Lex localis

Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93 in 1/96), 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS št. 10/91, 13/93, 66/93), 7.člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 4. in 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Piran ( Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 6/95) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 10/99) je Občinski svet Občine Piran, na 20. redni seji 22. marca 2001 sprejel

O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

S tem odlokom se ureja ravnanje z odpadki na območju Občine Piran, posebej pa ravnanje s komunalnimi odpadki (njihovo zbiranje, odvažanje, odlaganje), ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Piran.

"Ravnanje s komunalnimi odpadki" je obvezna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki se izvaja na celotnem območju Občine Piran. Ta javna služba na enovit način zagotavlja javne dobrine, ki jih morata zagotavljati po zakonu o varstvu okolja obvezni lokalni javni službi:

zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz naselij

odlaganje komunalnih odpadkov

Javna služba iz 1.člena zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in ukrepi za varstvo okolja po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanja odpadkov.

Javna služba izvaja dejavnosti, ki so ob nastajanju in obstoju odpadkov potrebni zaradi smotrnega izkoriščanja in varstva dobrin, varstva vrednot človekovega okolja ter zdravja in počutja zato, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno človeško zdravje in počutje, naravno okolje, živalstvo in rastlinstvo, naravni in kulturni spomeniki, krajinski videz naselij, javna higiena ter javni red.

Dejavnost ravnanja z odpadki opravlja Javno podjetje Okolje Piran (izvajalec) skladno z določili tega odloka in v skladu s Programom o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju Program), ki ga sprejme Občinski svet.

O obsegu faznosti izvedbe Programa odloča Župan-ja s sklepom na podlagi ustreznega predloga izvajalca javne službe.

Spremembe Programa potrdi Župan-ja na podlagi predloga izvajalca.

Izvajalec ima pravico in dolžnost:

po pooblastilu iz tega odloka izdajati soglasja na predloge prostorskih izvedbenih aktov in lokacijska dovoljenja oziroma določati pogoje in dajati soglasja za projektiranje in izvedbo objektov glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok;

v sodelovanju s pristojnim organom in službami skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;

pripraviti predlog operativnega programa dejavnosti ravnanja z odpadki ;

voditi kataster zbirnih in odjemnih mest ter ekoloških otokov;

voditi kataster divjih odlagališč;

voditi podatkovno bazo za obračun smetarine;

voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov, odloženih na odlagališče, ter voditi stalno evidenco o vplivih odlagališča na okolje;

Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec ravnati po predpisih pristojnega ministrstva.

Odgovorni subjekti ravnanja z odpadki iz naselij so :

2. Izvajalci javnih služb za ravnanje z odpadki in druge osebe javnega in zasebnega prava, kadar opravljajo dejavnost ali zadeve ravnanja z odpadki (v nadaljevanju izvajalci)

3. Uporabniki oz. imetniki odpadkov, to je pravne, civilne in fizične osebe, ki so lastniki, upravljavci ali uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter privatnih in javnih površin, in pri katerih nastajajo odpadki (v nadaljevanju uporabniki).

Na področju ravnanja z odpadki iz naselij se vzpostavi naslednji sistem :

Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,

Vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,

Odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih in

Saniranje divjih odlagališč.

Obveznost ravnanja z odpadki iz naselij

Na celotnem območju Občine Piran je obvezno ravnanje z odpadki iz vseh virov po sistemu in na način, ki je predpisan s tem odlokom in Programom. Vsi lastniki, uporabniki oz. upravljavci objektov bivanja oziroma proizvodnih in storitvenih dejavnosti kakor tudi upravljavci javnih površin na območju Občine Piran, morajo biti kot uporabniki vključeni v sistem ravnanja z odpadki ter ravnati v skladu z odlokom ter izvajalcem omogočiti izvajanje del.

V sistem ravnanja s komunalnimi odpadki morajo biti vključeni vsi lastniki, uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov, proizvodnih in storitvenih dejavnosti na Območju Občine Piran, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

Izvajalec, ki izvaja kakršnakoli dela na področju zajema ali oskrbe odpadkov iz naselij stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike ter je dolžan izvajati storitve dosledno po določilih tega odloka.

Zbiranje in odlaganje odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja ravnanja, organizirajo uporabniki sami v skladu s predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca.

Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran (v nadaljevanju: občinska inšpekcija) lahko z odločbo zahteva, da se izvajalci in uporabniki ravnajo po določilih tega člena.

Vse odpadke se praviloma zbira ločeno na izvoru. Pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov in posebne primere drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom, ureja Program.

Ostanek odpadkov, kot so opredeljeni s tem odlokom, je dovoljeno odlagati samo na urejeno odlagališče. Drugi odpadki se na odlagališče odlagajo v obsegu in pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom in ob posebnem soglasju izvajalca.

Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja oziroma takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na način, se določi z ustreznim upravnim dovoljenjem po predpisih o posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa in skladno z urbanističnim mnenjem.

II. OPREDELITEV POJMOV

"Odpadek" je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, ki je v klasifikacijske seznamu odpadkov v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list 84/98 in Uradni list 45/2000) , razvrščen v eno od skupin odpadkov, in ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati , predelati ali odstraniti na predpisan način.

"Nevarni odpadki" so odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi in so razvrščeni v seznam nevarnih odpadkov; ravnanje z nevarnimi odpadki je posebej urjeno z državnimi predpisi.

"Gradbeni odpadki" so mešanica materialov, ki nastajajo pri talnem odkopu, podiranju betonskih konstrukcij, odstiranju asfalta in drugih gradbenih in rušilnih delih, vključujejo pa tudi mineralne gradbene odpadne materiale.

"Komunalni odpadki" so odpadki, ki so v seznamu odpadkov razvrščeni kot komunalni odpadki ter njim podobni odpadki iz industrije, obrti ali storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami. Komunalni odpadki nastajajo praviloma v gospodinjstvih, vanje pa je potrebno razvrstiti tudi vse odpadke, ki ne sodijo v pojem gradbenih, nevarnih in drugih odpadkov, za katere je predpisan poseben način ravnanja .

"Biološki odpadki" so odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo v izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom, v to frakcijo sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.

"Sekundarne surovine" –ločeno zbrana frakcija se štejejo odpadki iz proizvodnje in porabe, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (papir, kovine, steklo, tekstil ipd.) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja uporabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov.

V "kosovno frakcijo komunalnih odpadkov" (v nadaljnjem besedilu kosovni odpadki) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, nerabno pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.

"Nevarni odpadki iz gospodinjstev'' so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe (nerabna odpadna jedilna in mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih).

"Ostanek odpadkov" so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke, sekundarne ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med neuporabne odpadke sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek se praviloma odlaga na odlagališče; za uporabnika veljajo kot "ostanek odpadkov" vsi odpadki, ki jih ne more odložiti v namenske posode za zbiranje drugih frakcij.

"Inertni odpadki"so odpadki, ki se fizikalno, kemično bistveno ne spreminjajo, ne razgradijo, zgorijo ali drugače kemijsko ali fizikalno reagirajo, niso biorazgradljivi in ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način , ki poveča obremenitev okolja ali škodi človekovemu zdravju.

"Predpisana posoda za odpadke" je posoda , v katero uporabnik zbira odpadke in iz katerih jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s Programom izvajanja in so različnih volumnov in različnih karakteristik z različne namene ( namenske posode za odpadke).

"Namenska predpisana posoda" za odpadke so namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin , za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov).

"Namenska predpisana vreča" za odpadke je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako izvajalca za redno ali občasno odlaganje ločeno zbranih odpadkov, ki jih ni mogoče odlagati v predpisane posode za odpadke.

"Specialni zabojnik" posoda, ki se uporablja za odlaganje odpadkov v gostinskih objektih, Posoda mora biti opremljena z nepredušnim pokrovom in sistemom za iztok izcednih tekočin.

"Odjemno mesto" je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov; ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv.

"Zbirno mesto" je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bližje nastajanju odpadkov.

"Ekološki otok" je urejen prostor, opremljen z ustrezno označenimi posodami za ločeno odlaganje odpadkov.

"Zbirni reciklažni center" je urejen prostor za začasno odlaganje kosovnih odpadkov, ločeno zbranih frakcij odpadkov in nadaljnjo obdelavo teh odpadkov.

III. VRSTE ODPADKOV

Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji sestavi heterogeni. Skladno s klasifikacijo odpadkov po Pravilniku o ravnanju z odpadki so komunalni odpadki :

1. Ločeno zbrane frakcije

 odpadni papir in karton;

 odpadno steklo (belo in barvno);

 kompostirani kuhinjski odpadki iz gospodinjstev in restavracij (ostanki hrane, zelenjavni odpadki,...);

 olja in maščobe;

 oblačila in tekstil,

 barve, črnila, lepila in umetne mase,

 topila, kisline, baze, pralna sredstva , aerosoli (pršivke)

 fotokemikalije, zdravila, pesticidi, baterije

 fluorescentne cev in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro

 oprema , ki vsebuje klorofluorogljike, elektronska oprema ( npr. tiskana vezja)

 biološki odpadki ( organski ) :

2. Odpadki z vrtov in parkov

 odpadki primerni za kompostiranje

 zemlja in kamenje

 drugi odpadki, neprimerni za kompostiranje

3. Drugi komunalni odpadki:

 mešani komunalni odpadki ( pepel keramika, usnje, tekstil,..)

 odpadne umetne mase in gumiji

 odpadki in smeti, ki nastajajo pri ročnem in strojnem čiščenju javnih površin,

 trdne usedline cestne kanalizacije iz požiralnikov in čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov

 morska flora in favna

4. Odpadni gradbeni material, jalovina;

5. Kosovni odpadki

Ostali odpadki, ki so v Pravilniku o ravnanju z odpadki opredeljeni v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov, niso predmet tega odloka.

IV. ZBIRANJE ODPADKOV

Zbiranje odpadkov

Izvajanje ločenega zbiranja odpadkov na izvoru se uvede na celotnem področju občine po Programu in je obvezno za vse uporabnike oz. imetnike odpadkov in izvajalce. Za ta namen se določi mesta za ločeno zbiranje odpadkov na način, kot je določeno s Programom.

Z ločenim zbiranjem odpadkov so uporabniki dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode, skladno s Programom in ustreznim predhodnim informiranjem uporabnikov.

Prostor za zbirno in odjemno mesto ter ekološki otoki

Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem uporabniki redno odlagajo odpadke v tipizirane zabojnike ter plastične vrečke za odpadke skladno s programom. Zbirno mesto se običajno nahaja čim bližje nastajanja odpadkov.

Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci redno odvažajo odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oz. tam, kjer jih določi izvajalec, odjemna mesta so lahko oddaljena največ 5 m od transportne poti komunalnega vozila za odvoz odpadkov.

V naseljih, zlasti z blokovno gradnjo, so zaradi racionalizacije ločenega zbiranja posameznih vrst odpadkov nameščene zbirne posode na ekoloških otokih. Ekološke otoke se določa v soglasju z Uradom za prostor ter se izvede v skladu s Programom.

V starem mestnem jedru je zbirno in odjemno mesto, kjer bo uvedeno zbiranja odpadkov z vrečkami, čim bližje mestu nastanka (ob vhodnih vratih ali na drugem dogovorjenem mestu za več objektov skupaj), kar se opredeli v katastru zbirnih (odjemnih) mest.

Uporabniki so dolžni v času odvoza dostaviti zbirne posode, z izjemo velikih tipiziranih zabojnikov, na odjemno mesto in jih po izpraznitvi vrniti na prvotno lokacijo ter omogočiti izvajalcu dostop do

odjemnih mest v skladu s časovnim planom odvoza v vseh letnih časih. Izjema je področje starega mestnega jedra Piran..

Odjemna mesta izvajalec označi z ustrezno horizontalno in vertikalno signalizacijo.

Določanje in vzdrževanje zbirnih in odjemnih mest ter ekoloških otokov

Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter ekološke otoke kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo in jih morajo prvič opremiti z namenskimi predpisanimi posodami ter primerno hortikulturno urediti.

V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirna mesta lastniki objektov. Odjemna mesta za več objektov in ekološke otoke pa ureja izvajalec.

Odjemna mesta ter ekološke otoke določa izvajalec v Programu, o odjemnih mestih in ekoloških otokih se vodi evidenca.

Pogoji za ureditev zbirnega in odjemnega mesta

Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.

Volumen in število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru predlaga izvajalec v Programu, ter sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, strukturi odpadkov in površini objektov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe. Minimalen volumen za ostale odpadke je posoda velikosti 120 litrov; glede na vrsto uporabnika in količine odpadkov pa določi izvajalec potrebno število posod.

Ločeno zbiranje odpadkov

1. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka se uvede na celotnem območju Občine Piran in je obvezno za vse uporabnike in izvajalce ter se izvaja po potrjenem Programu.

2. Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno uporabo.

3. Izvajalci ločenega zbiranja odpadkov postavijo ustrezne tipizirane posode po Programu na ekološke otoke. Stroške se vključi v ceno ravnanja z odpadki.

4. Uporabniki so dolžni odlagati odpadke v te tipizirane posode, skladno z navodili izvajalcev.

5. Spremembo načina in začetek spremenjenega načina zbiranja odpadkov iz tega člena so izvajalci dolžni objaviti na krajevno običajen način, po sredstvih javnega obveščanja in uporabnike o načinu ločenega zbiranja natančno poučiti.

Vrste posod za odpadke

Uporabniki morajo skladno z odlokom in s programom ter navodili izvajalcev odpadke odlagati v:

Tipizirane zabojnike volumna 120, 240, 660, 750 in 1100 litrov

Tipizirane zabojnike za ločeno zbiranje, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne vrste odpadkov

za biološke odpadke:

za odpadno kovinsko embalažo

Druge posode ali vrečke, ki jih določi izvajalec v Programu.

Vrsto, število in volumen posod za odpadke določijo izvajalci v programu, v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo oz. odmaknjenostjo uporabnikov ter strukturo in vrsto odpadkov.

Prepoved odlaganja odpadkov izven zbirnih posod za odpadke

Na zbirnih, odjemnih mestih ter ekoloških otokih je prepovedano odlagati odpadke izven zbirnih posod za odpadke, razen v primeru občasnega povečanja količin odpadkov, ko si morajo uporabniki pri izvajalcu ali pooblaščenemu prodajalcu proti plačilu priskrbeti predpisane vrečke, določene s Programom.

V kolikor se pri uporabnikih odpadkov redno ( v enem mesecu najmanj 4 x) pojavljajo večje količine zbranih odpadkov in jim volumen planirane zbirne posode ne zadostuje več, izvajalec poskrbi za dodatno posodo za katero se uporabniku oziroma imetniku odpadka posebej zaračuna obrabnino dodatne posode in stroški odvoza v njej zbranih odpadkov.

Prepoved nepravilnega odlaganja odpadkov v namenske posode

Pri odlaganju odpadkov v zbirne posode je obvezno upoštevanje namembnosti zbirnih posod za posamezne vrste ločeno zbranih odpadkov.

Praznjenje posod

Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.

Izvajalec je dolžan prazniti tipizirane posode tako, da ne ovira prometa, onesnaži odjemnega mesta oz. njegove okolice ter ne poškoduje posode. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto ga je dolžan tudi očistiti

Ravnanje s posodami za odpadke

Izvajalci so dolžni posode za odpadke 2-krat letno ali na zahtevo občinske inšpekcije očistiti, razkuževati. Izvajalci so dolžni posode sproti vzdrževati in popravljati ter dotrajane nadomeščati.

Stroški čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja posod za odpadke so kalkulativni element cene in jih plačajo uporabniki. Prav tako so uporabniki dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena.

Vzdrževanje čistoče pri organiziranju javnih prireditev

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oz. najkasneje pa v 6 urah, poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, najkasneje v 24. urah.

Za sleherno javno prireditev iz 1. odstavka tega člena je potrebno pridobiti soglasje izvajalca.

Občinska inšpekcija lahko organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti na prostem z ustno odločbo naloži, da se ravnajo po določilih 1. odstavka tega člena.

Soglasje o zagotovljenem rednem odvozu odpadkov

K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti soglasje izvajalca, da je uporabnikj prijavljen oz. da ima zagotovljen reden odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom.

Ob prijavi na odvoz odpadkov, je uporabnik dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov.

Šele na podlagi izdanega soglasja izvajalca pristojni upravni organ izda uporabniku odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.

Nabava posod za odpadke

Posode za ostale odpadke nabavi, namešča in obnavlja izvajalec proti plačilu na osnovi Programa.

Uporabniki, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, so dolžni specialne zabojnike nabaviti sami po predhodnem soglasju izvajalca.

Posode morajo biti opremljene z oznako izvajalca, sicer se jo ne prazni.

V. ODVOZ ODPADKOV

Pogostost odvozov

Tehnologijo in časovni potek zbiranja odvoza in odlaganja določi izvajalec v Programu.

Minimalna pogostost praznjenja zbirnih posod za ločeno zbrane biološke odpadke in ostale odpadke iz urbanih naselij po ločenem zbiranju je najmanj dvakrat tedensko in najmanj enkrat tedensko v ostalih naseljih, v mestu Piran pa dnevno oziroma na področjih kjer se bodo uporabljale predpisane vrečke 2 x dnevno.

Ločeno zbrane odpadke, ki so namenjeni snovni izrabi, odvažajo izvajalci po Programu iz ekoloških otokov ali odvoza vsebine drugih skupnih zbirnih posod, vendar je treba zbrane odpadke odpeljati ko so zbirne posode polne.

V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu, so izvajalci dolžni opraviti odvoz takoj po prenehanju ovire.

Izvajalci so dolžni odvažati ločeno zbrane biološke odpadke in ostale odpadke iz naselij po ločenem zbiranju po Programu, ki v primeru praznikov, dovoljuje zamik odvoza do 24 ur.

Uporabniki dostavijo na dan odvoza posode in vrečke na odjemno mesto do 6.zjutraj ali do dogovorjene ure. Na področjih, kjer je urejeno zbiranje odpadkov samo z vrečkami (staro mestno jedro), se bo vršil odvoz 2 x dnevno in sicer morajo biti vrečke zavezane in postavljene na odjemno mesto, v skladu s 14. členom odloka, zvečer od 21. do 22. ure in zjutraj do 7. ure.

Ravnanje s kosovnimi in nevarnimi gospodinjskimi odpadki

Za odvažanje kosovnih odpadkov organizira izvajalec mesečni odvoz kosovnih odpadkov na celotnem območju občine .

Izvajalec objavi zbirna mesta za odlaganje kosovnih odpadkov.

Kosovne odpadke lahko odvažajo uporabniki tudi sami in jih brezplačno odlagajo na deponiji oz. zbirnih centrih, v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, prevažanje in praznjenje.

Prepovedano je odlaganje kosovnih in nevarnih odpadkov izven določenih zbirnih mest.

Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja 2 x letno s pomočjo mobilnih zbiralnih kontejnerjev.

Zbiranje odpadkov se objavi na krajevno običajen način. V času med posameznimi akcijami, občani zbirajo ter hranijo odpadke iz 28.. člena doma.

Izvajalci smejo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno, higiensko in čim manj hrupno nakladanje in praznjenje ter transport, z zaščito pred raztresanjem tovora.

Občinska inšpekcija lahko zahteva od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.

VI. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV

Odlaganje odpadkov

Izvajalci in uporabniki morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov.

Sprejemljivost odlagališča odpadkov

Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča ter zakonski in podzakonski predpisi.

Odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine

Odpadne inertne gradbene materiale in jalovino je obvezno odlagati na deponijo odpadnega gradbenega materiala ali z dovoljenjem pristojnega organa uporabiti pri določenih gradbenih posegih.

Gradbene odpadke in odslužene rabljene avtomobile se odvaža na skupno deponijo lahko tudi izven občinske meje, za kar izda Župan ustrezen sklep oziroma odredbo.

Za manjše količine odpadnega gradbenega materiala do 1 m3 se lahko določi ustrezno začasno mesto.

Za sleherno odlaganje odpadnega gradbenega materiala mora biti izdano potrdilo o odlaganju, ki ga izda upravljavec deponije.

Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov ter virov pitne vode.

Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe ali

izjavo upravljavca gradbene deponije, da bo investitor deponiral gradbeni material na za to

Občinska inšpekcija lahko z ustno odločbo na odlagališču prepove odlaganje gradbenega materiala , ki se odlagajo v nasprotju z določili dovoljenja pristojnega organa, oziroma odredijo potrebne ukrepe za sanacijo in vrnitev v prvotno stanje na stroške uporabnika.

Režim odlaganja odpadkov

Upravljavec odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču.

Obratovalni čas

Obratovalni čas na odlagališču določi upravljavec. Izvajalci in uporabniki so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljavec.

Odlaganje odpadkov izven odlagališča

(divja odlagališča)

Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.

Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstranijo na njegove stroške izvajalci takoj, ko dobijo zahtevo pristojne inšpekcijske službe.

Če storilca ni možno ugotoviti, odstranijo odpadke izvajalci na zahtevo pristojne inšpekcijske službe na stroške proračuna občine.

Občinska inšpekcija lahko z ustno odločbo ali v postopku zahteva odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču.

Komunalne odpadke je prepovedano kuriti na prostem .

VII. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI

Cene za ravnanje z odpadki (smetarina) določi Občinski svet skladno s veljavnimi predpisi, s

sklepom o tarifnih postavkah ravnanja z odpadki, ki temeljijo na stroškovnih kalkulacijah, ki jih pripravijo izvajalci. Cena mora zagotavljati obveznosti izvajalca javne službe iz odloka in Programa.

Cene se oblikujejo za vse uporabnike enotno in vsebujejo tudi stroške odlaganja in ravnanja z ločeno zbranimi odpadki.

Osnova za obračun ravnanja z odpadki je volumen posod za odpadke, ki se deponirajo.

Smetarino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki so po tem odloku dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo in ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov.

Cene za ravnanje s posebnimi ostalimi odpadki iz industrije,obrti in drugih dejavnosti se formirajo na podlagi pogodbenih odnosov med uporabniki odpadkov in izvajalci in morajo pokrivati vse stroške ravnanja s temi odpadki.

Praviloma je uporabnik – uporabnik javne službe – posestnik objekta v oziroma ob katerem odpadki nastajajo. Posredni in neposredni posestnik objekta sta za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna. Začasni izostanek uporabe objekta, za katerega se obračunava smetarina, zavezanca ne odvezuje plačila smetarine.

Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva iz prejšnjega stavka je na strani lastnika.

Uporabnikom, ki pripeljejo odpadke sami na deponijo, se stroški odlaganja odpadkov obračunajo po m3 pripeljanih odpadkov po ceni, ki je določena za odlaganje brez prevoza po veljavnem ceniku.

Načelo "uporabnik plača"

Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnanje z odpadki.

Način obračuna ravnanja z odpadki

Način obračuna (tarifni sistem ) je opredeljen v sklepu o tarifnih postavkah o ravnanju z odpadki, ki ga sprejme Občinski svet v skladu s predpisi o določanju cen javne službe.

Obračunavanje se vrši mesečno na podlagi volumna posod za ostale odpadke, ki se deponirajo.

Osnova za obračun smetarine je volumen posode in frekvenca praznitev in deponiranja odpadkov . Minimalna velikost posode je 120 l posoda za ostale odpadke za vsakega uporabnika.

Pri več stanovanjskih objektih z lastnimi posodami se izvrši obračun na podlagi volumna posod in frekvence; porazdelitev stroškov na posameznega uporabnika ( gospodinjstvo, poslovni prostori ) se obračuna na osnovi deleža koristne površine glede na celotno površino objekta.

V specifičnih primerih , kjer ni možno postaviti ustrezno število posod in tam kjer se uporabljajo vrečke se poveča frekvenca odvoza.

V teh primerih se posameznemu uporabniku obračuna minimalna velikost posode in minimalna pogostost praznitve (2.odstavek 26.člena ).

	Prepoved nepravilnega odlaganja odpadkov v namenske posode
	Pri odlaganju odpadkov v zbirne posode je obvezno upoštevanje namembnosti zbirnih posod za posamezne vrste ločeno zbranih odpadkov.
	21. člen
	Praznjenje posod
	Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
	Izvajalec je dolžan prazniti tipizirane posode tako, da ne ovira prometa, onesnaži odjemnega mesta oz. njegove okolice ter ne poškoduje posode. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto ga je dolžan tudi očistiti
	22. člen
	Ravnanje s posodami za odpadke
	Izvajalci so dolžni posode za odpadke 2-krat letno ali na zahtevo občinske inšpekcije očistiti, razkuževati. Izvajalci so dolžni posode sproti vzdrževati in popravljati ter dotrajane nadomeščati.
	Stroški čiščenja, razkuževanja in vzdrževanja posod za odpadke so kalkulativni element cene in jih plačajo uporabniki. Prav tako so uporabniki dolžni plačati stroške popravila oziroma zamenjave posode za odpadke, če so posodo poškodovali ali jim je bila odtujena.
	23. člen
	Vzdrževanje čistoče pri organiziranju javnih prireditev
	Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa takoj oz. najkasneje pa v 6 urah, poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpeljejo na odlagališče pooblaščeni izvajalci za ravnanje z odpadki, najkasneje v 24. urah.
	Za sleherno javno prireditev iz 1. odstavka tega člena je potrebno pridobiti soglasje izvajalca.
	Občinska inšpekcija lahko organizatorjem javnih prireditev in aktivnosti na prostem z ustno odločbo naloži, da se ravnajo po določilih 1. odstavka tega člena.
	24. člen
	Soglasje o zagotovljenem rednem odvozu odpadkov
	K vlogi za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti (registracija samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe) mora vlagatelj priložiti soglasje izvajalca, da je uporabnikj prijavljen oz. da ima zagotovljen reden odvoz odpadkov v skladu s tem odlokom.
	Ob prijavi na odvoz odpadkov, je uporabnik dolžan izvajalcu sporočiti predvidene vrste in količine odpadkov.
	Šele na podlagi izdanega soglasja izvajalca pristojni upravni organ izda uporabniku odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti.
	25. člen
	Nabava posod za odpadke
	Posode za ostale odpadke nabavi, namešča in obnavlja izvajalec proti plačilu na osnovi Programa.
	Uporabniki, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, so dolžni specialne zabojnike nabaviti sami po predhodnem soglasju izvajalca.
	Posode morajo biti opremljene z oznako izvajalca, sicer se jo ne prazni.
	V. ODVOZ ODPADKOV
	26. člen
	Pogostost odvozov
	Tehnologijo in časovni potek zbiranja odvoza in odlaganja določi izvajalec v Programu.
	Minimalna pogostost praznjenja zbirnih posod za ločeno zbrane biološke odpadke in ostale odpadke iz urbanih naselij po ločenem zbiranju je najmanj dvakrat tedensko in najmanj enkrat tedensko v ostalih naseljih, v mestu Piran pa dnevno oziroma na področjih kjer se bodo uporabljale predpisane vrečke 2 x dnevno.
	Ločeno zbrane odpadke, ki so namenjeni snovni izrabi, odvažajo izvajalci po Programu iz ekoloških otokov ali odvoza vsebine drugih skupnih zbirnih posod, vendar je treba zbrane odpadke odpeljati ko so zbirne posode polne.
	V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu, so izvajalci dolžni opraviti odvoz takoj po prenehanju ovire.
	Izvajalci so dolžni odvažati ločeno zbrane biološke odpadke in ostale odpadke iz naselij po ločenem zbiranju po Programu, ki v primeru praznikov, dovoljuje zamik odvoza do 24 ur.
	27. člen
	Uporabniki dostavijo na dan odvoza posode in vrečke na odjemno mesto do 6.zjutraj ali do dogovorjene ure. Na področjih, kjer je urejeno zbiranje odpadkov samo z vrečkami (staro mestno jedro), se bo vršil odvoz 2 x dnevno in sicer morajo biti vrečke zavezane in postavljene na odjemno mesto, v skladu s 14. členom odloka, zvečer od 21. do 22. ure in zjutraj do 7. ure.
	28. člen
	Ravnanje s kosovnimi in nevarnimi gospodinjskimi odpadki
	Za odvažanje kosovnih odpadkov organizira izvajalec mesečni odvoz kosovnih odpadkov na celotnem območju občine .
	Izvajalec objavi zbirna mesta za odlaganje kosovnih odpadkov.
	Kosovne odpadke lahko odvažajo uporabniki tudi sami in jih brezplačno odlagajo na deponiji oz. zbirnih centrih, v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, prevažanje in praznjenje.
	Prepovedano je odlaganje kosovnih in nevarnih odpadkov izven določenih zbirnih mest.
	Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja 2 x letno s pomočjo mobilnih zbiralnih kontejnerjev.
	29. člen
	Zbiranje odpadkov se objavi na krajevno običajen način. V času med posameznimi akcijami, občani zbirajo ter hranijo odpadke iz 28.. člena doma.
	30. člen
	Način odvoza
	Izvajalci smejo odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno, higiensko in čim manj hrupno nakladanje in praznjenje ter transport, z zaščito pred raztresanjem tovora.
	Občinska inšpekcija lahko zahteva od izvajalca, da odvaža odpadke le s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
	VI. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
	31. člen
	Odlaganje odpadkov
	Izvajalci in uporabniki morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov.
	32. člen
	Sprejemljivost odlagališča odpadkov
	Na odlagališču odpadkov se lahko odlagajo samo odpadki, ki jih dovoljuje veljavni poslovnik odlagališča ter zakonski in podzakonski predpisi.
	33. člen
	Odlaganje odpadnega gradbenega materiala in jalovine
	Odpadne inertne gradbene materiale in jalovino je obvezno odlagati na deponijo odpadnega gradbenega materiala ali z dovoljenjem pristojnega organa uporabiti pri določenih gradbenih posegih.
	Gradbene odpadke in odslužene rabljene avtomobile se odvaža na skupno deponijo lahko tudi izven občinske meje, za kar izda Župan ustrezen sklep oziroma odredbo.
	Za manjše količine odpadnega gradbenega materiala do 1 m3 se lahko določi ustrezno začasno mesto.
	Za sleherno odlaganje odpadnega gradbenega materiala mora biti izdano potrdilo o odlaganju, ki ga izda upravljavec deponije.
	Odlaganje gradbenih materialov in jalovine ne sme ogrožati podtalnice, vodotokov ter virov pitne vode.
	Pred izdajo gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti soglasje pristojne službe ali
	izjavo upravljavca gradbene deponije, da bo investitor deponiral gradbeni material na za to
	predpisano mesto.
	Občinska inšpekcija lahko z ustno odločbo na odlagališču prepove odlaganje gradbenega materiala , ki se odlagajo v nasprotju z določili dovoljenja pristojnega organa, oziroma odredijo potrebne ukrepe za sanacijo in vrnitev v prvotno stanje na stroške uporabnika.
	34. člen
	Režim odlaganja odpadkov
	Upravljavec odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču.
	35. člen
	Obratovalni čas
	Obratovalni čas na odlagališču določi upravljavec. Izvajalci in uporabniki so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljavec.
	36. člen
	Odlaganje odpadkov izven odlagališča
	(divja odlagališča)
	Izven odlagališča odpadkov je prepovedano odlaganje odpadkov.
	Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstranijo na njegove stroške izvajalci takoj, ko dobijo zahtevo pristojne inšpekcijske službe.
	Če storilca ni možno ugotoviti, odstranijo odpadke izvajalci na zahtevo pristojne inšpekcijske službe na stroške proračuna občine.
	Občinska inšpekcija lahko z ustno odločbo ali v postopku zahteva odstranitev odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in njihovo deponiranje na odlagališču.
	37. člen
	Komunalne odpadke je prepovedano kuriti na prostem .
	VII. OBRAČUN RAVNANJA Z ODPADKI
	38. člen
	Določanje cen
	Cene za ravnanje z odpadki (smetarina) določi Občinski svet skladno s veljavnimi predpisi, s
	sklepom o tarifnih postavkah ravnanja z odpadki, ki temeljijo na stroškovnih kalkulacijah, ki jih pripravijo izvajalci. Cena mora zagotavljati obveznosti izvajalca javne službe iz odloka in Programa.
	Cene se oblikujejo za vse uporabnike enotno in vsebujejo tudi stroške odlaganja in ravnanja z ločeno zbranimi odpadki.
	Osnova za obračun ravnanja z odpadki je volumen posod za odpadke, ki se deponirajo.
	Smetarino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki so po tem odloku dolžni zbirati odpadke, ne glede na to, ali odpadke odlagajo in ne glede na vrsto oziroma način odvoza odpadkov.
	Cene za ravnanje s posebnimi ostalimi odpadki iz industrije,obrti in drugih dejavnosti se formirajo na podlagi pogodbenih odnosov med uporabniki odpadkov in izvajalci in morajo pokrivati vse stroške ravnanja s temi odpadki.
	Praviloma je uporabnik – uporabnik javne službe – posestnik objekta v oziroma ob katerem odpadki nastajajo. Posredni in neposredni posestnik objekta sta za obveznosti po tem odloku solidarno (nerazdelno) odgovorna. Začasni izostanek uporabe objekta, za katerega se obračunava smetarina, zavezanca ne odvezuje plačila smetarine.
	Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva iz prejšnjega stavka je na strani lastnika.
	Uporabnikom, ki pripeljejo odpadke sami na deponijo, se stroški odlaganja odpadkov obračunajo po m3 pripeljanih odpadkov po ceni, ki je določena za odlaganje brez prevoza po veljavnem ceniku.
	39. člen
	Načelo "uporabnik plača"
	Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnanje z odpadki.
	40. člen
	Način obračuna ravnanja z odpadki
	Način obračuna (tarifni sistem ) je opredeljen v sklepu o tarifnih postavkah o ravnanju z odpadki, ki ga sprejme Občinski svet v skladu s predpisi o določanju cen javne službe.
	Obračunavanje se vrši mesečno na podlagi volumna posod za ostale odpadke, ki se deponirajo.
	Osnova za obračun smetarine je volumen posode in frekvenca praznitev in deponiranja odpadkov . Minimalna velikost posode je 120 l posoda za ostale odpadke za vsakega uporabnika.
	Pri več stanovanjskih objektih z lastnimi posodami se izvrši obračun na podlagi volumna posod in frekvence; porazdelitev stroškov na posameznega uporabnika ( gospodinjstvo, poslovni prostori ) se obračuna na osnovi deleža koristne površine glede na celotno površino objekta.
	V specifičnih primerih , kjer ni možno postaviti ustrezno število posod in tam kjer se uporabljajo vrečke se poveča frekvenca odvoza.
	V teh primerih se posameznemu uporabniku obračuna minimalna velikost posode in minimalna pogostost praznitve (2.odstavek 26.člena ).
	41. člen
	Obveznost plačila
	Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na določenem območju ali ko uporabnik pridobi v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje objekt, prostor ali površino.
	42. člen
	Pridobivanje podatkov
	Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki morajo uporabniki izvajalcem sporočiti podatke in njihove spremembe (spremembe naslova, sprememba obračunske osnove) po možnosti pred nastankom spremembe, najkasneje v roku 7 dni po nastanku spremembe.
	Vsaka pravna oseba javnega in zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, so dolžne pred pričetkom opravljanja dejavnosti posredovati ustrezne podatke izvajalcu, na osnovi katerih le-ta izda strokovno mnenje o ravnanju z odpadki. V primeru, da uporabnik opravlja dejavnost v najetih prostorih, za katere ima najemodajalec že sklenjeno pogodbo, je dolžan le-ta posredovati zahtevane podatke izvajalcu .
	Strokovno mnenje o ravnanju z odpadki je pogoj za pridobitev uporabnega oz. obratovalnega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu.
	43. člen
	Spremembe podatkov
	Če uporabniki v roku, ki je določen v prejšnjem členu, ne sporočijo zahtevanih podatkov, si izvajalci pridobijo podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc; stroške, ki nastanejo zaradi nepravočasno sporočenih podatkov krije uporabnik.
	VIII. NADZOR
	44. člen
	Izvajanje nadzora
	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in Programa izvaja Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran v skladu z Odlokom o občinski inšpekciji in redarstvu; zdravstveni inšpektorat in inšpektor za okolje, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil .
	Izvajalci in uporabniki so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja tega odloka so dolžni kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji.
	IX. KAZENSKE DOLOČBE
	45. člen
	Denarne kazni za izvajalce
	Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izreče takoj na kraju se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
	nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine Piran ( 2. in 3.člen)
	kot izvajalec ne vodi katastra zbirnih in odjemnih mest ter ekoloških otokov in katastra divjih odlagališč (4.člen);
	kot izvajalec ravna v nasprotju s Programom o ravnanju z odpadki (9.člen, 13.člen, 3.točko 17.člena, prvi odstavek 26.člena)
	kot izvajalec ne poskrbi za dodatne posode kot to določa 2.odstavek 19.člena
	kot izvajalec posode za odpadke ne čisti, razkužuje, vzdržuje, popravlja ali nadomešča (1.odstavek 22.člena)
	kot izvajalec ne odvaža odpadkov kot to določa 26.člen
	kot izvajalec ne organizira mešanega odvoza kosovnih odpadkov ali ne objavi zbirnih mest (1. in 2.odstavek 28.člena)
	kot izvajalec ne izvaja 2 x letno zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (5.odstavek 28.člena)
	kot izvajalec odvaža odpadke z neprimerno urejenimi komunalnimi vozili (30.člen)
	kot izvajalec odloži odpadke izven za to dejavnost določenega odlagališča odpadkov (31.člen)
	kot upravljavec odlagališča dovoli odlaganje odpadkov v nasprotju z veljavnim poslovnikom odlagališča (32.člen)
	kot upravljavec odlagališča ne določi režima odlaganja odpadkov na odlagališču s poslovnikom (34.člen)
	kot upravljavec odlagališča ne določi obratovalnega časa (35.člen)
	kot izvajalec ne poveča frekvence odvoza v specifičnih primerih (5.odstavek 40.člena)
	Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev, ki se izreče takoj na kraju, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe.
	46. člen
	Denarne kazni za uporabnike
	Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izreče takoj na kraju se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
	kot uporabnik ni vključen v sistem ravnanja z odpadki (8.člen)
	odlaga ostanek odpadkov izven urejenega odlagališča (1.odstavek 10.člena)
	uporablja določene vrste odpadkov za sanacijo degradiranih površin brez dovoljenja (2.odstavek 10.člena)
	ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega mesta ali ekološkega otoka ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami (15.člena)
	ne uredi ali vzdržuje zbirno in odjemno mesto za odpadke kot to določa prvi odstavek 16.člena
	kot izvajalec ravna v nasprotju z 2.odstavkom 21.člena
	pri organiziranju javne prireditve ne ravna po 23.členu
	uporabnik, ki se ukvarja z gostinsko dejavnostjo ne nabavi specialnega zabojnika (2.odstavek 25.člena)
	odloži kosovni in nevarni odpadek izven določenih zbirnih mest (4.odstavek 28.člena)
	odloži odpadke izven za to določenega odlagališča odpadkov (31. in 36.člen)
	odlaga odpadne inertne gradbene materiale in jalovino izven določene deponije gradbenega materiala (1.odstavek 33.člena)
	Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izreče takoj na kraju, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe in posameznik (fizična oseba), razen za posameznika točke 6.
	47. člen
	Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev, ki se izreče takoj na kraju se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
	na zbirnem mestu ne odlaga odpadkov v tipizirane zabojnike ter plastične vrečke (1.odstavek 14.člena)
	kot izvajalec ne označi odjemnega mesta z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo (5.odstavek 14.člena)
	ne omogoči izvajalcu dostopa do odjemnih mest v skladu s časovnim planom odvoza v vseh letnih časih (5.odstavek 14.člena)
	pred predvidenim časom odvoza odpadkov, določenim s programom ne prestavi iz zbirnega na odjemno mesto posod za smeti ali po izpraznitvi prazne takoj ne vrne na zbirno mesto (5.odstavek 14.člena)
	ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (17. in 20.člen)
	ne odlaga odpadkov v določene posode za odpadke, kot to določa 18.člen
	odlaga odpadke na zbirnih, odjemnih mestih ter ekoloških otokih izven zbirnih posod za odpadke (1.odstavek 19.člena)
	ne uporabi vrečke, ki so predpisane, za odlaganje odpadkov ki nastanejo pri povečanju količin (1.odstavek 19.člena)
	napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (1.odstavek 21.člena)
	posoda, specialni zabojnik ni opremljen z oznako izvajalca (3.odstavek 25.člena)
	kot uporabnik ne postavi ali ne zaveže vrečke na odjemno mesto kot to določa 27.člen
	Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se izreče takoj na kraju, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe
	Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izreče takoj na kraju, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika (fizično osebo) razen točke 2.
	X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
	48. člen
	Rok za prehod na nov način ravnanja z odpadki
	Izvajalci pričnejo z novim načinom ravnanja z odpadki, določenim s tem odlokom najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka in ga morajo zaključiti najkasneje v roku 24 mesecev od uveljavitve odloka.
	49. člen
	Rok za pripravo programa ravnanja z odpadki
	Izvajalci pripravijo program iz 3. člena tega odloka najkasneje v roku 2 mesecev od uveljavitve tega odloka.
	50. člen
	V mestnem jedru mesta Piran se uvede poskusno zbiranje ostanka komunalnih odpadkov v predpisanih vrečkah, po predhodnem preizkusu na specifičnem področju (pilotni preizkus) , kot določa Program.
	51. člen
	Do uveljavitve upravičene cene se stroški odvoza, sortiranja in odlaganja kosovnih odpadkov krijejo iz proračuna
	52. člen
	Za dejavnost ravnanja z odpadki lahko Občinski svet razpiše koncesijo.
	53. člen
	Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju Občine Piran (Uradne objave št.8/83).
	54. člen
	Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah.

	Številka: 35206-2/99-01 Piran, 22. marec 2001 Županja Občine Piran Vojka Štular, prof.

	Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93 in 1/96), 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS št. 10/91, 13/93, 66/93), 7.člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 4. in 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Piran ( Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 6/95) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 10/99) je Občinski svet Občine Piran, na 20. redni seji 22. marca 2001 sprejel
	ODLOK
	O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI
	I. SPLOŠNE DOLOČBE
	1. člen
	Namen odloka
	S tem odlokom se ureja ravnanje z odpadki na območju Občine Piran, posebej pa ravnanje s komunalnimi odpadki (njihovo zbiranje, odvažanje, odlaganje), ter nadzor nad izvajanjem tega odloka na območju Občine Piran.
	"Ravnanje s komunalnimi odpadki" je obvezna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki se izvaja na celotnem območju Občine Piran. Ta javna služba na enovit način zagotavlja javne dobrine, ki jih morata zagotavljati po zakonu o varstvu okolja obvezni lokalni javni službi:
	zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov iz naselij
	odlaganje komunalnih odpadkov
	2. člen
	Javna služba iz 1.člena zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in ukrepi za varstvo okolja po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanja odpadkov.
	Javna služba izvaja dejavnosti, ki so ob nastajanju in obstoju odpadkov potrebni zaradi smotrnega izkoriščanja in varstva dobrin, varstva vrednot človekovega okolja ter zdravja in počutja zato, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno človeško zdravje in počutje, naravno okolje, živalstvo in rastlinstvo, naravni in kulturni spomeniki, krajinski videz naselij, javna higiena ter javni red.
	3. člen
	Dejavnost ravnanja z odpadki opravlja Javno podjetje Okolje Piran (izvajalec) skladno z določili tega odloka in v skladu s Programom o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju Program), ki ga sprejme Občinski svet.
	O obsegu faznosti izvedbe Programa odloča Župan-ja s sklepom na podlagi ustreznega predloga izvajalca javne službe.
	Spremembe Programa potrdi Župan-ja na podlagi predloga izvajalca.
	4. člen
	Izvajalec ima pravico in dolžnost:
	po pooblastilu iz tega odloka izdajati soglasja na predloge prostorskih izvedbenih aktov in lokacijska dovoljenja oziroma določati pogoje in dajati soglasja za projektiranje in izvedbo objektov glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok;
	v sodelovanju s pristojnim organom in službami skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
	pripraviti predlog operativnega programa dejavnosti ravnanja z odpadki ;
	voditi kataster zbirnih in odjemnih mest ter ekoloških otokov;
	voditi kataster divjih odlagališč;
	voditi podatkovno bazo za obračun smetarine;
	voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov, odloženih na odlagališče, ter voditi stalno evidenco o vplivih odlagališča na okolje;
	5. člen
	Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec ravnati po predpisih pristojnega ministrstva.
	6. člen
	Odgovorni subjekti ravnanja z odpadki iz naselij so :
	1. Občina Piran;
	2. Izvajalci javnih služb za ravnanje z odpadki in druge osebe javnega in zasebnega prava, kadar opravljajo dejavnost ali zadeve ravnanja z odpadki (v nadaljevanju izvajalci)
	3. Uporabniki oz. imetniki odpadkov, to je pravne, civilne in fizične osebe, ki so lastniki, upravljavci ali uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter privatnih in javnih površin, in pri katerih nastajajo odpadki (v nadaljevanju uporabniki).
	7. člen
	Na področju ravnanja z odpadki iz naselij se vzpostavi naslednji sistem :
	Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
	Vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
	Odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih in
	Saniranje divjih odlagališč.
	8. člen
	Obveznost ravnanja z odpadki iz naselij
	Na celotnem območju Občine Piran je obvezno ravnanje z odpadki iz vseh virov po sistemu in na način, ki je predpisan s tem odlokom in Programom. Vsi lastniki, uporabniki oz. upravljavci objektov bivanja oziroma proizvodnih in storitvenih dejavnosti kakor tudi upravljavci javnih površin na območju Občine Piran, morajo biti kot uporabniki vključeni v sistem ravnanja z odpadki ter ravnati v skladu z odlokom ter izvajalcem omogočiti izvajanje del.
	V sistem ravnanja s komunalnimi odpadki morajo biti vključeni vsi lastniki, uporabniki ali upravljavci stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov, proizvodnih in storitvenih dejavnosti na Območju Občine Piran, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
	Izvajalec, ki izvaja kakršnakoli dela na področju zajema ali oskrbe odpadkov iz naselij stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike ter je dolžan izvajati storitve dosledno po določilih tega odloka.
	Zbiranje in odlaganje odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja ravnanja, organizirajo uporabniki sami v skladu s predpisi in po potrebi v skladu z navodili izvajalca.
	Urad za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran (v nadaljevanju: občinska inšpekcija) lahko z odločbo zahteva, da se izvajalci in uporabniki ravnajo po določilih tega člena.
	9. člen
	Vse odpadke se praviloma zbira ločeno na izvoru. Pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov in posebne primere drugačnega načina ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom, ureja Program.
	10. člen
	Ostanek odpadkov, kot so opredeljeni s tem odlokom, je dovoljeno odlagati samo na urejeno odlagališče. Drugi odpadki se na odlagališče odlagajo v obsegu in pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom in ob posebnem soglasju izvajalca.
	Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja oziroma takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na način, se določi z ustreznim upravnim dovoljenjem po predpisih o posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa in skladno z urbanističnim mnenjem.
	II. OPREDELITEV POJMOV
	11. člen
	"Odpadek" je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, ki je v klasifikacijske seznamu odpadkov v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list 84/98 in Uradni list 45/2000) , razvrščen v eno od skupin odpadkov, in ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov v seznamu odpadkov, ki ga je treba zaradi varstva okolja ali druge javne koristi prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati , predelati ali odstraniti na predpisan način.
	"Nevarni odpadki" so odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi in so razvrščeni v seznam nevarnih odpadkov; ravnanje z nevarnimi odpadki je posebej urjeno z državnimi predpisi.
	"Gradbeni odpadki" so mešanica materialov, ki nastajajo pri talnem odkopu, podiranju betonskih konstrukcij, odstiranju asfalta in drugih gradbenih in rušilnih delih, vključujejo pa tudi mineralne gradbene odpadne materiale.
	"Komunalni odpadki" so odpadki, ki so v seznamu odpadkov razvrščeni kot komunalni odpadki ter njim podobni odpadki iz industrije, obrti ali storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami. Komunalni odpadki nastajajo praviloma v gospodinjstvih, vanje pa je potrebno razvrstiti tudi vse odpadke, ki ne sodijo v pojem gradbenih, nevarnih in drugih odpadkov, za katere je predpisan poseben način ravnanja .
	"Biološki odpadki" so odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo v izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom, v to frakcijo sodijo predvsem ostanki hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje in drugi odpadki biološkega izvora.
	"Sekundarne surovine" –ločeno zbrana frakcija se štejejo odpadki iz proizvodnje in porabe, ki se po predelavi lahko ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka ločeno po posameznih vrstah (papir, kovine, steklo, tekstil ipd.) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja uporabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov.
	V "kosovno frakcijo komunalnih odpadkov" (v nadaljnjem besedilu kosovni odpadki) štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, nerabno pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme.
	"Nevarni odpadki iz gospodinjstev'' so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe (nerabna odpadna jedilna in mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih).