je dolžan:
|
– predložiti letni
program dela za vsako organizacijsko enoto posebej in načrt
investicijskega vzdrževanja ter upravljanja z nepremičninami;
|
– proračunska
sredstva porabiti gospodarno in namensko za izvajanje dejavnosti, za
katere je ustanovljen. V primeru, da ustanovitelj ugotovi, da se
proračunska sredstva uporabljajo nenamensko, ima ustanovitelj v skladu s
55. členom ZJF pravico zahtevati njihovo vračilo; |
– ustanovitelju v
določenih rokih pisno poročati o poslovanju in o doseženih ciljih ter
aktivnostih, ki so določeni v Zakonu o računovodstvu ter Zakonu o javnih
financah; |
– obveščati
ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o
poslovanju v skladu z zakonom in posredovati podatke, potrebne za
spremljanje in financiranje dejavnosti ter za statistične namene. |
VII.
SPLOŠNI AKTI ZAVODA |
24. člen |
Splošni akti zavoda
so statut, pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s
katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti
delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za
delovanje zavoda. |
Splošni akti morajo
biti skladni z zakonom in tem odlokom. |
Splošni akti začnejo
veljati petnajsti dan po objavi na spletni strani zavoda ali
ustanovitelja, razen če ni v aktu drugače določeno. |
VIII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
25. člen |
Svet zavoda se
konstituira najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi javnega zavoda
Knjižnica Miklova hiša. |
26. člen |
Do imenovanja novega
direktorja ustanovitelj imenuje v.d. direktorja. |
27. člen |
Akt o sistemizaciji
delovnih mest in kadrovski načrt morata biti sprejeta najkasneje v 15
dneh po začetku veljavnosti tega odloka. Do sprejema novega akta o
sistemizaciji velja obstoječi akt javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša
v vseh določbah, če ni v nasprotju z zakoni in tem odlokom. |
Dosedanji zaposleni,
ki so po Sistemizaciji javnega zavoda Miklova hiša, bili sistemizirani v
organizacijsko enoto Galerija Miklova hiša in Muzej Miklova hiša,
preidejo na zavod, ustanovljen s tem odlokom v dvanajstih mesecih od
uveljavitve tega odloka. |
Za osnovna sredstva:
|
– v lasti Javnega
zavoda Knjižnica Miklova hiša, oba zavoda izdelata delitveno bilanco
najkasneje do 31. 12. 2010, |
– ustanovitelja, ki
jih ima za enoto Muzej Miklova hiša in enoto Galerija Miklova hiša v
upravljanju Javni zavod Knjižnica Miklova hiša, preidejo v upravljanje
na zavod, ustanovljen s tem odlokom, najkasneje do vključno 31. 12.
2010. |
Do tega datuma ima
zavod sredstva v brezplačnem najemu. |
28. člen |
V dvanajstih mesecih
od uveljavitve tega odloka ter v dvanajstih mesecih od uveljavitve
Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda
Knjižnica Miklova hiša preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega
zavoda Knjižnica Miklova hiša, Ribnica (Uradni list RS, št. 76/02, 5/06)
v delu, ki ureja delovanje Muzeja Miklova hiša in Galerije Miklova hiša.
V dvanajstih mesecih od uveljavitve tega odloka ter v dvanajstih mesecih
od uveljavitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi
javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša preneha veljati Statut javnega
zavoda Knjižnica Miklova hiša, v delu, ki se nanaša na delovanje Muzeja
Miklova hiša in Galerije Miklova hiša, razen določb o volitvah
predstavnikov delavcev v svet zavoda, ki se smiselno uporabijo za prve
volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda in niso v nasprotju s tem
odlokom in drugimi veljavnimi predpisi. |
Za ostala vprašanja,
ki zadevajo delovanje zavoda in niso opredeljena s tem odlokom ali
drugimi akti zavoda, se uporablja neposredno zakon. |
29. člen |
Občina Ribnica
poskrbi za vpis tega odloka v sodni register v skladu z veljavnimi
predpisi. |
30. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 007-0015/2010. |
Ribnica, dne 15.
julija 2010 |
Župan |
Občine Ribnica
|
Jože Levstek l.r. |