|
Na podlagi 23. člena in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 18.
člena
Statuta Občine Grosuplje, (Uradni list RS, št. 42/99, 36/02) je
Občinski svet Občine Grosuplje na 35. redni seji dne 30. novembra 2005
sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Občine Grosuplje – |
|
|
Generalni PUP Občine
Grosuplje, |
|
|
in sicer |
|
|
za PPC I/1 in PPC I/2,
PPC I/3, I/4, I/6, I/7 in I/8, PPC I/5 in PPC I/9 |
|
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve
prostorskih ureditvenih pogojev za prostorske planske celote PPC I/1 –
Šmarje-Sap in PPC I/2 – Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02,
6/03, 124/03, 21/05), I/3, I/4, I/6, I/7, I/8 – južno od Grosupljega
(Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03), PPC I/5 – Polica
(Uradni list RS, št. 15/98, 52/05, 6/03, 124/03, 63/04) in I/9 – Ilova
Gora (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03) in se imenuje s
skupnim izrazom Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje
Občine Grosuplje – Generalni PUP Občine Grosuplje. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s
Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin Dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000 (Uradni list
RS, 3/97, 57/98, 70/98, 21/2001, 87/04 in 136/04) in vsebujejo: |
|
|
v tekstualnem delu: |
|
|
– besedilo odloka, |
|
|
– tabelo Posebnih meril in pogojev s kratkim opisom
območja, |
|
|
– Obrazložitev nekaterih členov Odloka, |
|
|
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij |
|
|
|
|
|
v grafičnem delu: |
|
|
– izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000 na načrtu DKN
v merilu 1:5000 in |
|
|
– prikaz meril in pogojev za posege v celotni občini in
znotraj območij urejanja na DKN 1:2500 ali DKN m 1: 5000 |
|
|
– Posebne strokovne podlage na DOF-u v merilu 1:2500 ali
1:5000. |
|
|
2.a člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje na
območjih: |
|
|
– za katera se s prostorskim planom predvideva urejanje s
PUP, |
|
|
– za katera se predvideva izdelava prostorskih izvedbenih
načrtov (v nadaljnjem tekstu PIN) v tem planskem obdobju in se območje
ureja s PUP le začasno do sprejetja PIN-a in |
|
|
– za območja, za katera je PIN že izveden in zaključen in
se v nadaljnjem obdobju območje ureja s PUP smiselno v skladu z določili
odloka zaključenega PIN. |
|
|
3. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
|
|
– merila in pogoje za vrste posegov v prostor, |
|
|
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor, |
|
|
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, |
|
|
– merila in pogoje za prometno urejanje, |
|
|
– merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje ter
urejanje sistemov zvez, |
|
|
– merila in pogoje za varovanje okolja in pogojev bivanja, |
|
|
– merila in pogoje za ohranjanje narave in varovanje
kulturne dediščine, |
|
|
– merila in pogoji za varstvo pred požarom in |
|
|
– merila in pogoji za potrebe varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
|
4. člen |
|
|
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
|
Ocena vplivov na okolje po tem odloku se pridobi pred
izdajo gradbenega dovoljenja in je sestavni del projektne dokumentacije.
Izdela jo za to področje pooblaščena organizacija. |
|
|
Enostavni objekti – po tem odloku so definirani v skladu z
zakonom o graditvi objektov in so pomožni objekti, začasni objekti,
vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema, za postavitev
katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno. |
|
|
Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v
strnjenem zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču (planski VIII.
kategoriji), na katerem je mogoče zgraditi le posamične objekte. |
|
|
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih
značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni
namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se
bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta,
spremenijo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter
izvedejo druge izboljšave. |
|
|
Za rekonstrukcijo ne štejejo dela na elektroenergetskih,
vodnogospodarskih in komunalnih napravah železniškega, cestnega in TT
prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna
dela. |
|
|
Počitniški objekti po tem odloku so objekti, zgrajeni v
območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov. |
|
|
Razpršena gradnja v tekstu in grafiki po tem odloku so
samine in posamezni vikendi, posamezne starejše stanovanjske hiše in s
sanacijskim PUP-om legalizirani objekti. |
|
|
Samine so osamljene kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove
kmetije izven strnjene poselitve naselij. Samino sestavljajo gospodarski
objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli
manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi obkroža sadovnjak. |
|
|
Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek
lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. |
|
|
Širše območje urejanja – velja za
območja, ki so se do sprememb in dopolnitev PUP-a urejala z zazidalnim
preizkusom in za večja območja nepozidanega dela naselja, ki nimajo
primerne parcelacije. Za ta območja – določena v grafičen delu PUP, se
predhodno
umestitev v širše območje urejanja glede cestne dostopnosti
in ostale komunalne infrastrukture.
Navedeno umestitev izdela odgovorni projektant. |
|
|
Gradbena meja po tem odloku se šteje kot priporočljiv, skrajni zunanji
rob naselja in je prikazana v grafičnem delu. |
|
|
Gradbena linija je črta, do katere morajo vsaj v enem
vogalu segati vsi objekti v nizu pozidave in je določena v grafičnem
prikazu. |
|
|
Regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki so
potrebne za izvedbo ali rabo prometnih in drugih javnih površin in je za
manjša naselja določena v grafičnem prikazu. |
|
|
Zeleni rob je obstoječe stanje in v PUP – u prikazan
interes po varovanju in ponovni vzpostavitvi ozelenitve robu naselja. |
|
|
Vedutni rob je posebno izpostavljena lega in vsebina
grajenega robu naselja ter kvalitetna stavbna struktura – pogled, ki je
opazna kvaliteta z bližnjih urbanih enot. |
|
|
Ureditev osrednje odprte površine naselja – območje, kjer
se dopusti le urejanje prometnega javnega in nejavnega odprtega vaškega
obcestnega sveta. Linija ima na nekaterih mestih pomen gradbena meje in
drugod kot regulacijska linija. |
|
|
Vr – vaški rob je območje med stavbnimi zemljišči
stanovanjskih in gospodarskih objektov manjših naselij – kompleksi
kmetij in krajino, kjer je tradicionalno značilna postavitev kozolcev,
pomožnih objektov, ter zasaditev s sadovnjaki. Vaški rob je lahko tudi v
kmetijski rabi – vplivno območje ob veduti. Posebnost je vaški rob
znotraj naselja Sp. Slivnica, ki je namenjen dopolnilni dejavnosti
kmetij – obrt in podobno, kar je navedeno v posebnih merilih in pogojih
(točka 3). Vaški rob je prikazan v grafičnih prilogah. |
|
|
Tn – trajno nezazidljive zelene površine naselja – zelene
površine v manjših naseljih, ob sakralnih objektih, na strmem terenu,
kjer gradnja ni sprejemljiva ali ob prometnici – preglednost prometa. |
|
|
Umestitev v širši prostor urejanja |
|
|
Urbanistična preveritev se izdela praviloma v območju
mestnega jedra, v območju urbanih središč (MJ), v vaških jedrih (VJ) in
tudi na parcelah v naselju Grosuplje izven območja mestnega jedra
oziroma MJ, ki se nahajajo neposredno ob glavnih ulicah v naselju
Grosuplje (ob Adamičevi cesti, ob Ljubljanski cesti do križišča pri TOC
II in III, ob Taborski cesti, ob Župančičevi cesti ter Cesti na Krko, Ob
Grosupeljščici). Izjemoma je obvezna izdelava tudi v primeru, ko je to
navedeno v tabeli v posebnih merilih in pogojih ali v besedilu Odloka
PUP. |
|
|
Umestitev v širši prostor, ki v manjšem merilu
prikaže usklajenost s širšim območjem urejanja v skladu z določili 2.
poglavja tega Odloka: izlušči značilni vzorec gradnje, to je gradbene
linije, umestitev v ulični niz in druge značilnosti pozidave – struktur
fasad in kubusov ter slemenitev. |
|
|
– V tekstualnem delu se opiše predlagane rešitve,
utemeljene na prepoznavnih zakonitostih grajenega tkiva. Kriterije
določajo splošna določila PUP-a.
Navedeno umestitev
izdela odgovorni projektant. |
|
|
Poselitveno območje – poselitvena območja so območja
naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so kot takšna
določena v prostorskih aktih. |
|
|
Poseg v prostor pomeni graditev v skladu z zakonskimi
določili. |
|
|
Obstoječa zazidljiva zemljišča so vse parcele, ki so
plansko opredeljene kot poselitvena območja in območja za gradnjo zunaj
poselitvenih območij. |
|
|
5. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Grosuplje
določajo merila in pogoje za posege v prostor v odprtem prostoru in v
ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni: |
|
|
Oznaka Krajevno ime |
|
|
PPC
I/1 – Šmarje Sap |
|
|
1_1 Mali vrh pri Šmarju |
|
|
1_2 Veliki vrh pri Šmarju |
|
|
1_3 Podgorica pri Šmarju |
|
|
1_4 Šmarje-Sap |
|
|
1_5 Paradišče |
|
|
1_6 Tlake |
|
|
1_7 Gajniče |
|
|
1_8 Zgornja Slivnica |
|
|
1_9 Cikava |
|
|
1_10 Sela pri Šmarju |
|
|
1_11 Huda Polica |
|
|
|
|
|
PPC
I/2 - Grosuplje |
|
|
2_1 Hrastje pri Grosupljem |
|
|
2_2 Zgornje Brvace |
|
|
2_3 Spodnje Brvace |
|
|
2_4 Perovo |
|
|
2_5 Potok pri Perovem |
|
|
2_6 Grosuplje |
|
|
2_7 Jerova vas |
|
|
2_8 Brezje pri Grosupljem |
|
|
2_9 Čemetija |
|
|
2_10 Benat |
|
|
2_11 Praproče |
|
|
|
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
3_1 Spodnje Blato |
|
|
|
|
|
3_2 Gatina, Gmajna |
|
|
3_3 Spodnje Duplice |
|
|
3_4 Veliko Mlačevo, Boštanj |
|
|
3_5 Malo Mlačevo |
|
|
3_6 Lobček |
|
|
|
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
4_1 Vino |
|
|
4_2 Bičje |
|
|
4_3 Pece |
|
|
4_4 Podgorica pri Št. Juriju |
|
|
4_5 Smrjene |
|
|
4_6 Udje |
|
|
4_7 Vrbičje |
|
|
4_8 Rogatec |
|
|
4_9 Medvedica |
|
|
4_10 Ponova vas |
|
|
4_11 Mala vas |
|
|
4_12 Kobiljek |
|
|
4_13 Št. Jurij |
|
|
4_14 Cerovo |
|
|
4_15 Spodnja Slivnica |
|
|
|
|
|
PPC
I/5 Polica |
|
|
5_1 Dobje |
|
|
5_2 Mala Stara vas |
|
|
5_3 Velika Stara vas |
|
|
5_4 Zgornje Duplice |
|
|
5_6 Peč |
|
|
5_7 Dole |
|
|
5_8 Polica |
|
|
5_9 Blečji vrh |
|
|
5_10 Kožljevec |
|
|
5_11 Troščine |
|
|
5_12 Dolenja vas |
|
|
5_13 Gorenja vas |
|
|
5_14 Mali Konec |
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
6_1 Plešivica pri Žalni |
|
|
6_2 Na Šoli |
|
|
6_3 Lučki cestarji |
|
|
6_4 Luče |
|
|
6_5 Male Luče (Staje) |
|
|
6_6 Mala Žalna |
|
|
6_7 Velika Žalna |
|
|
6_8 Velika Loka, Dole |
|
|
6_9 Mala Loka |
|
|
|
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
7_1 Predole |
|
|
7_2 Velika Račna |
|
|
7_3 Mala Račna |
|
|
7_4 Čušperk |
|
|
7_5 Zagradec pri Grosupljem |
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
8_1 Velike Lipljene |
|
|
8_2 Rožnik, Cerovica |
|
|
8_3 Železnica |
|
|
8_4 Male Lipljene |
|
|
8_5 Škocjan |
|
|
8_6 Zabukovje |
|
|
|
|
|
PPC
I/9 Ilova Gora |
|
|
9_1 Velika Ilova Gora |
|
|
9_2 Mala Ilova Gora |
|
|
9_3 Gaberje |
|
|
9_4 Kurja vas |
|
|
|
|
|
PPC
I/1 – Šmarje Sap |
|
|
1_1 Mali vrh pri Šmarju |
|
|
1_2 Veliki vrh pri Šmarju |
|
|
1_3 Podgorica pri Šmarju |
|
|
1_4 Šmarje-Sap |
|
|
1_5 Paradišče |
|
|
1_6 Tlake |
|
|
1_7 Gajniče |
|
|
1_8 Zgornja Slivnica |
|
|
1_9 Cikava |
|
|
1_10 Sela pri Šmarju |
|
|
1_11 Huda Polica |
|
|
|
|
|
PPC
I/2 – Grosuplje |
|
|
2_1 Hrastje pri Grosupljem |
|
|
2_2 Zgornje Brvace |
|
|
2_3 Spodnje Brvace |
|
|
2_4 Perovo |
|
|
2_5 Potok pri Perovem |
|
|
2_6 Grosuplje |
|
|
2_7 Jerova vas |
|
|
2_8 Brezje pri Grosupljem |
|
|
2_9 Čemetija |
|
|
2_10 Benat |
|
|
2_11 Praproče |
|
|
|
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
3_1 Spodnje Blato |
|
|
|
|
|
3_2 Gatina, Gmajna |
|
|
3_3 Spodnje Duplice |
|
|
3_4 Veliko Mlačevo, Boštanj |
|
|
3_5 Malo Mlačevo |
|
|
3_6 Lobček |
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
4_1 Vino |
|
|
4_2 Bičje |
|
|
4_3 Pece |
|
|
4_4 Podgorica pri Št. Juriju |
|
|
4_5 Smrjene |
|
|
4_6 Udje |
|
|
4_7 Vrbičje |
|
|
4_8 Rogatec |
|
|
4_9 Medvedica |
|
|
4_10 Ponova vas |
|
|
4_11 Mala vas |
|
|
4_12 Kobiljek |
|
|
4_13 Št. Jurij |
|
|
4_14 Cerovo |
|
|
4_15 Spodnja Slivnica |
|
|
|
|
|
PPC
I/5 Polica |
|
|
5_1 Dobje |
|
|
5_2 Mala Stara vas |
|
|
5_3 Velika Stara vas |
|
|
5_4 Zgornje Duplice |
|
|
5_6 Peč |
|
|
5_7 Dole |
|
|
5_8 Polica |
|
|
5_9 Blečji vrh |
|
|
5_10 Kožljevec |
|
|
5_11 Troščine |
|
|
5_12 Dolenja vas |
|
|
5_13 Gorenja vas |
|
|
5_14 Mali Konec |
|
|
|
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
6_1 Plešivica pri Žalni |
|
|
6_2 Na Šoli |
|
|
6_3 Lučki cestarji |
|
|
6_4 Luče |
|
|
6_5 Male Luče (Staje) |
|
|
6_6 Mala Žalna |
|
|
6_7 Velika Žalna |
|
|
6_8 Velika Loka, Dole |
|
|
6_9 Mala Loka |
|
|
|
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
7_1 Predole |
|
|
7_2 Velika Račna |
|
|
7_3 Mala Račna |
|
|
7_4 Čušperk |
|
|
7_5 Zagradec pri Grosupljem |
|
|
|
|
|
PPC
I/34678 |
|
|
južno
od Grosupljega |
|
|
8_1 Velike Lipljene |
|
|
8_2 Rožnik, Cerovica |
|
|
8_3 Železnica |
|
|
8_4 Male Lipljene |
|
|
8_5 Škocjan |
|
|
8_6 Zabukovje |
|
|
PPC
I/9 Ilova Gora |
|
|
9_1 Velika Ilova Gora |
|
|
9_2 Mala Ilova Gora |
|
|
9_3 Gaberje |
|
|
9_4 Kurja vas |
|
|
in za vsa naslednja območja v posamezni PPC: |
|
|
– razpršena gradnja, |
|
|
– najboljša in druga kmetijska zemljišča, |
|
|
– gozdne površine, |
|
|
– vodne površine, |
|
|
– rekreacijska območja, |
|
|
– območja za pridobivanje rudnin, |
|
|
– komunalne objekte, |
|
|
– območja izključne rabe za potrebe obrambe, |
|
|
– prometne površine in drugo. |
|
|
6. člen |
|
|
Osnovna načela za urejanje naselij in odprtega prostora
so: |
|
|
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč, |
|
|
– ohranjanje krajinskih značilnosti, |
|
|
– ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine, |
|
|
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij
pitne vode, |
|
|
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega
naselja, |
|
|
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno
regionalno arhitekturo, |
|
|
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij
obstoječih objektov. |
|
|
II. SKUPNA MERILA IN
POGOJI |
|
|
7. člen |
|
|
Skupna merila veljajo za vsa poselitvena območja in za
ostale rabe prostora občine, razen če v posebnih merilih in pogojih ni
določeno drugače. |
|
|
Skupna merila in pogoji ravno tako ne veljajo, če se
parcela oziroma gradbena parcela nahaja znotraj območja varovanja. V tem
primeru se vedno upoštevajo najstrožji pogoji. |
|
|
1. VRSTE POSEGOV V
PROSTOR |
|
|
1.1 POSELITVENA
OBMOČJA |
|
|
8. člen |
|
|
V poselitvenih območjih, namenjenih poselitvi, so dopustni
naslednji posegi: |
|
|
1a) gradnja eno- ali dvostanovanjskih objektov, nadzidave
in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov – do obsega eno- ali
dvostanovanjskih objektov in dvojčkov),
dvojček je v skladu s tem odlokom dvostanovanjska enota, |
|
|
1b) gradnja eno ali večstanovanjskih objektov, nadzidave
in prizidave obstoječih objektov in povečanje števila stanovanjskih
enot, |
|
|
2) gradnja objektov osnovne preskrbe (trgovine z dobrinami
vsakdanje rabe, predvsem prehrambenimi blagom (živili), gospodinjskimi
potrebščinami, tobačnimi izdelki ter ne-prehrambenimi izdelki
kratkotrajne rabe (šolske potrebščine, perilo, kozmetika ipd.), |
|
|
3) gradnja objektov storitvene dejavnosti, |
|
|
4) gradnja objektov centralnih dejavnosti za potrebe
zdravstva, šolstva in otroškega varstva ter kulture, |
|
|
5) gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja
krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev, |
|
|
6) gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti za
drobno gospodarstvo se ne smejo graditi v vaseh, če skupna površina
(staro in novo – BEP) presega 500 m2, |
|
|
7) gradnja gospodarskih objektov, kozolcev in hlevov. BRT
tlorisne površina enega objekta ne sme presegati 450 m2, |
|
|
8) gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške
hiše, |
|
|
9) postavitev enostavnih pomožnih objektov na gradbeni
parceli, če so osnovni objekti legalne gradnje in upoštevaje Pravilnik o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03, 130/04) v nadaljnjem tekstu Pravilnik o objektih 130/04, |
|
|
10) postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij,
urbane opreme, reklamnih panojev in neprometnih znakov upoštevaje
Pravilnik o objektih 130/04 in veljavnih občinskih odlokov in
pravilnikov, |
|
|
11) postavitev začasnih objektov za prireditve upoštevaje
Pravilnik o objektih 130/04, |
|
|
12) rekonstrukcije obstoječih objektov, rušitve in
nadomestne gradnje isto-namenskih objektov ter tekoča vzdrževalna dela,
če je osnovni objekt zgrajen z veljavnim gradbenim dovoljenjem ali
drugim upravnim dovoljenjem upoštevaje Pravilnik o objektih 130/04, |
|
|
13) spremembe namembnosti v obstoječih objektih v kolikor
nove dejavnosti ne povzročajo motenj v okolju, velikost gradbene parcele
pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost pod enakim pogojem kot
v točki 12. V mestnem jedru je dopustna sprememba namembnosti pritličnih
delov stanovanjskih objektov v mirno mestotvorno dejavnost – osnovna
oskrba, specialne trgovine z drobnimi predmeti; osebne storitve –
frizerski salon, kozmetični salon, brivec, zobni-tehnik, specialistična
zdravstvena ordinacija, optik, javna infrastruktura – knjižnice,
odvetniške pisarne, notariati, računovodske storitve, tečaji (šiviljski,
računalniški, jezikovni); servisne dejavnosti – čevljar, urar, šivilja,
pekarna peciva – slaščic po naročilu, slaščičarna, servis malih
gospodinjskih aparatov in podobno. Sprememba namembnosti iz poslovne
namembnosti v stanovanjsko v pritličju objekta ni dopustna. Dopustna je
tudi gradnja navedena v posebnih določilih za posamezne lokacije. |
|
|
14) urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška
igrišča, pešpoti in ploščadi, javno dobro, |
|
|
15) gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in
naprav za promet in zveze, |
|
|
16) gradnja objektov za šport in rekreacijo, |
|
|
17) gradnja proizvodnih objektov in začasnih objektov za
skladiščenje, |
|
|
18) gradnja parkirišč za tovorna vozila, ureditev odprtih
površin za skladiščno in gradbeno dejavnosti, |
|
|
19) gradnja in zunanja prometna ureditev, postajnih in
spremljajočih objektov za javni potniški in tovorni promet (pretovor) za
območja glavne avtobusne postaje in železniških postaj, |
|
|
20) postavitev gostinskih vrtov – začasni objekti za
opravljanje gostinske dejavnosti v skladu s Pravilnikom o objektih
130/04. |
|
|
1.2 OBSTOJEČA
ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA ZUNAJ POSELITVENIH OBMOČIJ (VIII. KATEGORIJA) |
|
|
9. člen |
|
|
Na območjih razpršene gradnje oziroma gradnje zunaj
poselitvenih območij, ki so določene s prostorskim planom Občine
Grosuplje, se izjemoma dovolijo posegi navedeni v alineah 1a, 7, 9, 10,
12 in 15 8. člena točke 1.1. tega odloka, kadar gre za dopolnitve
osnovne dejavnosti ali zgostitve območij. |
|
|
Izjemoma je na obstoječih zazidljivih zemljiščih objektov
razpršene gradnje oziroma legalne gradnje zunaj poselitvenih območij
razen pri vikendih, komunalnih objektih in drugih stavbah, ki niso
primerne za bivanje, možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti,
pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno
identiteto samine. Prostori za gospodarske dejavnosti skupaj ne smejo
presegati 200 m2. |
|
|
Dopustna je sprememba namembnosti iz vikend objekta v
stanovanjski objekt, če je zagotovljena komunalna oprema gradbene
parcele in prometni dostop do javne prometne komunikacije. |
|
|
Grafične predloge in njihova vsebina služijo kot podrobnejša opredelitev
in dopolnitev skupaj z vsebino Tabele posebnih meril in pogojev. |
|
|
Na območjih razpršene gradnje se dopušča izraba
alternativnih energetskih virov: sončne energije za individualno oskrbo,
geo-termalne energije – toplotne črpalke in vetrne energije – vetrnice
(v kolikor so slednje opazne le lokalno). |
|
|
1.3 POVRŠINE, KI NISO
NAMENJENE POSELITVI |
|
|
10. člen |
|
|
Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati
značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo: |
|
|
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne
terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena
in ograjevanje prostora), |
|
|
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin,
strukturo vegetacije, strukturo vodotokov), |
|
|
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede, |
|
|
– ekološko pestrost prostora in |
|
|
– da ne porušijo ekološkega ravnovesja prostora. |
|
|
– Na površinah, ki niso namenjene poselitvi, se dopušča
postavitev objektov za oglaševanje v skladu s Pravilnikom o spremembi in
dopolnitvi Pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za
oglaševanje (Uradni list RS, št. 98/2005); določilo velja v navezavi na
11., 12. in 14. člen odloka. |
|
|
11. člen |
|
|
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe
dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji: |
|
|
1) na gradbeni parceli z upravnimi dovoljeni zgrajenega
objekta se lahko gradijo novogradnje oziroma nadomestne gradnje
objektov, ki ne povečujejo obremenitve okolja in so združljive z
obstoječo z upravnimi dovoljenji potrjeno dejavnostjo. Dopustna je
gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so
hlevi, silosi, strojne lope ..., |
|
|
2) rekonstrukcije obstoječih objektov, če so zgrajeni z
ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in dozidave ali
tehnične dopolnitve za opravljanje legalnih dejavnosti na gradbeni
parceli legalno zgrajenega objekta, |
|
|
3) gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih ter drugih
infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti. Globina polaganja
posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska
obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno
stanje, |
|
|
4) gradnja enostavnih objektov, ki so na tovrstni namenski
rabi dopuščeni brez gradbenega dovoljenja v skladu s Pravilnikom o
objektih 130/04, |
|
|
5) agromelioracije, skladno z zakonom o kmetijskih
zemljiščih, |
|
|
6) terasiranje – ureditev teras za trajne nasade, gojenje
vrtnin. Ureditev se dopušča le na površinah z naklonom terena večjim od
20%, |
|
|
7) namakanje in izsuševanje skladno z zakonom o kmetijskih
zemljiščih, |
|
|
10) sanacije površinskih kopov mineralnih surovin;
dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo
sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno
posega v skladu z Zakonom o rudarstvu. Do izvedbe sanacije odprtega kopa
mineralne surovine se dopušča zavarovanje območij legalnih in nelegalnih
kopov zaradi preprečevanja nesreče in sicer z postavitvijo označitev –
tabel z opozorili in transparentno ograjo višine do dopustne višine
ograje kot enostavnega objekta za preprečitev dostopa do nevarnega robu
območja kopa. Ograja se mora po ustrezni sanaciji nevarnega robu kopa
odstraniti na stroške z zakonom določenega dolžnega izvajalca sanacije, |
|
|
11) vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred
negativnim vplivom voda, vzdrževanje vodnogospodarskih objektov, |
|
|
12) vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
ribogojnice, |
|
|
13) čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne
uprave, |
|
|
14) postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti
(meritve, zbiranje podatkov itd.), |
|
|
16) – gradnja objektov za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
|
|
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe na v
planskem aktu določenih območjih izključne rabe za obrambo, raba območja
v skladu z zahtevami obrambe – možna izključna raba, |
|
|
17) ureditev površin za vrtičkarstvo, na za to določenih
lokacijah – postavitev enostavnih objektov v skladu s posebnimi merili
in utrditev notranjih dostopov do vrtičkov. |
|
|
12. člen |
|
|
Na drugih kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz
prejšnjega člena tega odloka dovoljena: |
|
|
1) ureditev površin za šport in rekreacijo, kadar gre samo
za ploskovni poseg v prostor, ki je opredeljen v planskem aktu občine,
dovoljena je postavitev ograj ob igriščih v skladu s Pravilnikom o
objektih 130/04, |
|
|
7) Za posamezna rekreacijska območja – z oznako ZS, je v
posebnih določbah navedeno – (tabela posebnih meril in pogojev), kateri
pogoji morajo biti izpolnjeni, za dopustitev uporabe območja za v planu
določen namen. |
|
|
13. člen |
|
|
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba
humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali
izboljšanje drugih kmetijskih površin. Preostali humus je dovoljeno
prodati. |
|
|
14. člen |
|
|
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je
dovoljeno, kadar ni v nasprotju z določili Zakona o gozdov in ne ovira
opravljanja osnovne dejavnosti. Poseganje v gozd je dovoljeno, če je
poseg v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom območja in enote. |
|
|
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe
dovoljena: |
|
|
1) postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko
dejavnost, |
|
|
2) gradnja lovskih objektov, ob pogoju skladnosti s
Prostorskim planom Občine Grosuplje, določili Zakona o Gozdovih in
gozdno-gojitvenim načrtom in soglasjem lovskega društva, ki ima revir na
območju gradnje. Sprememba namembnosti teh objektov ni dopustna. Objekt
se po prenehanju funkcije odstrani na stroške zadnjega lastnika objekta, |
|
|
3) gradnja ali postavitev objektov, opredeljenih v točkah
2, 4, 10, 11, 12, 13, 14 in 16 11. člena tega odloka, pri čemer je
potrebno za gradnjo enostavnega objekta predhodno soglasje Pristojnega
zavoda za Gozdove, |
|
|
4) gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest,
vlak in ostalih transportnih poti, |
|
|
5) postavitev obor ob enakih pogojih kot v drugi alineji
tega odstavka. |
|
|
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno
gospodarjenje z gozdovi (vlake). Prometnice, na katere so priključene
transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih sortimentov,
morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da
so organizirana primerna obračališča... |
|
|
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakteristiko
kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da
ohranjajo: |
|
|
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, |
|
|
– ekološko ravnovesje, |
|
|
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba, |
|
|
– gozdne otoke znotraj naselij in v kmetijski krajini in |
|
|
– avtohtono obrežno vegetacijo. |
|
|
Za posege v gozdove je pred izdajo dovoljenja potrebno
pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. |
|
|
Ravnanje z gozdovi je na območjih ohranjanja in varovanja
naravne ali varstva kulturne dediščine potrebno prilagoditi predpisanim
varstvenim režimom. |
|
|
V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi, ki jih
predpisuje uredba o razglasitvi za varovalni gozd. |
|
|
Začasni objekti |
|
|
15. člen |
|
|
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični
ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem
zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine. |
|
|
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo
biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. |
|
|
Začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da
dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav
in prometnih objektov. Lokacijo potrdijo pristojne občinske službe. |
|
|
Začasni objekti, ki so v Pravilniku o objektih 130/04
opredeljeni kot enostavni objekti, se lahko izvedejo po pogojih, ki jih
predvideva navedeni pravilnik. |
|
|
V tabeli s posebnimi merili in pogoji je za nekatere
rekreacijske površine predpisana dopustna gradnja oziroma postavitev
objektov, od katere odstopanja niso dopustna. |
|
|
Prometne površine |
|
|
16. člen |
|
|
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni
dovoljeno graditi brez soglasja upravljalca cest. |
|
|
Varovalni pas znaša merjeno od zunanjega roba cestnega
sveta na vsaki strani gospodarske javne infrastrukture: |
|
|
2
m – za javno pot (občinski odlok o cestah), |
|
|
4
m – napajalno mestno cesto (občinski odlok o cestah), |
|
|
4
m – za lokalno cesto (občinski odlok o cestah), |
|
|
4
m – za kategorizirano občinsko cesto (občinski odlok o cestah), |
|
|
5
m – za državno kolesarsko stezo, |
|
|
15
m – za regionalne cest, |
|
|
25 m
– za glavne ceste, |
|
|
40
m – za avtoceste. |
|
|
Na obstoječih objektih v varovalnih pasovih so dovoljena
le vzdrževalna dela. Za območje prepovedi gradnje ob cesti se šteje 1 m
širok pas od roba utrjenega zemljišča oziroma parcelne meje. V
varovalnem pasu javne ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma
dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih
objektov in hortikulturno urejanje le s soglasji upravljavca in lastnika
ceste. |
|
|
V skladu z Odlokom o občinskih cestah (Uradni list RS, št.
14/00) je potrebno za gradnjo škarp v varovalnem pasu občinskih cest
pridobiti soglasje upravljalca. Minimalni obvezni odmik škarpe je 1 m od
utrjenega roba cestnega sveta (velja tudi za temelje). |
|
|
Za novo načrtovana zazidljiva območja je potrebno dosledno
izvajati koncept urejenih dostopnih poti, ki jih investitorji lahko
odstopijo v javno dobro, ali pa morajo lastniki sami zagotavljati
osnovni standard: vzdrževanje, odvoz odpadkov, pluženje, položitev
kanalizacije, vodovodov in ostale infrastrukture. |
|
|
Gozdne prometnice se lahko grade le tako, da prenesejo
osno obremenitev 10 t in da imajo urejena obračališča. |
|
|
Za vse posege v 200-metrskem progovnem pasu železnice
(merjeno od osi tira na vsako stran železniške proge) je potrebno
upoštevati veljavno zakonodajo, glede minimalnih odmikov bodočih
objektov od osi skrajnega tira, gradnja protihrupne zaščite, če se
pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji
proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane
železniške proge (Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o
graditvi gradbenih objektov in drugih objektov... v varovalnem progovnem
pasu). |
|
|
Za vsak objekt, ki bo lociran v železniškem varovalnem
pasu, si bodo morali investitorji pridobiti soglasje h gradnji od Javne
agencije za železniški promet RS. |
|
|
Vodne površine |
|
|
17. člen |
|
|
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in ogrožene
površine – erozijska območja in poplavna območja predstavljajo območja
ogrožanja zaradi voda in istočasno tudi ogroženosti naravnega resursa –
vode in so predmet varovanja. |
|
|
Za posege graditve v ta prostor je treba pridobiti posebne
pogoje in soglasja upravnega organa, ki je pristojen za vodno
gospodarstvo ter upoštevati pogoje Zakona o varstvu okolja. |
|
|
Gradnja na območju varstva vodnih virov je dopustna le v
skladu z določili občinskih odlokov o zavarovanju območij. |
|
|
V skladu s 86. členom Zakona o vodah ZV1 – (Uradni list
RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
|
Gradnja in drugi posegi na vodnem in priobalnem zemljišču,
ki sega na vodah 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišče (v posebnim
merilih in pogojih za posamezna območja urejanja so navedeni primeri
zahtevanega 10-metrskega odmika za posege na posameznih lokacijah –
obvezno izhodišče Prostorskega plana Občine Grosuplje) je prepovedana,
razen v primerih navedenih v 37. členu ZV1 (kot mejo vodnega zemljišča
se šteje zgornji rob brežine vodotoka): |
|
|
1) gradnjo objektov javne infrastrukture, |
|
|
2) gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem in
drugih zakonih, |
|
|
3) ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških
in bioloških lastnosti površinskih voda, |
|
|
4) gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, |
|
|
5) gradnja objektov, namenjenih varstva voda pred
onesnaženjem in gradnja objektov namenjenih obrambi države, za potrebe
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (varovanje ljudi, živali in
premoženja), ter izvajanju nalog policije. |
|
|
6) za obstoječe objekt in naprave, ki se nahajajo na
vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena ZV1 –
Zakona o vodah, če gre za rekonstrukcijo ali obnovo, ki bistveno ne
spreminja namembnosti in velikosti objekta. |
|
|
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo
prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma
prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne
infrastrukture (most ali propust na javnih cestah). |
|
|
Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti
takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti
varnost objektov pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo min. 50
cm varnostne višine. |
|
|
V primeru, da je nova gradnja predvidena v že obstoječem
strnjenem naselju in se le to nahaja v poplavnem območju, morajo biti
kote pritličja objekta dvignjene vsaj 50 cm nad koto visokih voda s
povratno dobo 100 let, če se s tem ne bo poslabšala poplavna varnost
ostalega območja in ne bo škodljivih vplivov na vode in vodni režim
vodotoka, kar mora biti v hidravlični presoji razvidno in nedvoumno
prikazano. |
|
|
Ob vodotokih je dopustna izvedba ribnikov, če se s posegom
strinjajo mejaši. Investitor mora v vsakem primeru zagotoviti ustrezno
čistost vode pred vrnitvijo v naravni vodotok ali naravo. Za tovrstni
poseg mora investitor in /ali lastnik pridobiti mnenje Zavoda za
Ribištvo Slovenije in soglasje pristojne ribiške družine, ki upravlja s
tem vodnim virom. Dovoljena je tudi drugačna ureditev zajema vode, ob
upoštevanju predpisov, ki urejajo kvaliteto voda in ribištvo. Za vsak
poseg, ki pomeni uporabo vode iz naravnega vodotoka, oziroma predstavlja
neposredno rabo vode navedeno v 125. členu ZV, je potrebno pridobiti
Vodno dovoljenje. Za vsak poseg, ki pomeni uporabo vode iz naravnega
vodotoka, oziroma predstavlja neposredno rabo vode navedeno v 125. členu
ZV, je pred izdajo Vodnega soglasja pridobiti še Vodno dovoljenje. |
|
|
V interesu varovanja vodnih površin se upoštevajo
naslednje omejitve: |
|
|
objekti morajo biti obvezno priključeni na obstoječo
komunalno infrastrukturo, vse tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda
morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva tovrstna
zakonodaja. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je
potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV (Zakon o vodah), in sicer na
tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda
z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali
po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo
oziroma površinske odvodnike. Pri tem mora biti ponikalnica locirana
izven vpliva povoznih in manipulacijskih površin, možnost ponikanja
predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana. |
|
|
18. člen |
|
|
Rekreacijske površine ZS so definirane in prikazane v
skladu z določili prostorskega plana občine in obsegajo: |
|
|
– območja za sprehajanje v naravnem okolju (ob ribniku, ob
vodotoku), |
|
|
– smučišče – skakalnica, |
|
|
– športno strelišče, |
|
|
– igrišče za tenis, |
|
|
– igrišča za športe z žogo, |
|
|
– vzletišče, |
|
|
– območje za vrtičkarstvo in |
|
|
– hipodrom. |
|
|
Na območjih, opredeljenih kot rekreacijske površine, so
dopustni naslednji posegi: |
|
|
1) gradnja objektov namenjenih izključno športno
rekreacijskim namenom, |
|
|
2) v kolikor so stavbna zemljišča opredeljena že v
prostorskem planu gradnja servisnih in gostinskih objektov in sprememba
namembnosti v le-te, ki ne smejo presegati 10% grajenih površin
namenjenih športu in rekreaciji; gradbeno dovoljenje za gostinske
objekte se sme izdati šele po zgrajenih športnih objektih in
pridobljenem uporabnem dovoljenju, |
|
|
3) gradnja oziroma postavitev objektov iz točk 10, 11, 12,
14 in 15 iz 8. člena in |
|
|
4) podrobnejša merila in podrobnejše opredelitve so
dodatno navedene v tabelah posebnih meril in pogojev za posamezno
območje urejanja rekreacijskih površin. |
|
|
V prihodnje se za celovito urejanje teh območij predvideva
izdelava izvedbenih načrtov. |
|
|
2. OBLIKOVANJE POSEGOV
V PROSTOR |
|
|
2.1 URBANISTIČNO IN
ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE |
|
|
19. člen |
|
|
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varovati
in upoštevati: |
|
|
– krajinske prvine območja (značilne strukturne elemente
krajine in podobo krajine), |
|
|
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in
panoramski razgledi), |
|
|
– naravni relief (kadar to ni mogoče, morajo biti različni
nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma z opornim zidom,
ki morajo biti intenzivno ozelenjene), |
|
|
– varovane robove naselij in |
|
|
– sestavo stavbnih mas. |
|
|
Za urejanje odprtega prostora je potrebno uporabljati
naravne materiale. |
|
|
Z izborom lokacije, orientacije objektov in ustreznimi
odmiki med njimi se mora: |
|
|
– omogočati ustrezno celoletno osončenje in zagotavljati
zmanjšanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju, |
|
|
– zmanjšati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij
gospodarske javne infrastrukture ali ogrevanja vasi z enega kurišča, |
|
|
– pri projektiranju je potrebno upoštevati možnosti
koriščenja lokalnih energetskih virov. |
|
|
Objekte, ki mejijo na območja gozdnih površin je potrebno
načrtovati tako, da ostane gozdni rob nepoškodovan, novi objekti naj
bodo od gozdnega roba odmaknjeni za drevesno višino odraslega gozdnega
sestoja. |
|
|
20. člen |
|
|
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih
objektov in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik
novogradnje: |
|
|
– vsaj 5 m od roba cestnega sveta, odstopanje mora
pripravljavec projektne dokumentacije posebej argumentirati. |
|
|
Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča se sme izdati
gradbeno dovoljenje, oziroma zgraditi enostavni objekt – stavbo v
kolikor so zadoščeni predhodni pogoji v tem členu in znaša odmik objekta
od sosednjega zemljišča vsaj 4 m. |
|
|
–
oporni zidovi so ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč lahko
postavljeni na mejo, |
|
|
–
za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, pred
uveljavitvijo tega odloka, je minimalni odmik 1 m od sosednje parcele, s
soglasjem soseda. |
|
|
Minimalni odmiki ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč: |
|
|
– za objekte z gradbenim dovoljenjem in enostavne objekte,
ki so višji od 3 m merjeno od terena do kapi, vsaj toliko od parcelne
meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta a nikoli manj kot
1,5 m od sosednje parcele (klet se šteje kot objekt), zunanji rob
strešne konstrukcije z žlebom minimalno 0,5 m od parcelne meje, kadar ne
gre za vrstno gradnjo ali dvojčke, |
|
|
– za enostavne objekte, ki so maksimalne višine 3 m,
merjeno od terena do kapi (Pravilnik o objektih 130/04) je minimalen
obvezni odmik stene in temeljev 1 m od meje, strešine pa 0,5 m od meje, |
|
|
– za enostavne objekte, ki niso stavbe 0,5 m od meje, |
|
|
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot je nujno
zaradi požarne varnosti glede na namembnost obstoječega in novega
objekta (npr. skedenj zgrajen na parcelni meji sosednje gradbene parcele
za zagotovitev požarne varnosti pogojuje večji odmik), |
|
|
– ograje so ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč lahko
postavljene na mejo, |
|
|
Vsaka projektna dokumentacija mora vsebovati tudi
določila, ki urejajo zunanje površine, vključno z lokacijo in
odvodnjavanjem parkirišč in dovoznih poti, ograjami in zasnovo zelenih
površin. Obvezna sestavina projekta za gradbeno dovoljenje je zunanja
ureditev vsaj v merilu 1:200. |
|
|
Pri določbah za zunanje ureditve je treba zagotoviti
skladnost s Pravilnikom o objektih 130/04. |
|
|
Širitvena in
funkcionalna merila za urejanje vodilnih naselij Grosuplje, Šmarje-Sap |
|
|
20.a člen |
|
|
Širitvena in funkcionalna merila določajo vsebino, vrsto
in obliko novih posegov v prostor glede na predvideno funkcijo območja v
naselju. |
|
|
Novogradnje in nadomestne gradnje in drugi posegi v
prostor kvalitetnejše pozidave, morajo težiti k homogenosti posameznih
morfoloških enot. Zato je dovoljena le gradnja po funkciji in tipologiji
podobnih objektov, ki se prilagajajo okoliškim kvalitetnim objektom in
ureditvam, oziroma se povezujejo s prisotnimi poselitvenimi jedri v
morfološke prepoznavne in zaokrožene celote. Novogradnje se lahko
gradijo na gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti prilagojene
parcelnemu vzorcu, značilnemu za obravnavano območje. Novogradnje je
potrebno smiselno vključevati v nove celote. Dopušča se formiranje
mestotvornih funkcij s sodobno arhitekturo. |
|
|
Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožujejo
funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote. Velja načelo, da se
z novimi objekti korigirajo estetsko ali funkcionalno neustrezne
situacije v naseljih. |
|
|
V delih naselij s kmetijsko funkcijo je potrebno vse nove
posege v prostor podrejati kmetijski organizaciji prostora. Gradnja
novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je dovoljena v okviru
obstoječe kmetije. Novogradnje v okviru obstoječih kmetij morajo
ohranjati merilo in velikost (strukturo) krajevne pozidave. |
|
|
Oblikovanje stavbne
mase |
|
|
21. člen |
|
|
Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno
homogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim objektom in
ureditvam po: |
|
|
– velikosti, |
|
|
– višinskih gabaritih in gradbeni črti, |
|
|
– naklonu streh in smeri slemen, |
|
|
– razmerju fasad in njihovi orientaciji, |
|
|
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, |
|
|
– barvi in teksturi streh in fasad. |
|
|
22. člen |
|
|
Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi
vertikalni gabarit naselja tako, da novi objekti po višini ne izstopajo
iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. |
|
|
Pri rekonstrukciji več-stanovanjskih objektov se dopušča
poseganje v fasadni plašč objekta le tako, da se sprememba izvede v
celotni vertikali enotno in se s tem izboljša izgled in funkcija
celotnega objekta. Vedno se upošteva osnovne oblikovalske vzorce ostalih
objektov izvedenega ZN. |
|
|
Pri vseh stavbah za bivanje ali delo je dovoljeno graditi
klet, če to ni v nasprotju z varovanjem območja. |
|
|
Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja
največ 1,00m nad terenom. V primerih gradnje v strmem terenu, kjer je
objekt vsaj z eno stranico vkopan v teren za celo etažo, je pri skupni
višini objekta potrebno kletno etažo šteti za eno od etaž nad terenom. |
|
|
Objekti – stavbe v ruralnih naseljih ne smejo presegati
višine K+P+1+M, pri čemer kolenčni zid ne sme presegati 60 cm in je klet
zgrajena v skladu z določili prejšnjega odstavka. V primeru, da je
objekt zgrajen le do višine P+M, je dovoljena maksimalna višina
kolenčnega zidu do 1,20 m. Pri pritličnih objektih mora biti višina kapi
poravnana s ploščo. |
|
|
Omejitev v zadnjem stavku ne velja za objekte do višine vključno K+P+M. |
|
|
Zasnove stavbnih mas morajo izhajati iz osnovnih likovnih
teles in njihovih kompozicij, oblikovanih v skladu s principi adicije,
substrakcije in sorodnih konceptov. Samostojno stoječe stavbno telo mora
biti zasnovano na podolgovati tlorisni zasnovi
skladu z določili za posamezne ureditvene enote Za objekte znotraj naselja Grosuplje, ki niso v območju E, S, V, SK in K ali so zgrajeni na podlagi določil PIN, ne velja navedeno strogo
oblikovalsko določilo. Dopušča se svobodnejše oblikovanje, v kolikor je
objekt samostojen, predstavlja plombo v stavbni liniji, oziroma ni del
morfološke enote z jasno kompozicijo in definiranim razmerjem stranic.
Dodajanje stavbnih elementov, ki ne izhajajo iz arhitekturne zasnove
objekta in ne iz graditeljskega izročila okolja, ni dovoljeno (stolpiči,
erkerji, pomoli in izzidki in njihove izpeljanke). Lom vzdolžnih stranic
objekta je dovoljen, kjer to narekujejo konfiguracija terena ali
lomljena linija parcelne meje. |
|
|
V pretežno ruralnih naseljih morajo biti strehe dvokapnice
nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi
večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in
znamenja, imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v
pogojih za oblikovanje v poselitvenih enotah. Sleme mora potekati v
smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Podaljšana
strešina ima lahko za 10% nižji naklon od osnovne strešine, vendar mora
biti krita z isto vrsto kritine. Napušči morajo biti izvedeni z vidnimi
konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med
fasado in kapjo (tradicionalna oblika napušča). V navezavi s 33.c, 33.g,
34. in 35. členom se upošteva naslednje določilo: za večje kmetijske in
gospodarske objekte veljajo manj stroga določila glede naklonov strehe.
Strehe imajo lahko bolj položen naklon in obliko, ki se prilagaja
tehnologiji gradnje (npr. gradnja z lepljenimi nosilci, ki zahteva
svobodnejšo obliko strehe, dopušča se rahlo napeto streho v loku;
žagasta streha ni dopustna). Določilo velja zunaj naselja Grosuplje v
ureditvenih enotah vas (V), vaški rob (Vr), kmetije (K) in delavnice
(D). |
|
|
Sestavljen tloris: predvsem v predelih K, kjer je zaradi
goste poselitve ali poplavljenosti terena omejeno število etaž objektov
na K+P+M ali P+M se dopušča delitev stanovanja na dve stavbi in sicer
del stanovanjskih prostorov, ki predstavljajo klet, kurilnico, garažo,
sobo za goste, zimski vrt in letno kuhinjo ali podobno, se lahko izvede
v drugem objektu, ki je s primarno stanovanjsko enoto lahko povezan z
ozkim pokritim po možnosti ogrevanim prehodom (hodnikom ali stopniščem)
maksimalne svetle širine prehoda 1,6 m. Drugi objekt mora biti umaknjen
v globini gradbene parcele. Le v primeru izredno ozke parcele ali lege v
strmem terenu, je dopustna lokacija dela prostorov z garažo ob
prometnici. |
|
|
V pretežno urbaniziranih naseljih, kjer ni splošnih
omejitev naklonov, oblik in materialov za strehe, je potrebno upoštevati
določila 20. in 21. člena tega odloka. |
|
|
V ruralnih naseljih je odpiranje strešin dopustno v obliki
frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha
(toleranca 5°.). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado
objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. |
|
|
V tipično ruralnih naseljih je prepovedana gradnja teras v
nadstropju, odprtih balkonov in lož. Dovoljena je gradnja gankov,
posebej na stranskih fasadah in značilnih dolenjskih pokritih balkonov
na fasadi objekta v bregu. |
|
|
Pomožni objekti morajo biti zasnovani skladno z določili
Pravilnika o objektih 130/04. Oblikovani so lahko le skladno z
oblikovanjem in materiali osnovnega objekta odnosno lokalnega izročila.
Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin,
morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša
oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu
oziroma z manjšim naklonom, kot ga ima osnovna streha, ki je za kritino
še sprejemljiv, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. |
|
|
Dopušča se izvedba ravne pohodne strehe ob objektu v
strmem terenu – kot terase ali pokrita z rušo kot del vrta, če je
pomožni objekt prislonjen k osnovnemu objektu v bregu, ter nobena
stranica pomožnega objekta ni vidna z javne prometne komunikacij. |
|
|
Na gradbeni parceli legalno zgrajene vikend hiše v območju
R, W ali EW, se dopušča enostavne objekte – pomožne objekte, za lastne
potrebe na naslednji način: vse stavbe enostavnih objektov skupaj, ki
niso infrastrukturni pomožni objekti (razen bazenov, ki se jih dopušča
le v skladu z zadnjim odstavkom tega člena,) naj ne presegajo 30 m2
tlorisne površine. |
|
|
Vetrolov in zimskih vrtov ni dopustno dodajati na fasade
objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin. |
|
|
Vrtne ute so lahko postavljene v skladu s tipologijo
vrtnega paviljona nad okroglim, kvadratnim ali pravokotnim tlorisom in
ustrezno krite, če je to v skladu z zasnovo osnovnega objekta. |
|
|
Kozolci morajo biti zgrajeni v skladu s tipologijo
objekta. |
|
|
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva
oziroma gospodarskega poslopja. V ureditvenih enotah vas (V), kmetije
(K) in vaški rob (Vr) je možna gradnja samostojnih stolpnih silosov z
upoštevanjem prvega odstavka tega člena; določilo velja v navezavi na
33.c, 33.g, in 34. člen tega odloka. |
|
|
Za pomožne kmetijske objekte: senikov, krmišč, molzišč,
koritasti silos in hlevskih izpust velja, da jih je dopustno graditi le
v območjih K, V, Vj in ob obstoječih kmetijah ter v pogojno zazidljivem
območju kmetije, kot to določa Pravilnik o objektih 130/04. |
|
|
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje
pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani. |
|
|
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen v
skladu s pravilnikom Pravilnik o objektih 130/04 in za druge potrebe
kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi, drugimi nesrečami in
varstva voda. Ograjevanje z drugim namenom je prepovedano tudi v pasu
vaškega robu. |
|
|
V vaških jedrih naj bodo ograje le v liniji z objekti z
veljavnim GD. Enako velja za zasaditev žive meje. Višina medsosedskih
ograj naj bo maksimalno 1,20 m (lesena ali žičnata). Pri postavitvi
ograj je potrebno upoštevati pogoje upravljavcev infrastrukturnih
objektov. Konstrukcije in oblikovni izraz ograje morata biti prilagojeni
tipologiji naselja, tipi in materiali ograj morajo biti v naseljih čim
bolj enotni. |
|
|
Za gradnjo pomožnega objekta za lastne potrebe – bazena za
kopanje je obvezno soglasje– Javnega Komunalnega podjetja Grosuplje. |
|
|
23. člen |
|
|
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela
obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v
enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti
enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov,
ločenih od novih ni dopustno. |
|
|
Gradbeni materiali |
|
|
24. člen |
|
|
Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve.
Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Kritine iz sodobnih
materialov morajo biti po teksturi in barvi skladne s tradicionalno
kritino. Strešne kritine, ki vsebujejo strupene vsebnosti, ki se
izločajo z meteornimi vodami, na območjih varstva vodnih virov in v
območjih vasi in enodružinske gradnje izven vodilnih naselij, niso
dopustne (možnost uporaba kapnice za sanitarno vodo ali za zalivanje
vrtov). |
|
|
Pri objektih, ki niso namenjeni bivanju, se kritina v
skladu z ostalimi določili tega odloka prilagodi arhitekturni zasnovi
objekta. |
|
|
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške
arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic,
fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso
dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih
objektih. |
|
|
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za
les mora biti enaka kot na sosednjih objektih na gradbeni parceli,
streha je lahko šotorasta. |
|
|
Vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave |
|
|
25. člen |
|
|
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
|
|
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s
celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in
gradbenimi materiali osnovnega objekta. |
|
|
2.2 OBLIKOVANJE DRUGIH
POSEGOV |
|
|
26. člen |
|
|
Ureditve vodotokov in hudournikov na kmetijskih in urbanih
površinah so nujno potrebne in to z uporabo naravnih materialov oziroma
tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je
treba v čim večji meri ohranjati. |
|
|
Pri načrtovanju in gradnji ribnikov in ribogojnic je
potrebno vse posege v prostor zasnovati tako, da se prilagajajo
obstoječim krajinskim značilnostim. Tlorisne zasnove ribnikov morajo
posnemati naravne oblike jezer in ribnikov. Robovi območja ribogojnice
morajo biti ozelenjeni. Velikost posegov je odvisna od pretočnosti
napajalnih vodotokov. Dovoljena je gradnja spremljajočih objektov v
skladu s pripadajočo tipologijo. |
|
|
27. člen |
|
|
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih
in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov,
porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda
in hudournikov. Goloseki na gozdnih površinah niso dovoljeni. |
|
|
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati: |
|
|
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine
dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo
zasaditi, |
|
|
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti. |
|
|
28. člen |
|
|
Vse opuščene peskokope in manjše kope je z rudarskimi
načini dela dopustno sanirati le v skladu z Zakonom o rudarstvu (ZRud)
(Uradni list RS, št. 56/99, dop. 2003). Sanacija opuščenih površinskih
kopov z rudarskimi metodami dela, so rudarska dela iz 4. člena ZRud.
Rudarska dela se lahko izvajajo (40. člen) le na podlagi Dovoljenja za
izvajanje rudarskih del (opredeljena so v 50. členu ZRud). |
|
|
Izkoriščanje mineralnih surovin bo možno samo v skladu z
Zakonom o rudarstvu, na podlagi potrditve zalog in perspektivnosti
nahajališč, oceni vplivov na okolje, oceni možnosti sanacije,
pripravljenem načrtu ureditve in pridobljeni koncesiji za izkoriščanje
naravnih virov ter na podlagi Dovoljenja za izvajanja rudarskih del. |
|
|
Novi posegi na območjih pridobivanja mineralnih surovin se
izvajajo v skladu z določili Izvedbenih načrtov. |
|
|
V skladu z Zakonom o graditvi objektov – 208. člen in 96.
členom ZRud se dopušča poseg z navedbo v lokacijski informaciji, da je
posamezno območje opredeljeno kot območje za pridobivanje mineralne
surovine ter se lahko znotraj območja dopušča gradnja za potrebe
opravljanja dejavnosti opredeljene v namenski rabi dotičnega območja. |
|
|
29. člen |
|
|
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je
treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba
zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki
dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna
zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente,
ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. Na enak način se lahko zavarujejo
strma pobočja nelegalnih kopov z deli, ki ne sodijo med dela po
rudarskih metodah iz 4. člena Zrud. Samosanacija odprtih kopov se ne
opredeli kot poseg v prostor. |
|
|
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim
kamnom ali zazelenjeni. |
|
|
30. člen |
|
|
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred
poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti odvečni gradbeni material
ter urediti okolico. |
|
|
Ulična oprema,
turistične oznake, napisi in reklame, neprometni znaki |
|
|
31. člen |
|
|
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani
tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo
značilnih pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame v ruralnih naseljih ne smejo biti postavljeni nad
višinsko koto slemena hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine
reklame niso dopustne. |
|
|
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in
izložbami morajo biti najmanj 2.5 m nad pločnikom. |
|
|
Ulična oprema, turistične oznake, objekti za oglaševanje
in neprometni znaki so dopustni v skladu z veljavnimi Odloki in
Pravilniki ter katastrom. |
|
|
V območjih naselij Grosuplje in Šmarje Sap se javna
oglasna in javna plakatna mesta postavljajo po katastru reklamnih mest.
Mega-panoje se postavlja po katastru za mega-panoje. Katastre lokacij
teh objektov je izdelala in vzdržuje Občina Grosuplje. |
|
|
2.3 DOVOLJENI POSEGI V
PROSTOR IN OBLIKOVALSKI POGOJI V POSAMEZNIH OBMOČJIH V PODROBNEJŠIH
NAMENSKIH RABAH |
|
|
32. člen |
|
|
Območje občine se deli na štiri značilne enote: |
|
|
– Poselitev – druga naselja |
|
|
– Območja zazidljivih zemljišč izven strnjenih naselij |
|
|
– Območja, ki niso namenjena poselitvi |
|
|
– Pretežno območje v UZ – urbanistični zasnovi. |
|
|
Za posamezno vrsto namenske rabe je pripisana predpisana
stopnja dopustne obremenitve s hrupom (Uredba o hrupu v naravnem in
življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95). |
|
|
Hrupne cone so določene na podlagi namenske rabe prostora
in verjetnega zatečenega stanja na podlagi izdanih upravnih dovoljenj v
preteklosti. Hrupne cone so od primera do primera glede na dejansko
stanje področja – lege v prostoru podrobneje navedene v posebnih merilih
in pogojih. |
|
|
Novi posegi ne smejo slabšati pogojev bivanja in dela
dosedanje ureditve v prostoru (40.d člen). |
|
|
(stolpca sta prikazana v tabeli posebnih meril in pogojev) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ureditvena enota
enodružinska zazidava E (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
33.a člen |
|
|
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (E) veljajo
naslednja pravila za oblikovanje: |
|
|
Dovoljene so podolgovate tlorisne zasnove objektov, lahko
s poudarjenim osno simetričnim centralnim delom ali zasnove v obliki
črke »L« ali lomom stranic zaradi prilagoditve terenu ali parcelni meji. |
|
|
Stanovanjski objekti: |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic
1,4 do 2; za dvojčke 1:1,4 do 2,8
(odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), ki velja tudi pri
ostalih oblikah za glavni tlorisni gabarit, |
|
|
– višina: max. K+P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti
višji od 60 cm, |
|
|
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 35° do 40°. |
|
|
Objekti za centralne dejavnosti, v kolikor ne povzročajo
večjih obremenitev za okolje, kot so dopustni za čista stanovanjska
območja in ostali objekti: |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1:
1,5 do 2
(odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), |
|
|
– višina: max. K+P+1+M, kolenčni zid ne sme biti višji od
30 cm, |
|
|
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 35° do 40°, |
|
|
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno
oviranim osebam. |
|
|
– Prostostoječi pomožni objekti – stavbe morajo imeti
podolgovat tloris 1:1.5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici)
in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 40°, če to ni v nasprotju z
značilno tipologijo objekta. |
|
|
Za vse vrste objektov zgrajenih brez upravnih dovoljenj do
datuma sprejema teh sprememb in dopolnitev PUP, se ob legalizaciji
dopušča tudi naklon strehe do 45°. |
|
|
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (E) se dopušča
uporaba obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma
drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 12, 13, 14, 15 |
|
|
Ureditvena enota
enodružinska zazidava – EW (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
33.b člen |
|
|
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (EW) veljajo
naslednja pravila za oblikovanje: |
|
|
Stanovanjski objekti: |
|
|
Dovoljene so podolgovate tlorisne zasnove objektov, lahko s poudarjenim
osno simetričnim centralnim delom ali zasnove v obliki črke »L« ali
lomom stranic zaradi prilagoditve terenu ali parcelni meji. |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1:
1,4 do 2; za dvojčke 1:1,4 do 2, (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), |
|
|
– višina: max. K+P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ
30cm nad terenom in kolenčni zid do 120 cm, |
|
|
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 38° do 45°. |
|
|
Pri novogradnjah stanovanjskih hiš je potrebno smiselno
upoštevati zakonitosti gradnje obstoječih vikendov, predvsem kar se tiče
velikosti in višine objektov, umestitve na parcelo, orientacijo v
prostoru in smeri slemena. |
|
|
Pri gradnji objektov ostalih dejavnosti veljajo enaka
določila kot za ureditveno enoto »E«. |
|
|
Pri spremembi namembnosti obstoječih vikend objektov v
stanovanjske objekte je potrebno upoštevati določila tega člena. V
primeru, da izvedeni objekt ni v skladu z navedenimi določili, je
potrebno izdelati predlog sanacije v skladu z določili 21. in 22. člena
tega odloka. |
|
|
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (EW) se dopušča
obstoječe in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 9, 10, 12, 13, 14, 15 |
|
|
Ureditvena enota vas
–V (III. območje varstva pred hrupom) |
|
|
33. c člen |
|
|
Tipološko na območju urejanja prepoznamo dve zasnovi vasi: |
|
|
A – gručasta vas in |
|
|
B – vas v vrsti |
|
|
|
|
|
A: V gručasti vasi je treba ohranjati: |
|
|
– gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne
zaključene kmetije, ki so preko glavne vaške ceste povezane v celoto, |
|
|
– značilno obliko vaškega robu in vzpostaviti ekološko
ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine, |
|
|
– odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v
krajino, |
|
|
– drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih
objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč. |
|
|
|
|
|
B: V vasi v vrsti je treba ohranjati: |
|
|
– značilnosti eno ali dvostranske obzidave vaške ceste, |
|
|
– gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na
osrednjo vaško cesto, |
|
|
– razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v
kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte, |
|
|
– obstoječo ulično fasado tako v merilu kot materialih
posameznih objektov, |
|
|
– zeleni rob naselja. |
|
|
Na večjih razširitvah prometnice, ki omogočajo možnostjo
zaustavitve motornega vozila je dopustno določiti območje ekološkega
otoka, izvesti izravnano in utrditev terena in ga ustrezno omejiti. |
|
|
Na območju ureditvene enote vas (V) se dopušča uporaba
obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi
posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 2, 3, 4, 6, 7, 9, 10, 12,13 (prvi
stavek) 14, 15 |
|
|
Vaško jedro – Vj (III.
območje varstva pred hrupom) |
|
|
33. d člen |
|
|
Vaška jedra so območja, ki predstavljajo jedro naselja ali
posebna območja, ki predstavljajo območja za šolstvo, kulturne objekte
in podobno. |
|
|
Vaško jedro, ki predstavlja jedro naselja, delimo v tri
tipe: |
|
|
– jedro, kjer se še ohranja karakter vaškega trga z
znamenjem na križišču poti, |
|
|
– jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt, |
|
|
– jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti
večjega merila s centralno funkcijo. |
|
|
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. |
|
|
Na večjih razširitvah prometnice, ki omogočajo možnostjo
zaustavitve motornega vozila, je dopustno določiti območje ekološkega
otoka, izvesti izravnavo in utrditev terena in ga ustrezno omejiti. |
|
|
Pri vseh posegih v vaškem jedru je treba upoštevati
kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne
zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta, so dopustni le
takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo in poenotenje zunanjega
videza. |
|
|
Na območju ureditvene enote vaško jedro (Vj) se dopušča
obstoječe in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a (razen dvojčkov), 2, 3, 4, 5, 9, 10,
11, 12, 13(prvi stavek), 14, 15 |
|
|
33. e člen |
|
|
V ureditvenih enotah vas in vaško jedro (V in Vj) se mora
arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah
krajevno značilne arhitekture. Za vaško jedro so oblikovalski pogoji še
dodatno pogojeni z izdelavo in upoštevanjem podrobnejše urbanistične
preveritve. Dovoljene so podolgovate tlorisne zasnove objektov, lahko s
poudarjenim osno simetričnim centralnim delom in zasnove v obliki črke
»L« oziroma z lomom stranic zaradi terena ali prilagajanja parcelni
meji. |
|
|
Za oblikovanje samostojno stoječih stanovanjskih objektov
velja: |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1:
1,4 do 2; za dvojčke
1:1,4 do 2,8
(odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), pri zasnovi v »L« se
smiselno upošteva ta določila, |
|
|
– višina: max. K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ
20 cm nad terenom, kap je max. na višini zgornje plošče, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°. |
|
|
Za oblikovanje objektov centralnih in sorodnih dejavnosti
velja: |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1:
1,5 do 2 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici) |
|
|
– višina: max. K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ
20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°, |
|
|
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno
oviranim osebam. |
|
|
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja: |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic
min 1:1,5
(odstopanja so možna do 1m po daljši stranici) |
|
|
– višina: K+P+izkoriščeno podstrešje za kmetijsko rabo, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°. |
|
|
Za oblikovanje gospodarskih objektov (delavnice,
skladišča, poslovna dejavnost, proizvodni objekt) velja: |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.5
(odstopanja so možna do 1m po daljši stranici) |
|
|
– višina: K+P+M, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°. |
|
|
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma
postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico
oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne
dejavnosti. |
|
|
V primeru večjega obsega novih programov je le-te treba
razdeliti v večje število manjših objektov kompozicijsko usklajenih s
celotno podobo naselja v krajini. |
|
|
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko
neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je treba ustrezno
sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Obstoječo
novo pozidavo je treba zgoščati v kompaktnejši vzorec. |
|
|
33.f člen |
|
|
Pomožni objekti morajo biti postavljeni v neposredni
bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo
poslopij. Kozolci in čebelnjaki se lahko postavljajo na rob naselja,
vendar v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04 v grajeno območje
kmetije ali v pogojno zazidljivo območje kmetije. Prostostoječi pomožni
objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v
naklonu 38° do 42°. |
|
|
Vaški rob– Vr in
trajno nezazidljive zelene površine–Tn (II. ali III. območje varstva
pred hrupom) |
|
|
33.g člen |
|
|
Območja naselij z ruralnim značajem imajo vaški rob ali
trajno nezazidljive zelene površine. |
|
|
Predstavlja lahko: |
|
|
– Tn – zeleno površino ob sakralnem ali drugem javnem
objektu in se ga varuje v kmetijski rabi oziroma kot zeleno površino
funkcionalnega zemljišča objekta z značilnim urbanim izgledom. |
|
|
– Vr – del območja poselitve ob kmetijah, ki predstavlja
vedutno izpostavljeno lego v prostoru in se nahaja v zadnji liniji pred
kmetijskimi zemljišči, je namenjen širitvi kmetije kot povečanju obsega
gospodarskih objektov, postavitvi pomožnih objektov in dodatni kmetijski
pridelavi predvsem sadovnjakom in vrtovom. |
|
|
– Vr – vmesno površino v naselju med razloženimi kmetijami
na razgibanem kraškem terenu, ki je bila za pozidavo do sedaj
nezanimiva. Te površine so primerne za širitev kmetij z novimi
dopolnilnimi dejavnostmi mirne storitvene, proizvodne ali oskrbne
dejavnosti – naselje Spodnja Slivnica. |
|
|
V izjemnih primerih, ki so določeni v posebnih merilih in
pogojih, se za ta območja lahko dopušča tudi drug poseg v prostor. |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno poleg
ostalih določil, upoštevati določila za ureditveno enoto V. Za večje
posege v robu naselja velja, da je v projektni dokumentaciji potrebno
predvideti sanacijo roba naselja v skladu s tradicionalno zasaditvijo v
vaškem robu z ustreznim sadnim drevjem. |
|
|
Na območju ureditvenih enot Vr in Tn se dopušča uporaba
obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma posegi: |
|
|
8. člen – v primeru lokacije na robu vasi – Vr – točke 7,
9, 10, 12, 15 |
|
|
8. člen – v primeru lokacije v jedru vasi Spodnja Slivnica
– Vr – 3, 6, 7, 9, 10, 12, 13, 14, 15 |
|
|
8. člen – v primeru lokacije ob sakralnem ali drugem
objektu, z večjim obiskom – Tn – točke 11, 12, 14, 15 |
|
|
Ureditvena enota
kmetija – K (III. območje varstva pred hrupom) |
|
|
34. člen |
|
|
Kmetija se oblikuje v skladu z izoblikovano tipologijo
(gručasta, enovrstna, dvovrstna in različne izpeljanke) okoli
gospodarskega dvorišča preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v
gospodarske objekte. |
|
|
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja: |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1:
1,4 do 2«; za dvojčke »1:1,4 do 2,8 (odstopanja so možna do 1 m po daljši stranici), lahko s poudarjenim
osno simetričnim centralnim delom ali lomom stranic zaradi prilagoditve
terenu ali lomu meje gradbene parcele, |
|
|
– višina: max. K+P+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme
biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid visok 100 cm, |
|
|
– dopustna je delitev stanovanjskega objekta na dva
objekta – sestavljen tloris opisan v 22. členu tega Odloka, |
|
|
– izjemoma je dopustna tudi višina stanovanjskega objekta
K+P+1 in sicer v primerih, ko se s posegom ne večajo negativni vplivi na
sosednja kmetijska gospodarstva in poseg ne spreminja bistveno izgleda
kraja, kar se utemelji v podrobnejši urbanistični preveritvi, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°. |
|
|
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja: |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic
min 1:1,5
(odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), |
|
|
– višina K+P + izkoriščeno podstrešje za kmetijsko rabo, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°. |
|
|
Za vse vrste objektov zgrajenih brez upravnih dovoljenj do
datuma sprejema teh sprememb in dopolnitev PUP, se ob legalizaciji
dopušča tudi naklon strehe do 45°. |
|
|
Za oblikovanje obrtnih delavnic za dopolnilno dejavnost
kmetije (in objektov ostalih dovoljenih dejavnosti) veljajo enaka merila
in pogoji oblikovanja kot za območje V. |
|
|
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja, ki se gradijo na
lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, morajo biti grajene
v podobnem ali enakem proporcijskem razmerju in skladno s 23. členom
tega odloka. |
|
|
Ob graditvi novih objektov v okviru osamelih kmetij je
treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja
oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in nove posege
kultivirati z zasaditvijo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v
krajinsko značilnem vzorcu. Pri graditvi objektov večjih dimenzij je
treba le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko
sliko. |
|
|
Na območju ureditvene enote kmetije (K) se dopušča uporaba
obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma posegi: |
|
|
8. člen, točke – 1a, 6, 7, 9, 10, 12, 13 (prvi stavek), 15 |
|
|
Ureditvena enota
počitniške hiše – W (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
35. člen |
|
|
Pogoji oblikovanja počitniških hiš: |
|
|
– objekti morajo biti manjši; po velikosti ne smejo
odstopati od bližnjih počitniških hišic, |
|
|
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic 1:
1,4 do 2
(odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), |
|
|
– višina: max. K+P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ
30cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 120cm, |
|
|
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 38° do 45°. |
|
|
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih
hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan
izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in
velikost oken, obdelavo in barvo fasade. |
|
|
Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri. |
|
|
Na območju enote za počitniške hiše (W) se dopuščajo
naslednje vrste posegov v prostor: |
|
|
8. člen – točke 8, 9, 10, 12, 14, 15 |
|
|
Ureditvena enota
delavnice in proizvodne hale D in
3-3-PS (III. ali IV. območje varstva pred
hrupom) |
|
|
36. člen |
|
|
Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega prostora
je treba poiskati v prostoru takšne oblikovne in tehnološke rešitve, ki
ne rušijo harmoničnih odnosov v izoblikovanosti prostora. Ob graditvi
novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture,
način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine.
Okolico novih objektov je treba zasaditi z avtohtonimi drevesnimi
vrstami. |
|
|
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo
postaviti le-te v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko
uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so
posledica tehnologije proizvodnje, naj se preverijo za vsak primer
posebej. Rezultat naj dokaže upravičenost umestitve objekta v prostor: |
|
|
– tlorisni gabarit proizvodnih objektov: podolgovat z
razmerjem stranic 1:
min 1,5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), max. širina je 15,0 m. Omejitev širine ne velja pri spremembi
namembnosti legalno zgrajenega objekta, |
|
|
– višinski gabarit: P, v ureditveni enoti
3-3-PS
max. P+1, |
|
|
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35° – 42° ali v
skladu z že z upravnimi dovoljenji zgrajenimi isto-namenskimi objekti.
Streha je lahko bolj svobodno oblikovana v skladu s tehnologijo. Žagasta
streha ni dopustna. |
|
|
Za objekte mešane rabe se pri določitvi gabaritov in
števila etaž smiselno uporabljajo določila členov, ki govorijo o
posamezni vrsti objektov in izkoriščenosti gradbene parcele. |
|
|
Na območju enote za delavnice (D in
3-3-PS
) se dopušča
vzdrževanje obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov
oziroma posegi: |
|
|
8. člen – točke3, 6, 9, 10, 12, 14, 15, 17 |
|
|
Območja razpršene
gradnje – R ter legalnih gradenj na 1,2 obm. kmet. z. in G |
|
|
37.a člen |
|
|
Za območja razpršene gradnje veljajo enaka oblikovna
določila kot za istovrstne objekte v ureditvenih enotah vaških naselij.
Enako velja za legalno zgrajene objekte, ki še niso zajeti v območja
razpršene gradnje ter za legalno postavljene stavbe in objekte, ki
služijo dejavnosti lovske, gozdarske, čebelarske, ribiške in druge
dejavnosti. |
|
|
– za območje R veljajo enaki dopustni posegi, (9. člen) po
oblikovalskih pogojih K, |
|
|
– za legalno zgrajene objekte ali druge stavbe na drugih
območjih, ki niso namenjeni graditvi, se v okviru gradbene parcele
kmetije dopušča enake posege kot za območje K, oziroma se za druge
legalno zgrajene objekte navedene v 9., 11., 12. in 14. členu, dopušča
vzdrževanje, investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcija. Dopustna
je tudi gradnja pomožnih objektov v skladu s Pravilnikom o objektih
130/04. |
|
|
Območja razpršene
gradnje – LGC |
|
|
37.b člen |
|
|
Za območja z oznako LGC – objekti, ki so bili legalizirani
s sanacijskim PUP-om, so dopustni posegi vzdrževanja legalno zgrajenega
objekta. Dopustne so nadomestne gradnje pri katerih so novi objekti
enaki obstoječim po gabaritih in namembnosti. Za objekte namenjene
bivanju je dopustna gradnja pomožnih objektov razen steklenjaka in
bazena, vendar le v gabaritih v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04. |
|
|
Območje
infrastrukturnih objektov in naprav |
|
|
38. člen |
|
|
Za območja EE – energetski objekti – transformatorska
postaja, I, IP, IZ – prometna infrastruktura vključno s predvideno
bencinsko črpalko, LN – območja nadzemnega pridobivanja mineralnih
surovin in OC – območja čistilnih naprav velja, da se jih ureja v skladu
z določili PIN, na podlagi katerih je večina navedenih objektov
zgrajena, oziroma so na za to določenih obstoječih zazidljivih
zemljiščih dopustne novogradnje, vsi posegi vzdrževanja in
rekonstrukcije objektov in naprav. Posegi se izvajajo tako, da se
območja v okviru danih možnosti vizualno priključijo naravnemu okolju
vsaj z zasaditvijo robnih površin posameznega območja (podrobnejše
usmeritve 16. člen). |
|
|
Območja razpršene
gradnje – VJ-Grad – Boštanj |
|
|
39. člen |
|
|
Grad Boštanj je območje kulturne dediščine, kjer na
območju ruševin gradu sedaj ni možnosti bivanja – objekt kot stavba nima
stanovanjske funkcije. Vsako načrtovanje poseganja glede namembnosti,
oblikovana ter načina izvedbe posegov je dopustno izvesti le na podlagi
usmeritev pristojnega zavoda za varovanje kulturne dediščine. Na območju
stanovanjskih objektov ob gradu in drugih objektov na griču, se na
gradbenih parcelah dopušča vzdrževanje objektov, rekonstrukcije, ter
postavitve enostavnih objektov v skladu s smernicami pristojnih zavodov
ali ministrstev. |
|
|
Ureditvene enote v
območju UZ naselij Grosuplje in Šmarje-Sap |
|
|
Posebnost v UZ Mestno
jedro – MJ |
|
|
40. člen |
|
|
Za območje mestnega jedra, ki je prikazano v grafičnem
delu PUP, je določeno, da se v pritličnih delih stanovanjskih objektov
dopušča izvedba mestotvornih dejavnosti. |
|
|
Te bodo omogočile oživljanje mestnega središča in z
obogatitvijo javnih površin z urbano opremo ustvarile mestni utrip
naselja. Za to bodo ustvarjeni pogoji z izgradnjo sprehajalnih poti v
ustrezno urejenem urbanem okolju zelenja, manjših poslovalnic, tržnice,
uradov državne in občinske uprave, šolskega centra in VVZ enote,
storitvenih ali oskrbnih dejavnosti s spremljajočo ponudbo gostinskih
storitev, avtobusne in primestne železniške postaje ipd. Sledi takšnega
utripa in takšne usmeritve širšega naselja so že prisotne na naslednjih
ulicah: Ljubljanska cesta – jug, Adamičeva cesta, Kadunčeva cesta,
Taborska cesta, Partizanska cesta, Rožna dolina, Cesta na Krko – del,
Gasilska cesta, Kolodvorska ulica, Stranska pot-del, Industrijska cesta,
Partizanska cesta – del, Ulica Toneta Kralja. |
|
|
S pestrejšo izbiro dejavnosti v samem mestnem jedru, bi se
tudi prebivalci laže odločali za zadrževanje v središču občine. |
|
|
V primeru gradnje stanovanjskega bloka ali rekonstrukcije
obstoječe zgradbe v stanovanjski blok, je obvezno zagotoviti v pritličju
zgradbe na stranici proti ulici, mestotvorno (nestanovanjsko) dejavnost
namenjeno prebivalcem. Nestanovanjska raba se priporoča tudi v 1.
nadstropju teh objektov. Določilo velja v območju mestnega jedra, v
območju urbanih središč in ob navedenih glavnih ulicah: Adamičeva cesta,
Taborska cesta in Cesta na Krko. V primeru že obstoječe stanovanjske
namembnosti pridobljene z gradbenim dovoljenjem, se dopušča
rekonstrukcije, spremembe namembnosti in ostala dela z namenom za
stanovanjsko gradnjo ter se priporoča usmerjanje javnega programa v
pritličju in 1. nadstropju. |
|
|
Oblikovanje objektov |
|
|
40.a člen |
|
|
Pri oblikovanju objektov naslednjih ureditvenih enot
veljajo splošna določila 20.a, 21. in 22. člena tega odloka, v kolikor
ni v posebnih določilih za posamezno prostorsko enoto poselitvenega
območja določeno drugače. |
|
|
Osnovna opredelitev
oznak v grafiki UZ |
|
|
40.b člen |
|
|
Detajlna opredelitev: območje urbanistične zasnove je
opredeljeno v dveh stolpcih tabele posebnih meril in pogojev, ki se
upoštevata glede na način urejanja območja in na dosedanje usmeritve v
prostoru. Podatki v stolpcih so po času veljavnosti in pravni osnovi
različni. Do teh sprememb in dopolnitev so veljale usmeritve I. stolpca,
po teh spremembah in dopolnitvah veljajo za nove posege vsebine II.
stolpca. Ker se območja prekrivajo, je potrebno upoštevati oba stolpca
enakovredno, s tem da strožji pogoji prevladajo, oziroma mora v
projektni dokumentaciji pred izdajo GD investitor dokazati, da večji
sedaj dopustni negativni vplivi novega posega ne bi manjšali pravic
dosedanjih uporabnikov legalnih dejavnosti ali objektov v prostoru. Za
območja, ki se urejajo izključno s PUP je v Tabeli v posebnih merili in
pogojev določana kombinacija dopustnih posegov v prostor iz 8. člena
tega odloka in sicer tako, da prevlada bolj natančna opredelitev
dejanske rabe obstoječega grajenega prostora. |
|
|
– I. stolpec navaja dosedanjo namensko rabo prostora
navedeno v dosedanji urbanistični zasnovi, na podlagi katere so bila do
sedaj načrtovana območja naselja Grosuplje Šmarje -Sap in so definirani
izvedeni izvedbeni akti – meje povzemajo tudi meje izvedbenih načrtov. |
|
|
– II. stolpec navaja opredelitev podrobnejše namenske
rabe, ki je opredeljena v sedaj veljavnem prostorskem planu Občine
Grosuplje – Spremembe in dopolnitve –dopolnitev 2004. |
|
|
Osnovne opredelitve
glede na Urbanistično zasnovo in PUP do leta 2004 |
|
|
40.c člen |
|
|
I. stolpec – E – enodružinska – eno in dvostanovanjska
gradnja (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Na območju enote za stanovanjsko gradnjo (E) se dopušča
obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe
stanovanjskih objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 2, 3, 9, 10, 12, 13, 14, 15 |
|
|
|
|
|
I. stolpec – S – stanovanjska gradnja – enodružinska stan.
hiše, dvojčki, vrstna gradnja (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Na območju enote za stanovanjsko gradnjo (S) se dopušča
obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe
stanovanjskih objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 2, 3, 9, 10, 12, 13, 14, 15 |
|
|
|
|
|
I. stolpec – SOS – stanovanjsko območje z oskrbnimi in
storitvenimi dejavnostmi (III. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Na območju enote stanovanjsko območje z oskrbnimi in
storitvenimi dejavnostmi (SOS) se dopušča obstoječa legalna raba
objektov in novi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 1b, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14,
15, 16 |
|
|
|
|
|
I. stolpec – SS – stanovanjsko območje s servisnimi
dejavnostmi (III. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Na območju enote stanovanjsko območje s servisnimi
dejavnostmi (SS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi
posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 1b, 2, 3, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 |
|
|
|
|
|
I. stolpec – OS – območja oskrbnih in storitvenih
dejavnosti (III. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Na območju enote oskrbnih in storitvenih dejavnosti (OS)
se dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi posegi: |
|
|
8. člen – točke 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 |
|
|
|
|
|
I. stolpec – PS – proizvodne in servisne dejavnosti (III.,
IV. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Na območju enote proizvodne in servisne dejavnosti (PS) se
dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi posegi: |
|
|
8. člen – točke 3, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18 |
|
|
|
|
|
I. stolpec – Pr – prometne površine v naselju (II. III. In
IV.; območje varstva pred hrupom in različno glede na lego območja –
rezervati ali območje ob prometnicah, ki je obremenjeno s hrupom v
skladu z Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega promet (Uradni
list RS, št. 45/95) |
|
|
Na območju enote prometnih in spremljajočih površin (Pr)
se dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi posegi: |
|
|
8. člen – točke 9, 10, 12, 13, 14, 15, 18, 19 |
|
|
|
|
|
I. stolpec – REK – rekreacijsko območje (II. območje
varstva pred hrupom) |
|
|
Podrobnejša merila so opisana v posebnih merilih in
pogojih. |
|
|
|
|
|
I. stolpec – Z – zelene površine – javno zelenje ali
rezervati ob prometnicah (II. območje varstva pred hrupom in različno
glede na lego območja – območje o prometnicah, je obremenjeno s hrupom v
skladu z Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega promet (Uradni
list, RS, št. 45/95)) |
|
|
Podrobnejša merila so opisana v posebnih merilih in
pogojih. |
|
|
I. stolpec – KOM – območja komunalnih objektov (III.
območje varstva pred hrupom) |
|
|
Območje čistilne naprave. Dopustni vsi posegi, ki so nujni
za opravljanje dejavnosti in dograditev z namenom povečanja kapacitet in
izboljšanja delovanja naprav in objektov. Podrobnejša merila in pogoji v
posebnih merilih in pogojih. |
|
|
|
|
|
I. stolpec – POK – pokopališča (II. območje varstva pred
hrupom) |
|
|
Merila in pogoji za II. stolpec oznako ZK |
|
|
Osnovne opredelitve
podrobnejše namenske rabe – veljavni prostorski plan Občine Grosuplje |
|
|
40.d člen |
|
|
II. stolpec -S – območja stanovanj so območja, ki so
pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne
infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem
območjem (III. območje varstva pred hrupom). |
|
|
Enodružinske stanovanjske hiše, dvojčki in vrstna gradnja,
se oblikujejo v skladu s pripadajočo stavbno tipologijo in splošnimi
določili tega odloka. |
|
|
V predelih mestnega jedra je v pritličnih etažah ali 1.
nadstropjih objektov določena ali dopustna ureditev mestotvornih
dejavnosti in jih je oblikovno ločiti od stanovanjskih delov objektov. |
|
|
Na območju enote za stanovanjsko gradnjo (S) se dopušča
obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe
stanovanjskih objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 2, 3, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 |
|
|
|
|
|
II. stolpec- SE – območja eno in dvostanovanjskih objektov
so območja stanovanj, namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim
objektom (II. območje varstva pred hrupom). |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– stanovanjska, |
|
|
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko
okolje (ne povzroča večjih vplivov kot bivanje samo, se odvija v zaprtih
prostorih – storitve ekonomske, pravne, zdravstvene stroke, biroji in
delo s strankami ipd., |
|
|
– objekti za dejavnost morajo izpolnjevati naslednje
pogoje – obseg dejavnosti samo do 5 zaposlenih, |
|
|
– zaradi dejavnosti se lahko uredi največ pet parkirišč za
osebna vozila. Manipulacijske in parkirne površine za tovorna vozila
(razen manjših dostavnih vozil), gradbene stroje ali vozila za prevoz
potnikov niso dopustne. |
|
|
|
|
|
Na območju enote za stanovanjsko gradnjo (SE) se dopušča
obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe
stanovanjskih objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 2, 3, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16 |
|
|
Določila za možne podrobnejše opredelitve dejavnosti 3.
točka 8. člena v rabah iz stolpca I., in območij drugih naselij, ki
sovpadajo s plansko kategorijo SE in sicer dopolnitve druge, tretje in
četrte alineje prejšnjega odstavka (če ni v posebnih merilih določeno
drugače): |
|
|
|
|
|
– S – veljajo enake omejitve kot za SE, če ni s posebnimi
merili določeno drugače, |
|
|
– SE – veljajo enake omejitve kot SE, če ni s posebnimi
merili določeno drugače, |
|
|
– V – veljajo določila, ki so značilna za vas V – za
dopolnilno dejavnost na kmetijah, |
|
|
– K – za območje kmetij v območju UZ se upoštevajo enaki
pogoji gradnje, gospodarskih objektov kot v območju K – kmetij, če to
omogoča velikost območja, in v posebnim merilih in pogojih ni dodatnih
omejitev, |
|
|
– E – veljajo določila, da je v stanovanjskem objektu
dopustna dejavnost do obsega ene dodatno zaposlene osebe, ter za potrebe
dejavnosti dodatnih dveh parkirnih mest na gradbeni parceli. Samostojni
objekti za opravljanje dejavnosti niso dopustni, |
|
|
– SOS – dopustne so dejavnosti, ki so sprejemljive v
območju SE, ter dodatno se dopušča večji obseg dejavnosti po velikosti
objektov in številu zaposlenih, kar se pogojuje z velikostjo parcele in
zadostnim številom parkirnih mest na gradbeni parceli. |
|
|
|
|
|
Določila za možne podrobnejše opredelitve dejavnosti 3.
točka 8. člena v rabah iz stolpca I., ki sovpadajo s plansko kategorijo
SE in sicer dopolnitev prve, druge, tretje in četrte alineje prejšnjega
odstavka (če ni v posebnih merilih določeno drugače): |
|
|
|
|
|
– Pr – Na območjih, ki so opredeljena s Pr, se dopušča
rekonstrukcija obstoječih objektov in sprememba namembnosti v teh
objektih. Namen območja je rezervat za potrebe prometa in vzporednih
zelenih površin. |
|
|
– Z – Na območjih, ki so opredeljena z Z, se dopušča
rekonstrukcija obstoječih objektov in sprememba namembnosti v teh
objektih. Namembnost območja je vzpostavitev zelenih površin naselja. |
|
|
– Vr –za območje vaškega robu v območju UZ, se gradnje
objektov za opravljanje nekmetijska dejavnosti ne dopušča. |
|
|
|
|
|
II. stolpec-SK – stanovanjska območja s kmetijskimi
gospodarstvi so območja, pretežno namenjena stanovanjskim in
ne-stanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti
(III. območje varstva pred hrupom – za opravljanje izključno kmetijske
dejavnosti tudi v nočnem času tretja hrupna cona 60 dB). |
|
|
Dopustne so dejavnosti in posegi, ki veljajo za območja I.
stolpca K, V in Vj, glede na opredelitev v grafiki PUP. |
|
|
|
|
|
II. stolpec-PD – druga proizvodna območja so območja
pretežno namenjena stavbam za proizvodnjo in skladišča (III. ali IV.
območje varstva pred hrupom). |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– proizvodne dejavnosti, |
|
|
– gradbeništvo, |
|
|
– skladiščenje, |
|
|
– servisne in storitvene dejavnosti, |
|
|
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost
osnovni rabi. |
|
|
Na območju enote druga proizvodna območja (PD) se dopušča
obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov
oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 6, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 17, 18, 19 |
|
|
Na območju gospodarske cone JUG – predlog LN, se dopušča v
skladu s planskim dokumentom tudi naslednje aktivnosti: |
|
|
– podjetništvo, |
|
|
– poslovno storitvene dejavnosti (trgovina), |
|
|
– razvojno tehnološke dejavnosti. |
|
|
|
|
|
II. stolpec – DI – območja vzgoje in izobraževanja so
območja namenjena stavbam za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– šolstvo, |
|
|
– otroško in socialno varstvo, |
|
|
– izobraževalne dejavnosti, knjižnice, znanstveno in
raziskovalno delo, |
|
|
– druge kvartarne dejavnosti – glasbena šola, |
|
|
– bivanje in prostori vzdrževalcev objektov. |
|
|
Na območju enote vzgoje in izobraževanja (DI) se dopušča
obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov
oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – DS – območja športa so območja namenjena za
športne dvorane in športna igrišča pretežno v objektih (II. območje
varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– šport in rekreacija, |
|
|
– storitve za šport in rekreacijo, |
|
|
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost, klubska dejavnost
športnih klubov. |
|
|
Na območju enote območja športa so območja namenjena za
športne dvorane in športna igrišča (DS) se dopušča obstoječa legalna
raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi
posegi: |
|
|
8. člen – točke 3- manjši objekt za gostinsko ponudbo, 9,
10, 11, 12, 15, 16 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – DZ – območja zdravstva so območja namenjena
stavbam za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo (I. ali II.
območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– zdravstvena dejavnost, |
|
|
– storitve za rehabilitacijo, |
|
|
– prodaja zdravstvenih pripomočkov in zdravila, |
|
|
– posvetovalnice, sedeži klubov, društev slepih,
invalidov, ipd; v interesu in registriranih kot storitve alternativnega
zdravljenja. |
|
|
Na območju enote območja zdravstva so območja namenjena
stavbam za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo (DZ). |
|
|
Dopušča se uporaba obstoječega objekta zdravstvenega doma
v Grosupljem. Za območje lahko v PUP veljajo le začasna določila, saj je
predvidena priprava lokacijskega načrta. Dopuščajo se vsi posegi –
predvsem sprememb namembnosti v samem objektu, ki so nujni ali
sprejemljivi za opravljanje osnovne dejavnosti. |
|
|
|
|
|
II. stolpec – DC – območja čaščenja in opravljanja verskih
dejavnosti so območja namenjena stavbam za čaščenje in opravljanje
verskih obredov. (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– opravljanje verskega čaščenja. |
|
|
Na območju (DC) enote območja čaščenja in opravljanja
verskih dejavnosti, se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove
naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
– gradnja sakralnega objekta za opravljanje verskega
čaščenja |
|
|
8. člen – točke 9, 10, 11, 12, 14, 15 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – MS – območja urbanih središč (centralna
območja) so območja pretežno namenjena za trgovske, hotelske in podobne
gostinske stavbe, ter za stavbe za opravljanje osebnih storitev, stavbe
za kulturo, javno upravo in stanovanjske stavbe; (III. območje varstva
pred hrupom). |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– stanovanjska, |
|
|
– kultura – najrazličnejših smeri, |
|
|
– izobraževanje – šolstvo, knjižnice,
znanstvenoraziskovalna dejavnost, |
|
|
– zdravstvo, |
|
|
– državna ali lokalna uprava, |
|
|
– oskrba, osebne storitve, |
|
|
– hotelske in podobne gostinske dejavnosti. |
|
|
Na območju urbanega središče (MS) se dopušča obstoječa
legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma
drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 1b, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14,
15 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – MP – Območja storitvenih proizvodnih in
trgovskih dejavnosti so območja namenjena za stanovanjske, proizvodnje,
trgovske stavbe in stavbe za opravljanje storitev (III. ali IV. območje
varstva pred hrupom). |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– stanovanjska – samo v kombinaciji z obstoječo tiho
obrtno dejavnostjo, |
|
|
– servisi in osebne storitve in druge storitvene
dejavnosti, |
|
|
– trgovska dejavnost večji nakupovalni kompleks, |
|
|
– obrtna dejavnost, |
|
|
– tiha proizvodna dejavnost v manjših objektih, |
|
|
– manjše gostinske dejavnosti kot dodatna ponudba območja, |
|
|
– parkirišče za tovorna vozila. |
|
|
Na območju storitvenih proizvodnih in trgovskih dejavnosti
(MP) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste
rabe objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15,
16, 18 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – MSS – območja servisnih dejavnosti in
stanovanj (III. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– stanovanjska |
|
|
– servisi in osebne storitve in druge storitvene
dejavnosti v kombinaciji stanovanji |
|
|
– osnovna oskrba |
|
|
– obrtna dejavnost |
|
|
– mirne gostinske dejavnosti kot dodatna ponudba
stanovanjskega območja več-stanovanjskih objektov v kolikor so
predvidene v PIN za izgradnjo dotičnega območja |
|
|
Na območju servisnih dejavnosti in stanovanj (MSS) se
dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe
objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 1a, 1b, 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – MB – posebna območja so območja namenjena za
trgovske stavbe in stavbe za opravljanje storitev (III. območje varstva
pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– trgovine za občasne nakupe z večjimi vplivi prometa, |
|
|
– servisi, osebne storitve in druge storitvene dejavnosti, |
|
|
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših
objektih. |
|
|
Na območju posebnega območja namenjenega za trgovske
stavbe in stavbe za opravljanje storitev (MB) se dopušča obstoječa
legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma
drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 2, 3, 6, 9, 12, 13, 15 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – MBP – posebna območja proizvodnih,
storitvenih in trgovskih dejavnosti (III. in IV. območje varstva pred
hrupom). |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– servisi in storitvene dejavnosti, |
|
|
– proizvodne dejavnosti, |
|
|
– trgovine za občasne nakupe z večjimi vplivi pometa, |
|
|
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost
osnovni dejavnosti, |
|
|
– gradbeništvo, |
|
|
– prometno transportna dejavnost, |
|
|
– v območju urejanja se varujejo vse dejavnosti v skladu s
pridobljeno stopnjo varstva pred hrupom, |
|
|
– posebnost – 8. člen 4 točka, samo za območje ob
veterinarski postaji velja določilo nižje II. hrupne cone. |
|
|
Na območju območja proizvodnih, storitvenih in trgovskih
dejavnosti (MBP) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove
naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 2, 3, 4, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17,
18, |
|
|
|
|
|
II. stolpec – MOS – območja oskrbnih in storitvenih
dejavnosti (II. ali III. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– servisi in storitvene dejavnosti |
|
|
– otroško varstvo – VVZ in socialno varstvo – dom za
ostarele |
|
|
– večje trgovine za specialne nakupe (tudi bencinski
servis) |
|
|
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost
osnovni dejavnosti |
|
|
– hotelska in gostinska dejavnost |
|
|
– objekti uprave (državne ali lokalne) |
|
|
– dokler so v območju urejanja se varujejo se vse
dejavnosti, ki zahtevajo večjo stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
Na območju oskrbnih in storitvenih dejavnosti (MOS) se
dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe
objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – MSOS – območja servisnih in oskrbnih
dejavnosti ter stanovanj (III. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– stanovanja, |
|
|
– servisi in storitvene dejavnosti, |
|
|
– mirna proizvodna obrt v okviru stanovanjskih objektov, |
|
|
– otroško varstvo – VVZ, šolstvo, kulturna dejavnost, |
|
|
– večje trgovine za specialne nakupe, |
|
|
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost
osnovni dejavnosti, |
|
|
– hotelska in gostinska dejavnost, |
|
|
– objekti uprave (državne ali lokalne), |
|
|
– dokler so v območju urejanja, se varujejo vse
dejavnosti, ki zahtevajo večjo stopnjo varstva |
|
|
pred hrupom, |
|
|
– verska dejavnost. |
|
|
Na območju servisnih in oskrbnih dejavnosti ter stanovanj
(MSOS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje
vrste rabe objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke, 1a, 1b, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13,
14, 15, 16 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – ZP – parki so območja urejenih javnih
zelenih površin (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti: |
|
|
– sprehajanje v naravnem okolju gozdnega otoka (Smrekec), |
|
|
– javna zelena površina urejena kot park. |
|
|
Na območju parkov so območja urejenih javnih zelenih
površin (ZP) kjer se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove
vrste rabe objektov oziroma drugi posegi: |
|
|
8. člen – točke, 10, 11, 12, 14, 15 (velja za podzemne
infrastrukturne objekte) |
|
|
|
|
|
II. stolpec – ZD – druge zelene površine so območja
urejenih javnih vrtov (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti in območja imajo lahko
specifične funkcije: |
|
|
– sprehajanje v naravnem okolju zelenic, |
|
|
– javna zelena površina urejena kot park ali zelenica, |
|
|
– cezure med deli naselja – travnate ali gozdne površine, |
|
|
– rezervati za razvoj infrastrukture. |
|
|
Na območju druge zelene površine (ZD) kjer se dopušča
uporaba prostora oziroma drugi posegi, ki niso v nasprotju z v posebnih
pogojih navedeno funkcijo območja: |
|
|
8. člen – točke, 10, 11, 12, 14, 15 (velja za podzemne
infrastrukturne objekte) in 20 |
|
|
|
|
|
II. stolpec – ZK – pokopališča so območja urejenih javnih
zelenih površin (II. območje varstva pred hrupom) |
|
|
Dopustne so naslednje dejavnosti in območja imajo lahko
specifične funkcije: |
|
|
– storitev pogrebne dejavnosti, |
|
|
– parkovni značaj zelenih površin območja in parkirnih
površin ob območju, |
|
|
– prodaja specifičnih izdelkov za potrebe oskrbe
pokopališča. |
|
|
Na območju pokopališča (ZK) kjer se dopušča uporaba
prostora oziroma drugi posegi, ki niso v nasprotju s funkcijo območja: |
|
|
8. člen – točke, 3 (objekt dejavnosti vključno z mrliško
vežico), 9 (oprema območja z urbano opremo), 11 (stojnice za prodajo
cvetja in sveč ob praznikih), 12, 14 (razen otroških igrišč) 15
(infrastrukturna oprema območja). |
|
|
|
|
|
II. stolpec – ZGP – vstopna površina v parkovni gozd (I.
območje varstva pred hrupom) |
|
|
Za območje velja, da je vsako poseganje z gradnjo
nedopustno in se ohranja gozd v naravnem sestavu. |
|
|
3. MERILA IN POGOJI ZA
DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FAKTOR IZRABE NA FUNKCIONALNO ENOTO |
|
|
41.a člen. |
|
|
Velikost gradbenih parcel (gradbena parcela, zemljišče
potrebno za funkcioniranje objekta): |
|
|
– je za območja, ki so se urejala s PIN že določena, |
|
|
– za novogradnje v območju V, VJ, K in SK se jih določi v
skladu s programom dejavnosti in potrebnimi manipulacijskimi površinami, |
|
|
– za novogradnje v območjih E, S in SE se jih določi glede
na dejavnost s projektno dokumentacijo, |
|
|
– za vodilni naselji Grosuplje in Šmarje-Sap z Malim
in Velikim Vrhom
velja, da je minimalna velikost parcele za enostanovanjski objekt 500 m2
in za polovico dvojčka minimalno 300 m2, |
|
|
– v območjih E, EW, V in K je dopustna gradnja dvojčkov.
Za polovico dvojčka je določena minimalna površina gradbene parcele 375
m2. Za enostanovanjski objekt je minimalna gradbena parcela velika 600
m2. Če je parcela plomba znotraj strnjenega naselja ali manjša osamljena
parcela na robu naselja se dopušča minimalna velikost gradbene parcele
za enostanovanjski objekt 400 m2 (toleranca 5%).
Določilo velja za
celotno območje občine. |
|
|
Pri tem je treba upoštevati: |
|
|
– v primeru, da gradbena parcela ni priključena na
prometno komunikacijo z obračališčem, ga lastnik za lastne potrebe
trajno zagotovi v območju svoje gradbene parcele, |
|
|
– dostop na gradbeno parcelo mora zadostiti enakim pogojem
kot znotraj območja CKU, |
|
|
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede
pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge
omejitve rabe zemljišč, |
|
|
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna
mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje), |
|
|
– sanitarno tehnične zahteve – vpliv bližnje okolice,
prezračevanje in osončenje v odnosu do gostote zazidave, |
|
|
– požarno varnostne zahteve glede na višino sosednjih
objektov in na vrsto dejavnosti obstoječih in načrtovanega posega, |
|
|
– proste površine in intervencijske poti. |
|
|
Gradbena parcela mora nujno vsebovati vsaj 1,5 m širok pas
okoli zgradbe, potrebne parkirne površine in dostop do objekta širine
vsaj 3 m. Gradbeno parcelo je treba določiti tako, da obsega vse
površine, ki služijo takšnemu objektu ali bodo služile načrtovanemu
objektu. Gradbena parcela se določi tudi na območjih podzemnih naprav
(cistern, greznic), kadar je zgornja plošča teh naprav manj kot 40 cm
pod nivojem površja. Objektom večjega družbenega pomena se kot nujno
gradbeno parcelo določi tudi zelenice oziroma parkovne ureditve. |
|
|
Tabela: Faktor izrabe – Fi na funkcionalno enoto |
|
|
+--------------------------------------------+-------------------------------+ |
|
|
|namenska raba gradbene parcele | maksimalni še dopustni
faktor | |
|
|
| | izrabe – F
i | |
|
|
+--------------------------------------------+-------------------------------+ |
|
|
|čista
stanovanjska območja | 1,2 | |
|
|
|V, EW,
VJ, K, E | 1 | |
|
|
|območja objektov družbene dejavnosti |
1,6 | |
|
|
|območja urbanih središč |
3,5 | |
|
|
|mešana območja |
1,2 | |
|
|
|območja proizvodnih dejavnosti |
2,4 | |
|
|
|območja proizvodnih dejavnosti brez
| | |
|
|
|možnosti gradnje kleti |
2,2 | |
|
|
+--------------------------------------------+-------------------------------+ |
|
|
/Fi – (definicija) Faktor izrabe gradbene parcele se
določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno
površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta
skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo
nad terenom ali samo pod njim. / |
|
|
Za območja poselitve, kjer je dopustna stanovanjska
gradnja velja za objekte s stanovanji, da je minimalni procent zelenih
površin 20% od celotne gradbene parcele. Te površine so namenjene
izključno zelenju ter nimajo druge funkcije rabe na gradbeni parceli
(kot je parkirišče, greznica, vkopane cisterne za gorivo, vodo, ipd ali
podzemna parkirišča.) |
|
|
Pogoji komunalnega
opremljanja |
|
|
41.b člen |
|
|
A. Umestitev v širši prostor |
|
|
Umestitev v širše območje urejanja glede cestnega dostopa in ostale komunalne
infrastrukture se izvede za v grafičnem in tekstualnem delu PUP-a za
določena območja CKU. |
|
|
V okviru se določi parcelacija in dostopi z izvedenim
obračališčem za tovorna vozila brez priklopnika – kamionski dovozi za
intervencijo: sneg, gasilci, dovoz materiala v času gradnje oziroma pri
opremljanju objektov, pri vzdrževalnih delih npr. menjava strehe ipd.
Stroške, ki nastanejo nosi lastnik zemljišča oziroma se porazdelijo med
posamezne lastnike zemljišč. V primeru, da se pokaže, da dostopa ni
možno izvesti, se pri naslednji spremembi prostorskega akta predlaga
urejanje z izvedbenim načrtom – lokacijskim načrtom ali izvzame iz
zazidljivega območja. |
|
|
Z
umestitvijo v širši prostor se uredi dostop v skladu s splošnimi pogoji
tega odloka. |
|
|
Za vse z upravnimi dovoljenji zgrajene stavbe ali druge
objekte se na gradbeni parceli dopušča posege v skladu s splošnimi
določili odloka. Za vsa do datuma veljavnosti PUP-a izdana upravna
dovoljenja se dopušča zakonsko določeno podaljšanje veljavnosti brez
dopolnitev. Velja, če se zanj zaprosi v zakonsko določenem roku. |
|
|
Znotraj širšega območja urejanja je urejen dostop po: |
|
|
1. obstoječi občinski cesti |
|
|
2. služnostni poti |
|
|
V služnostni pogodbi mora biti navedeno: |
|
|
– da je zagotovljen dostop do parcele; omogočena izgradnja
vozišča (3 m), pešpoti (1 m) ter 1 m utrjenega roba na vsako stran
vozišča. Na posameznih odsekih se dopusti zožitve cestnega roba, vendar
ne sme biti koridor nikjer manjši kot 4 m in v tem primeru morajo biti
prikazana izogibališča, ki zagotavljajo nemoten promet, |
|
|
– da je v istem koridorju dovoljena izgradnja komunalne
infrastrukture (elektrike, telekomunikacij v podzemni izvedbi,
toplovodnega sistema, vodovoda, kanalizacije ipd.) tudi v primeru, če si
lastnik v posebnem primeru zagotovi priklop drugje. |
|
|
– za kakšen namen gradnje se pridobiva služnost (npr. za
sklop več enostanovanjskih hiš – število, poslovne objekte – obseg ipd.)
ali |
|
|
3. na novo kategorizirani občinski cesti, kar se bo
urejalo na Uradu za komunalno infrastrukturo – vpis v javno dobro za
namen dostopa in ustrezna kategorizacija občinske ceste. S tem se bo
postopno uredilo ustrezne dostope v občini, kar v naslednji fazi pomeni
tudi omogočen dostop do parcel, obračališča, napeljava ostale komunalne
infrastrukture (elektrika, telekomunikacije, toplovodni sistemi,
vodovod, kanalizacije ipd.), boljše komunalno opremljanje ter v izogib
dodatnim stroškom, ki nastanejo pri naknadnem urejanju. |
|
|
V primeru, da se lastnik z vsemi, ki imajo na parceli
služnost dogovori za sofinanciranje in odmero zemljišča ter cesto
odstopi v javno korist občine, ki jo ustrezno kategorizira in vpiše v
zemljiško knjigo, se s tem pridobi pravica do vzdrževanja ceste s strani
vzdrževalca občinskih cest. |
|
|
Pogoji za kategorizacijo in sprejem v javno korist: |
|
|
– ustrezna širina koridorja, |
|
|
– cesta se vsaj na eni strani navezuje na kategorizirano
občinsko cesto, |
|
|
– soglasje za kategorizacijo potrdi občina na podlagi
proračunskih postavk za vzdrževanje občinskih cest. |
|
|
|
|
|
|
|
|
B. Območja poselitve |
|
|
Na parceli je možno pridobiti gradbeno
dovoljenje, ko: |
|
|
– lastnik zemljišča zagotovi obračališče za intervencijo
na svoji gradbeni parceli, v kolikor ga ni na prometni komunikaciji, |
|
|
41. c člen |
|
|
je črtan |
|
|
|
|
|
Parkirne površine |
|
|
42. člen |
|
|
Vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali določitvi
gradbene parcele se določi tudi število potrebnih parkirnih mest s
potrebnim manipulativnim prostorom. Kadar teh mest na mestu gradnje ni
mogoče zagotoviti, mora investitor dokazati, da razpolaga s primernim
številom PM v neposredni bližini – manj kot 50 m od nameravane gradnje
ali da je v oddaljenosti 200 m primerno veliko javno parkirišče, vendar
le v primeru soglasja upravljalca parkirišča, ki jamči za potrebne
kapacitete v potrebnem časovnem terminu. |
|
|
Parkirišča za kamione niso dovoljena v vaseh v nobeni
ureditveni ali poselitveni enoti. Urejala se bodo z enotnimi skupnimi
parkirišči za območje Občine Grosuplje. V območjih urejanja z dopustno
hrupno proizvodno dejavnostjo v Grosuplju, se gradnja potrebnih
parkirišč ureja v skladu z programom dejavnosti in na način, ki ni moteč
za druge uporabnike prostora. |
|
|
Tabela parkirnih mest |
|
|
(v prvem stolpcu so naštete vrste dejavnosti ali objektov,
v drugem potrebne parkirne površine, v tretjem pa dodatna parkirna
mesta. Potrebno število parkirnih mest je seštevek potreb iz drugega in
tretjega stolpca, zaokrožen navzgor na prvo celo število.) |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|DEJAVNOST |število parkirnih mest | od
tega za| |
|
|
| | |
obiskovalce v | |
|
|
| |
| %| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|STANOVANJSKA POSLOPJA |
| –| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|enodružinske hiše |2 PM/enoto
| 10| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|počitniške hiše |1 PM/enoto
| 20| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|večstanovanjske hiše in |
| | |
|
|
|druga
poslopja s |2,3 PM/enoto | 10| |
|
|
|stanovanji |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|poslopja s starimi |0,5 PM/enoto
| 20| |
|
|
|stanovanji |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|mladinski in otroški |1 PM/15 postelj toda min. 2PM
| 75| |
|
|
|domovi |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|študentski domovi |1 PM/2 postelji
| 10| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|delavski domovi |1 PM/3 postelje, min 3 PM
| 20| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|domovi za ostarele |1 PM/5 postelj, min 3 PM
| 75| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|PISARNIŠKI IN UPRAVNI |
| | |
|
|
|PROSTORI |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|pisarniški in upravni |
| | |
|
|
|prostori - |1 PM/30 m2 netto površine
| 20| |
|
|
|splošno |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|prostori organov s |1 PM/20 m2 netto površine, min
3| | |
|
|
|številnimi strankami |PM
| 75| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|PRODAJNI PROSTORI |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|trgovine, trgovske hiše |1 PM/30 m2 koristne prodajne
| | |
|
|
| |površine, min. 2 PM na objekt
| 75| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|trgovine in trgovske hiše |1 PM/50 m2 koristne prodajne
| | |
|
|
|z
malim obiskom |površine |
75| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|prodajni sejmi |1 PM/20 m2 koristne prodajne
| | |
|
|
| |površine
| 90| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|PRIREDITVENI PROSTORI, |
| | |
|
|
|CERKVE | |
| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|gledališča, koncertne |1 PM/5 sedežev
| 90| |
|
|
|hiše,
večnamenske dvorane | | | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|kino,
šolske dvorane, |1 PM/8 sedežev | 90| |
|
|
|predavalnice |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|večje
(pomembnejše) cerkve |1 PM/15 sedežev | 90| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|manjše cerkve |1 PM/25 sedežev
| 90| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
| |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|ŠPORTNE NAPRAVE |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|športni objekti namenjeni |
| | |
|
|
|samo
vajam (brez |1 PM/250 m2 površine | | |
|
|
|obiskovalcev) |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|športni stadioni s |1 PM/250 m2 površine + 1 PM/15
| | |
|
|
|prostorom za obiskovalce |prostorov za obiskovalce
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|športne dvorane (brez |1 PM/50 m2 površine dvorane
| | |
|
|
|obiskovalcev) |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|športne dvorane s prostori |1 PM/50 m2 površine dvorane +
| | |
|
|
|za
obiskovalce |1 PM/10 prostorov za obiskovalce|
| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|javna
kopališča (zunanja) |1PM/250 m2 tlorisne površine | | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|pokrita javna kopališča |
| | |
|
|
|brez
prostorov za |1 PM/8 odlagališč obleke | | |
|
|
|obiskovalce (gledalce) |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|pokrita javna kopališča s |1 PM/8 odlagališč obleke +
| | |
|
|
|prostori za obiskovalce |1 PM/10 prostorov za
obiskovalce| | |
|
|
|(gledalce) |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|tenis
igrišča brez |4 PM/igrišče | | |
|
|
|prostorov za gledalce |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|tenis
igrišča s prostori |4 PM/igrišče + 1 PM/10 prostorov| | |
|
|
|za
gledalce |za obiskovalce |
| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|kegljišča, bowling |4 PM/stezo
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|čolnarne |1 PM/2 čolna
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|GOSTILNE IN PRENOČIŠČA |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|gostilne lokalnega značaja |1 PM/8 sedežev
| 75| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|pomembnejše gostilne |1 PM/5 sedežev |
75| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|hoteli, penzioni, |1 PM/3 postelje + parkirna
mesta| | |
|
|
|zdravilišča in drugi |namenjena restavraciji (1PM/8
| 75| |
|
|
|objekti s prenočišči |sedežev oz. 1PM/5 sedežev)
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|mladinski domovi za |1 PM/10 postelj
| 75| |
|
|
|prenočevanje |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|BOLNICE |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|univerzitetne klinike |1 PM/2 postelje
| 50| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|srednje bolnice |1 PM/3 postelje
| 60| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|manjše bolnice |1 PM/4 postelj
| 60| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|sanatoriji, zdravilišča |1 PM/2 postelje
| 25| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|ŠOLE |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|osnovne šole |1 PM/30 učencev
| –| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|srednje šole |1 PM/25 učencev + 1 PM/5
učencev| | |
|
|
| |starejših od 18 let
| –| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|posebne šole za oviranje v |1 PM/15 učencev
| –| |
|
|
|razvoju |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|visoke šole |1 PM/2 študente
| –| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|otroški vrtci |1 PM/20 otrok. min. 2 PM
| –| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|OBRT |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|rokodelski in industrijski |1 PM/50m2 netto površine ali na
| 20| |
|
|
|obrati |3 zaposlene
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|skladišča, odlagališča, |1 PM/80-100 m2netto površine
ali| –| |
|
|
|razstavni in prodajni |na 3 zaposlene
| | |
|
|
|prostori |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|delavnice za servis |4 PM/popravljalno mesto
| –| |
|
|
|motornih vozil |
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|avtomatske avtopralnice |5 PM/pralno napravo
| –| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|samopostrežne avtopralnice |3 PM/pralni prostor
| –| |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|POKOPALIŠČA |1PM/2000 m2 površine, min.10PM
| | |
|
|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+ |
|
|
|
|
|
4. MERILA IN POGOJI ZA
PROMETNO UREJANJE |
|
|
43. člen |
|
|
Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi
ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega
zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in
funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in
peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori,
določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske
poti. Posegi v varovalnem pasu kategoriziranih cest ne smejo biti v
nasprotju z njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti soglasje
pristojnega organa in upravljavca ceste. |
|
|
44. člen |
|
|
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in
sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
Za širitve na novih območjih stavbnih zemljišč je izvedba
vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja
avtoceste, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom, obveznost lokalne
skupnosti oziroma investitorjev na teh območjih. DARS, d.d. ne bo
zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova
poselitvena območja, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi
vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste. |
|
|
45. člen |
|
|
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni
tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. |
|
|
Pri načrtovanju cestnega omrežja in javnih ter drugih
prometnih poti je potrebno upoštevati potrebe funkcionalno oviranih
oseb. |
|
|
Na lokalnih cestah in javnih poteh je dopustna ureditev
ležečih ovir za fizično upočasnitev prometa in sicer po predhodni
preveritvi prometne ustreznosti za posamezno lokacijo. |
|
|
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče, ki
omogoča obračanje tovornjaka brez prikolice. |
|
|
Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna
vozila. |
|
|
46. člen |
|
|
Pri rekonstrukcijah državnih cest se občinsko upravo
seznanja z načrtovanimi trasami in dokončnim potekom trase in
predvidenimi deli. Na podlagi takšnih informacij bo občina lahko
izdajala LI iz katerih bo razvidno, da na določeni parceli v vplivnem
pasu državne ceste veljajo določila LI le začasno, do sprejema projekta
za izvedbo rekonstrukcije. |
|
|
Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in
površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri
tem dostopnost ne poslabša. |
|
|
Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu.
Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske
prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati
se je treba prekomernim izravnavam terena in spremljajočim vsesplošnim
odstranjevanjem vegetacije. |
|
|
Ob sanacijah je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in
pri tem povzemati za prostor značilne vzorce. |
|
|
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ
3,5 m, razen v ostrih zavojih in pred zožitvami – podvozi ali mostovi;
pri tem so na ravnih delih dopustne ureditve izogibališč in deponij za
les. |
|
|
5. MERILA IN POGOJI ZA
KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER UREJANJE SISTEMOV ZVEZ |
|
|
47. člen |
|
|
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in
predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih
objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju
upravljavca posameznega voda. |
|
|
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna
dela. Za energetske vode velja, da se jih v naseljih zaradi večje
izkoriščenosti gradbenih parcel izvaja s pokablitvijo. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti
postavljeni nevpadljivo. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno
oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v
območju varstva naravne in kulturne dediščine ni dopustno. |
|
|
49. člen |
|
|
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na
komunalno in energetsko infrastrukturo.
Za širša območja urejanja investitor pridobi podatke glede priklopa na
obstoječo infrastrukturo pri posameznih upravljalcih komunalne in
energetske infrastrukture. Poteki komunalnih in energetskih
vodov morajo biti medsebojno usklajeni. |
|
|
Kanalizacijsko omrežje |
|
|
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno
kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Kanalizacija
je zgrajena v naslednjih naseljih: Grosuplje, Jerova vas, Perovo,
Spodnja Slivnica-del, Brezje, Cikava, Šmarje –Sap, Veliki Vrh, del
Malega Vrha, del Tlak in s samostojno ČN naselje Gatina. |
|
|
Za naselja Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec, Lobček,
Plešivica, Ponova vas, Benat, Mala vas, Št. Jurij, Bičje, Pece in
Podgorica, se izdela načrt za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Zaradi
varovanja tras najprimernejših priključkov, se za vsako poseganje
graditve, tudi enostavnega objekta lokacijo preveri tudi z vidika
možnosti priključka obstoječe greznice na načrtovani kanal. V LI se
zapiše zahteva preveritve
seznanitve s projektom na JKP Grosuplje. |
|
|
Za območje Malega Vrha (zaključen Zazidalni načrt) se do
zaključka izgradnje načrtovanega kanalizacijskega omrežja in Čistilne
naprave pri Tlakah ne dopušča gradnje objektov, ki bi povzročili
povečanje odpadnih fekalnih voda. |
|
|
Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti
grajena vodotesna kanalizacija. V kolikor javna kanalizacija ni
zgrajena, je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v septičnih
vodotesnih, troprekatnih, nepretočnih greznicah, ki jih prazni in
vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno opremljeno čistilno
napravo. Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in
navodila za gradnjo gnojišč in greznic. |
|
|
Za čiščenje sanitarnih odpadnih voda gospodinjstev je
dopustno, v skladu z veljavno zakonodajo in navodili, graditi biološke
in rastlinske čistilne naprave. |
|
|
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija
motorni promet, je treba speljati preko lovilcev olj in maščob v
kanalizacijsko omrežje ali ponikalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih
površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikalnico
oziroma v odprte jarke. |
|
|
Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti
opremljene z lovilcem olj in maščob. |
|
|
Vodovodno omrežje |
|
|
Predvidene vodovode je načeloma treba graditi ob
obstoječih in predvidenih cestah. |
|
|
Objekti v vseh naseljih se morajo s pitno vodo oskrbovati
preko omrežja javnega ali lokalnega vodovodnega sistema.
Objekti v vseh naseljih se morajo s pitno vodo oskrbovati preko omrežja
javnega ali zasebnega vodovodnega sistema. Možna je
uporaba dveh vodnih virov (javno vodovodno omrežje in kapnico iz
cisterne) ob obvezni ločitvi obeh vodovodnih sistemov. Do izgradnje
vodovodnega omrežje je možna začasna vodo-oskrba iz kapnic. |
|
|
Določila prvega stavka prejšnjega ostavka ne veljajo za
objekte v naseljih Huda Polica, Velika in Mala Loka, Dole, Blečji vrh,
Troščine, Zacurek-Šmarje, Dobje, Gaberje, Velika in Mala Ilova Gora in
Zabukovje pri Škocjanu kjer vodovode upravljajo lokalni prebivalci. |
|
|
Določila prvega stavka prejšnjega odstavka ne veljajo za objekte v
naseljih Polica, Velika Loka, Mala Loka, Dole, Blečji vrh, Troščine,
Dobje, Zacurek - Šmarje, Huda Polica in Zabukovje pri Škocjanu, kjer
vodovode upravljajo lokalni prebivalci. |
|
|
Priključitev na priključno vodovodno cev se izvede, ko
razmere to dopuščajo – če je v razdalji 400m javno oskrbovalno omrežje,
če omrežje in sam sistem dovoljuje nadaljevanje priključevanja in če je
težnostno zagotovljen pritisk 1,5 bara na mestu najvišje izlivke.
Priključek na cev mora biti izveden v smeri proti priključku na javni
vodovod zaradi prezračevanja. |
|
|
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte
sisteme. |
|
|
Električno omrežje |
|
|
Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati
le ob soglasju upravljavca električnega omrežja. Varovalni pas za
elektroenergetske vode (merjeno od osi skrajnega voda): 110 kV – 15 m;
10/20 kV – 10 m, kablirani distribucijski energetski vod nazivne
napetosti 10/20 kV – 5 m. |
|
|
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh
varovanih pogledov. |
|
|
Maksimalna dopustna razdalja med TP in odjemnim mestom, je
400 m. |
|
|
V primeru, da se ugotovi, da je potrebna izgradnja nove TP
za večja območja (urejanje s CKU, ali večje porabnike za proizvodnjo) v
naselju, samini ali v območju R, je investitor dolžan zagotoviti
ustrezno lokacijo in zemljišče za postavitev objekta TP na svoji
parceli, ali na drugi z ustreznim pravnim dogovorom z lastnikom
zemljišča in distributerjem. |
|
|
Energetika – ogrevanje s toplovodnim omrežjem |
|
|
V Grosupljem je zgrajen sistem vročevoda, za ogrevanje
dela naselja. Investitor, ki ima interes priklopa na vročevod, mora v
fazi idejne zasnove od upravljalca javnega energetskega omrežja
pridobiti projektne pogoje, pred izdajo gradbenega dovoljenja pa
soglasje – izjavo o skladnosti načrta toplovoda s projektnimi pogoji,
ter poravnati predpisani prispevek. |
|
|
Javna razsvetljava |
|
|
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno
razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje
osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi v odvisnosti od gostote
prometa. |
|
|
Plinovod |
|
|
Prenosni plinovod |
|
|
Geoplin plinovodi, Družba za upravljanje s prenosnim
omrežjem, d.o.o. ima v svojem Razvojnem načrtu za obdobje 2005 – 2014,
ki je izdelan skladno z Resolucijo o NEP in Odlokom o strategiji
prostorskega razvoja Slovenije, predvideno tudi gradnjo prenosnega
plinovoda M5 Vodice – Novo mesto. Del tega plinovoda poteka tudi preko
območju Občine Grosuplje, predvidoma diagonalno severno in vzhodno od
Grosuplja. Za plinovod je izdelana predinvesticijska študija. |
|
|
Kabelsko razdelilni sistem |
|
|
Za sprejem televizijskih in radijskih signalov in
distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelsko omrežje, ki
se poveže z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati
trase obstoječega TK omrežja. Omrežje je na tem področju izvedeno s
kabelsko kanalizacijo, z zemeljskimi kabli in zračnimi kabli, ter z
radijskim sistemom DECT. Pri vseh posegih v prostor, ki tangirajo TK
omrežje v lasti ali upravljanju Telekoma, je potrebno predhodno
pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d k projektnim rešitvam. Stroške
ogleda, prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in odprave napak
zaradi posega, nosi investitor – povzročitelj posega ali poškodbe
vključno z škodo nastalo zaradi izpada omrežja. Telekom je tudi
izvajalec vseh del. Za dela na TK omrežjih, ki niso v lasti Telekoma, se
investitor o pogojih dogovori z lastnikom omrežja ali njegovim
predstavnikom. |
|
|
Varovalni pasovi za vodovodno omrežje, kanalizacijo,
toplovode oziroma vročevode, vode namenjen telekomunikacijskim
storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, v
javnem interesu občine ali posamezne dejavnosti je 1. 5 m od osi
posameznega voda. |
|
|
6. MERILA IN POGOJI ZA
VAROVANJE OKOLJA IN POGOJEV BIVANJA |
|
|
50. člen |
|
|
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe
namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali
posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj,
kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati
normativne določbe glede zaščite okolja. |
|
|
Posegi gradnje (novogradnja, rekonstrukcija, ipd.),
spremembe namembnosti, ali drugi posegi s katerimi se bo povečal obseg
gospodarske ali druge dejavnosti, za katere vrsto ali obseg je
predpisana izdelava PVO – presoje vplivov na okolje, morajo s poročilom
o (pričakovanih) vplivih na okolje dokazati, da je tveganje za okolje
sprejemljivo. Poročilo mora vsebovati tudi ukrepe za zmanjšanje tveganj
za okolje. |
|
|
Na ogroženih območjih plazovitih terenov in območij
poplavnih voda niso dopustni posegi v prostor, ki bi lahko povzročili
materialno škodo na objektih ali bi negativno vplivali na druge objekte
in območja. |
|
|
Varstvo zraka |
|
|
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in
vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih
snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
Ustreznost zasnove proizvodnih dejavnosti s stranskimi
produkti prekomernega onesnaževanja zraka (kot so hrup, smrad, imisije
prašnih in hlapnih delcev ipd.) je potrebno utemeljiti s PVO (presoja
vplivov na okolje), ki mora upoštevati tudi rožo vetrov. |
|
|
Na območju Občine Grosuplje se dopušča le naslednje
energetske vire za ogrevanje ali pridobivanje električne energije –
naftni derivati, plin, lesni odpadki, sončna, geotermalna, zemeljska
veterna energija, metrska drva, lesni briketi, premog in električna
energija. |
|
|
Varstvo pred hrupom |
|
|
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob
magistralnih cestah in železnici je treba zaščititi pred prekomernim
hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi
izvedbenih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in
drugih protihrupnih ukrepov. |
|
|
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti
locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih
območij. |
|
|
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da
ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Odlokom o maksimalno
dovoljenih ravneh hrupa. |
|
|
Tik ob prometnicah nivo hrupa ne sme presegati vrednosti
IV. stopnje (vzrok je lahko samo promet na javni prometnici), v ostalem
delu območja obdelave, razen čistih proizvodnih con v gospodarski coni
pa III. stopnje hrupne obremenjenosti. |
|
|
Novogradnje objektov proizvodnih, večjih oskrbnih ali
storitvenih dejavnosti so dopustne le, če dejavnost ne poslabša bivalnih
pogojev v posamezni ureditveni ali morfološki enoti. |
|
|
Izbira lokacij novogradenj in novih dejavnosti se dopušča
le tam, kjer se z novim posegom ne prekorači s predpisi določene ravni
hrupa za določeno rabo prostora. Za posamezne rabe prostora, so dopustne
ravni hrupa navedene od 32. do 40. člena tega odloka, za posamezna
območja pa v posebnih merilih in pogojih. |
|
|
Pri načrtovanju gradnje poslovnih prostorov v območjih z
dopustno IV. hrupno cono je potrebno protihrupno zavarovanje delovnih
prostorov – poslovnih prostorov. |
|
|
Na kmetijskih zemljiščih izven naselij in na kmetijah v
naselju imajo kmetje ali zaposleni na kmetiji pri opravljanju dejavnosti
popolno pravico izvajati delo v skladu z dosedanjo ustaljeno prakso v
vaseh in v odprtem prostoru. V kolikor jo opravljajo na tak način se jim
dopušča povzročanje hrupa tretje stopnje v nočnem in dnevnem času.
(Določilo veljavne zakonodaje.) S tem določilom se opremi vsaka LI, ki
bo izdana v naseljih izven naselja Grosuplje ali stanovanjskega naselja
zgrajenega z ZN v naselju Šmarje Sap. |
|
|
Varstvo voda in vodnih virov |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila
veljavnega odloka o zaščiti vodnih virov v Občinei Grosuplje. Tehnološke
odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadne
vode, je treba predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v
individualnih čistilnih napravah. V kolikor tehnološke vode vsebujejo
strupene snovi, je nujno treba predvideti sistem reciklaže z odvozom
suspenzov na ustrezno deponijo. |
|
|
V skladu s 86. členom Zakona o vodah ZV1 – Uradni list RS,
št. 76/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
|
|
Gradnja na poplavnih površinah se dopušča le pod posebnimi
pogoji; |
|
|
– Koto pritličja je potrebno dvigniti nad višino 100
letnih poplavnih voda. |
|
|
– Konstrukcije vseh objektov in naprav je potrebno
zasnovati v skladu s popolno zaščito pred onesnaženjem vode in okolja
ter materialno škodo na objektih. |
|
|
– Za vse posege v prostor je potrebno pridobiti ustrezne
vodnogospodarske usmeritve in soglasje. |
|
|
Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov |
|
|
Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih
pristojnih inšpekcijskih služb. |
|
|
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo
biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma v
podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni
samo taki tehnološki posegi, ki ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo
s prekomernim onesnaženjem zraka, površina voda in podtalnice. |
|
|
Industrijski in komunalni odpadki se morajo odvajati na
način in na ustrezne deponije, kot jih določi pristojna inšpekcijska
služba. |
|
|
Izrecno je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene
struge že urejenih potokov ter zasipanje kraških vrtač (požiralnikov). |
|
|
Varstvo pred tresljaji |
|
|
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se
predvideva tresenje terena – (pilotiranje, utrjevanje nasutij za
infrastrukturne objekte in naprave in podobno), je potrebno upoštevati
obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da
posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v
vplivnem območju in na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi. |
|
|
Varstvo kakovosti obstoječih bivalnih in delovnih
prostorov – osončenje in osvetlitev |
|
|
Nedopustno je z novimi posegi zmanjšati osončenost
obstoječih objektov. |
|
|
Ne glede na zgoraj navedeno je tak poseg dovoljen le v
primeru, če se oškodovanemu objektu zagotovi drugačna ustrezna
osvetlitev prostorov, skladno z veljavnimi predpisi in zakonodajo. |
|
|
Varstvo pred ionizirajočim sevanjem |
|
|
Celotno območje Občine Grosuplje je na območju krasa, kjer
so zaradi lastnosti tal v tleh pod objekti kopiči plin – radon. Zaradi
zagotavljanja kvalitete bivanja se priporoča izvedba odplinjevanja
temeljev. Kletni prostori naj se ne uporabljajo za bivanje in naj se
prezračujejo mimo bivalnih prostorov direktno v zunanji prostor že v
nivoju kletne etaže. |
|
|
7. MERILA IN POGOJI ZA
OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
Območja za ohranjanje
narave |
|
|
51.a člen |
|
|
Pri načrtovanju v prostor se upoštevajo usmeritve,
izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij
ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedenih v strokovnem gradivu
»Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih
ureditvenih pogojev Občine Grosuplje, dopolnitve 2004 »(ZRSVN, OE
Ljubljana, november 2004), ki so priloga temu Odloku in se hranijo na
sedežu Občine Grosuplje. |
|
|
Za vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave v
smernicah je obvezno pridobiti in upoštevati usmeritve in projektne
pogoje pristojnega zavoda za ohranjanje narave. |
|
|
V LI se vedno navedejo vsa območja ohranjanja narave, ki
segajo na gradbeno parcelo ali drugo parcelo za katero je LI naprošena. |
|
|
Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo
planirati, načrtovati in izvajati le tako, da ne okrnejo narave. V
načrtovanju sicer dopustnega poseganja v prostor, ki ga dopušča ta PUP,
morajo izvajalci posegov izbrati tisto odločitev, ki bo ob približno
enakih učinkih izpolnjevala merilo najmanjšega možnega poseganja v
naravo, in ki v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za
izvedbo posega ne okrni narave (96. člen ZON). |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila
veljavnih odlokov o razglasitvi naravnih spomenikov. |
|
|
Za posege na območjih ali objektih, ki so navedeni v
seznamu Naravovarstvenih smernic je potrebno pridobiti podrobnejše
projektne pogoje pred fazo priprave gradbene dokumentacije in soglasje
pristojnega zavoda za varstvo narave. |
|
|
V Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št.
130/04) ter njegovih prilogah, so navedena posledična vplivna območja,
ter opredelitve o nujnosti izvedbe presoje sprejemljivosti. |
|
|
Seznami območij
ohranjanja narave |
|
|
51.b člen |
|
|
Ekološko pomembna območja |
|
|
Splošne varstvene usmeritve |
|
|
– Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna
varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih
tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razsežnost habitatnih
tipov ter habitatnih rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta
ter povezanost habitatnih populacij in omogoča ponovna povezanost, če bi
bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. |
|
|
Podrobnejše usmeritve se nahajajo v poglavju Smernic: 3.4
Varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|ID |IME_EPO | PUP- | PUP- | PUP- | PUP- |
PUP- | |
|
|
| | | I_1 | I_2 | I_5 | I_9 |
OSTALO | |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|39400 |Črna dolina pri | | x | x |
| | |
|
|
| |Grosuplju | | | |
| | |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|38300 |Lučka jama | | | | |
x | |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|39700 |Mala Loka pri Višnji | | | | |
x | |
|
|
| |Gori | | | |
| | |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|35400 |Radensko polje-Bičje | x | x | | x |
x | |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|39500 |Skobčev mlin | | | x |
| | |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|36600 |Škocjan | | | | |
x | |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|35900 |Županova jama | | | | |
x | |
|
|
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+ |
|
|
|
|
|
+----------+----------------------------------------+----------+ |
|
|
|KODA |EPO |PUP-OSTALO| |
|
|
+----------+----------------------------------------+----------+ |
|
|
|30115 |Zatočna jama - Viršnica - Lazarjeva jama|X | |
|
|
+----------+----------------------------------------+----------+ |
|
|
| | | | |
|
|
+----------+----------------------------------------+----------+ |
|
|
OBMOČJA NARAVNIH VREDNOT – OBMOČJA |
|
|
Splošne varstvene usmeritve: |
|
|
Z naravnimi vrednostmi je treba ravnati tako, da se ne
ogrozi njihov obstoj (40. člen ZON). Na naravni vrednoti so vsi posegi
in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih
možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter v obsegu in na
način opredeljen v 5. členu Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot. |
|
|
Podrobnejše usmeritve se nahajajo v poglavju Smernic:
3.2.2 Podrobnejše varstvene usmeritve |
|
|
|
|
|
Podrobnejše
varstvene usmeritve |
|
|
Območja in objekti
kulturne dediščine |
|
|
52. člen |
|
|
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne
dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine,
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kult. varstveno soglasje
pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem
gradnje in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva,
ohranjanje in vzdrževanje nepremične kulturne dediščine. |
|
|
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so
razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z
zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. |
|
|
Na objektih in območjih kulturne dediščine morajo posegi
in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in
lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. |
|
|
Gradnja je omejevana ali prepovedana na območjih naslednje
kulturne dediščin: |
|
|
– objekti ali območje pomembnejše kulturne dediščine (PKD
ali POKD), ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS,
Uradni list RS, št. 76/04), opredeljeno v poglavju 3. Razvoj krajine,
kot območje nacionalne prepoznavnosti, |
|
|
– objekt ali območje kulturnih spomenikov, |
|
|
– območje izjemne krajine (IK) in |
|
|
– vplivno območje (v grafičnem delu PUP je prikazano kot
varstveno območje). |
|
|
|
|
|
Seznam območij kulturne dediščine |
|
|
53. člen |
|
|
Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz
grafičnega dela PUP. |
|
|
|
|
|
Enote
kulturne dediščine |
|
|
Občina je zavarovala območje spominskega obeležja vojne za
Slovenijo na parceli št. 1910/1, k.o. Grosuplje. Parcela je označena s
posebnim določilom v območju urejanja, ter se z novimi posegi v prostor
ne sme slabšati pogojev za navedeno obeležje. |
|
|
8. MERILA IN POGOJI ZA
VARSTVO PRED POŽAROM |
|
|
54. člen |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za
varen umik ljudi, živali in premoženja. |
|
|
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da
je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte,
ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev. |
|
|
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene
vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno
protipožarno zaščito. |
|
|
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da
omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil |
|
|
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem
takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje, je nujna
postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V
območjih kjer to ni mogoče, mora biti zagotovljena zadostna količina
vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka
preko primerno opremljenega odjemnega mesta. |
|
|
Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo, spremembo
namembnosti iz tretjega odstavka tega člena ali rekonstrukcijo objektov
mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino prejšnjih
odstavkov tega člena. |
|
|
9. MERILA IN POGOJI ZA
POTREBE OBRAMBE IN ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
|
|
54.a člen |
|
|
Merila in pogoji za
potrebe obrambe |
|
|
Obrambna območja v občini so: |
|
|
»Kamna Gorica«, izključna in nadzorovana raba. |
|
|
»Tehnični zavod Grosuplje«, »Gradišnica«, izključna raba. |
|
|
»VGP Grosuplje« in »Helioport Grosuplje«, možna izključna
raba. |
|
|
V območju izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene
gradnje in ureditve objektov, namenjenih za razmestitev in delo
obrambnih sil. |
|
|
Na območju nadzorovane rabe je z vidika varnosti dovoljena
obstoječa, primarna raba, to je kmetijska in gozdna raba ter uporaba
lokalnih cest. Na območju ni dovoljena poselitve oziroma gradnja
objektov. Ni dopustno izvajanje prireditev, kjer se zadržuje večje
število ljudi. |
|
|
Območje možne izključne rabe so območja, ki so primarno
namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega
stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje
vojske. |
|
|
54.b člen |
|
|
Merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
|
Interesi in potrebe po zaklanjanju prebivalstva in dobrin
v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi občinskimi
in državnimi predpisi za to področje. V planskem aktu občine so določene
površine, kjer se upošteva prednostna uporaba prostora kot omejene ali
izključne rabe in se ne dopuščajo posegi v nasprotju z namembnostjo
območja. |
|
|
Na območjih poplavnih voda se ne sme izvajati posegov v
prostor, ki bi lahko imeli za posledico spremembo smeri ali količin
odtoka poplavnih voda. |
|
|
Območja kjer je v prostorskem planu predvidena omejena
raba zaradi posebnega statusa za potrebe varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami so opredeljena v PUP tako, da se varuje ali nadgradi
določene funkcije posameznega območja. |
|
|
III. POSEBNA MERILA IN
POGOJI |
|
|
55. člen |
|
|
Posebna merila in pogoji, ki so navedeni v tabeli Posebna
merila in pogoji in so sestavni del tega odloka, dopolnjujejo splošna
merila in pogoje. |
|
|
V naseljih znotraj Občine Grosuplje izven naselij
Grosuplje in Šmarje-Sap so vplivi na pogoje bivanja (hrup, varstvo
zraka…) s strani kmetijske dejavnosti, ki se izvaja na krajevno običajen
način. |
|
|
V naseljih Grosuplje in Šmarje-Sap so vplivi na pogoje
bivanja (hrup, varstvo zraka…) legalno zgrajenih obratov za namen
kmetijske dejavnosti. |
|
|
IV. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
56. člen |
|
|
Do izdelave Prostorskega reda oziroma do izvedbe in
uveljavitve pravnih režimov in katastra stavb ter drugih evidenc, ki
omogočajo celovit pregled dejanskega pravnega stanja v prostoru, se pri
odločitvah za dopuščanje posegov v prostor upoštevata prva dva stolpca
tabele posebnim meril in pogojev in sicer, se upoštevajo pogoji obeh
stolpcev tako, da se varujejo dosedanje pravice uporabnikov prostora, ki
imajo veljavna upravna dovoljenja, ter se smiselno omogoča gradnja v
skladu z novimi opredelitvami podrobnejše namenske rabe v planskih
dokumentih. V nobenem primeru pa spremembe, ki bi nastale zaradi novih
upravnih dovoljenje, ne smejo vplivati na v veljavnem upravnem
dovoljenju zagotovljene pogoje delovanja ali bivanja lastnikov ali
najemnikov objektov in naprav ali vplivati na možnost izgradnje že
načrtovanih posegov v urbanistični zasnovi naselij Grosuplje in
Šmarje-Sap. |
|
|
V. KONČNE DOLOČBE |
|
|
57. člen |
|
|
S PUP se ne spreminja in se ne sme pogojevati spreminjanja
namembnosti legalno zgrajenih objektov in objektov, ki so bili brez
gradbenega dovoljenja grajeni pred letom 1967. |
|
|
S PUP se podrobneje določajo merila in pogoji za izvajanje
vsebin prostorskih planskih aktov. V podrobnejših opredelitvah namenske
rabe se zaradi interesa javnega dobra stanje v prostoru v skladu z
optimalnimi možnostmi realizacije izjemoma tudi odmaknejo od obveznega
izhodišča občine, vendar le na podlagi dogovora lastnikov parcel in
občine ter s točno definicijo meril in pogojev za območja posega v
prostor. |
|
|
Območja, ki so s PIN-I že realizirana, se urejajo po
določilih PUP-a tako, da se zgrajena osnova ne spreminja bistveno. Za
bistvene spremembe, ki niso dopustne, se štejejo tiste, ki bi negativno
vplivale na kvaliteto bivalnega okolja ali na funkcioniranje prostorske
enote in sicer zaradi neprimernega povečanja gostote poselitve,
neprimerne spremembe namembnosti objekta ali območja, povečanja
višinskega gabarita preko predhodno dovoljenega in podobno. |
|
|
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni
načrti (PIN) skladno z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega
in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za tekoče plansko obdobje, niso
dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali celovito izvedbo
predvidenega načrta. Do sprejema PIN-a je prepovedana tudi parcelacija
teh območij. |
|
|
Dopustni so naslednji posegi: |
|
|
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah, |
|
|
– posegi iz 9, 10, 11, 12, in 13 alineje 8. člena točke
1.1.1., kadar je poseg predviden na območju funkcionalnega zemljišča ali
dvorišča in občinski organ za urejanje prostora oceni, da niso v
nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN, |
|
|
– ozelenitve, če občinski organ za urejanje prostora
oceni, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN, |
|
|
– prometne, komunalne, energetske in vodnogospodarske
ureditve, za potrebe ureditve javne komunalne infrastrukture je
dovoljena tudi parcelacija, če so skladne s programsko zasnovo PIN, |
|
|
– odstranitev obstoječih objektov in naprav, če je ta
skladna s programsko zasnovo PIN. |
|
|
Ta določila veljajo do sprejetja posameznega prostorskega
izvedbenega načrta. |
|
|
58. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
|
|
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski
celoti I/1 – Šmarje-Sap in I/2 – Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98,
52/02, 6/03, 124/03, 21/05), |
|
|
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorske
planske celote I/3, I/4, I/6, I/7, I/8 – južno od Grosuplja (Uradni list
RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03), |
|
|
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko
plansko celoto I/5 – Polica (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03,
124/03, 63/04) in |
|
|
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko
celoto I/9 – Ilova Gora (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03,
124/03). |
|
|
59. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled na Občini
Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, in na Upravni enoti Grosuplje,
Kolodvorska cesta 2, Grosuplje. |
|
|
60. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna
urbanistična in gradbena inšpekcija. |
|
|
61. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
Št. 35003-2/1999 |
|
|
Grosuplje, dne 30. novembra 2005 |
|
|
Župan
Občine Grosuplje
Janez Lesjak l. |
|
|
|