Občinski svet Občine Makole je na osnovi 2. točke 11. člena in 5. točke
14. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Ur. list RS št. 33/07) ter 3.,
4., 5., 7., 8., 9., 11. in 110. člena
Statuta občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007)
na svoji 15. redni seji dne 05.02.2013 sprejel |
O D L O K |
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE MAKOLE |
1. Uvodne določbe |
1.
člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN)
občine Makole,
ki ga je
izdelal UMARH d.o.o., Ptuj, pod št. 12/08 iz leta 2013. Odlok vsebuje
strateški in izvedbeni del OPN v tekstualni in grafični obliki.
|
2.
člen |
(strateški del OPN) |
(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja
občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne
infrastrukture, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
usmeritve
za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
(2)
Grafični del strateškega dela OPN vsebuje sledeče prikaze: |
·
Zasnova
prostorskega razvoja občine (karta št. 1). |
·
Zasnove
gospodarske javne infrastrukture (karta št. 2). |
·
Zasnova
okvirnih območij naselij, sanacije razpršene gradnje in razpršene
poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve (karta št. 3). |
·
Usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4). |
·
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (karta št. 5). |
Vse karte strateškega dela OPN so v merilu 1 : 25.000. |
3.
člen |
(izvedbeni del OPN) |
(1) Izvedbeni del OPN določa enote urejanja prostora (v nadaljevanju
EUP), namensko rabo prostora, območja urejanja gospodarske javne
infrastrukture in prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju PIP). OPN
je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za
posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se
urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju
OPPN) ali drugimi državnimi in pokrajinskimi podrobnimi izvedbenimi
prostorskimi akti. |
(2) Tekstualni del izvedbenega dela OPN vsebuje PIP, ki določajo merila
in pogoje za umeščanje posegov v prostor na območjih EUP, za katera OPPN
niso predvideni. PIP so podlaga za pripravo projektov za pridobitev
gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. PIP določajo
pogoje za načrtovanje posegov v prostor v zvezi z: |
·
Namembnostjo objektov. |
·
Lego objektov. |
·
Velikostjo objektov. |
·
Oblikovanjem objektov. |
·
Parcelacijo. |
·
Priključevanjem objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
·
Celostnim ohranjanjem kulturne
dediščine, ohranjanjem narave, varstvom okolja in naravnih dobrin ter
varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
·
Varovanjem zdravja ljudi. |
·
Posebnostmi in dodatnimi pogoji. |
(3) Tekstualni del izvedbenega dela OPN vsebuje podrobne PIP v kvaliteti
OPPN skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta, Ur. list RS 99/2007 za
območji PE7 (oskrbna in poslovna Pečke) in MA9 (komunalno območje
Makole). |
(4)
Grafični
del izvedbenega dela OPN vsebuje sledeče karte: |
·
Pregledna karta občine z delitvijo na liste 1 : 25.000. |
·
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture 1 : 25.000. |
·
Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (14 kart) 1 : 5.000. |
·
Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (14
kart) 1 : 5.000. |
·
Legendo, |
·
Prikaz
urejanja komunalnega območja v Makolah (8 kart) 1 : 500. |
·
Prikaz
urejanja oskrbne in poslovne cone v pečkàh (8 kart) 1 : 500. |
(5)
Priloge OPN so: |
·
Izvleček iz nadrejenih prostorskih aktov. |
·
Prikaz stanja prostora z bilancami, ki se ga sproti obnavlja, obravnava
namensko rabo prostora iz Dolgoročnega plana Občine, območja velikosti
nad 5000 m2, kjer se namenska raba razlikuje od dejanske, gospodarsko
javno infrastrukturo in varstvene režime. Omejitve in prepovedi v zvezi
z namensko rabo ter s posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih
zakonov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno
upošteva. |
·
Strokovne podlage (SP) za nove posege v prostor so Urbanistični načrt
naselja Makole, SP za širitev naselja Pečké, SP za poslovno-proizvodno
območje Opifex, SP za poslovno-proizvodno območje Štatenberg, SP za
opredelitev komunalnega območja Pečké (ČN), SP za športno turistično-
območje Ložníca, SP za kmetijo Berné v Pečkáh (Berné), SP za opredelitev
območja in zasnova za športni park Makole, SP- usmeritve za sanacijo
razpršene gradnje Jelovec. |
·
Energetski koncept občine Makole, Končno poročilo, januar 2011. |
·
Hidrološko hidravlična presoja Jelovški potok (potok Jelovec) v naselju
Makole- pogoji in omejitve posega v prostor na območjih ogroženih zaradi
poplav- Uredba Ur. l. RS št. 89/2008. |
·
Obrazložitve obsegajo obrazložitve vsebine OPN, bilance sprememb
namenske rabe po pobudah, skupno bilanco površin zemljišč po namenski
rabi prostora in prikaz sprememb namenske rabe v vektorski obliki (shp). |
4.
člen |
(režimi) |
Varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v poglavju Prikaz stanja
prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve
in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz
posameznih področnih zakonov (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona
kmetijskih zemljiščih – ZKZ-C, Ur. l. RS 43/2011; Zakon o graditvi
objektov – ZGO-1 s spremembami, Ur. l. RS št. 110/2002; Zakon o varstvu
okolja – ZVO-1 s spremembami, Ur. l. RS 41/2004; Zakon o ohranjanju
narave – ZON s spremembami, Ur. l. RS št. 56/1999; Zakon o varstvu
kulturne dediščine – ZVKD s spremembami, Ur. l. RS št. 7/1999; Zakon o
vodah – ZV-1 s spremembami, Ur. l. RS št. 67/2002, Energetski zakon –
EZ s spremembami, Ur. l. RS št. 79/1999;
Zakon o varstvu pred požarom – ZVPoz s spremembami,
Ur. l. RS št. 71/1993;
in tako dalje), ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih
obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v
upravnem postopku. |
2. Strateški del OPN |
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
5.
člen |
(ključni problemi v občini) |
(1) Ključni problemi, ki se
jih v razvoju teži odpraviti, so na področju poselitve problem upadanja
števila prebivalcev. Število prebivalcev se je v zadnjih desetletjih
močno zmanjšalo zaradi težjih razmer za bivanje na tem območju.
Posledično staranje prebivalstva pomeni slabšanje možnosti za
izboljšanje demografske slike in sam gospodarski razvoj. Za občino so
značilne tudi slaba izobrazbena struktura, težka socialna problematika
in brezposelnost. Problem na področju poselitve so težnje po nadaljnji
razpršeni gradnji, predvsem na najboljša kmetijska zemljišča, pogosto pa
tudi na poplavna območja. |
(2) Na področju
infrastrukture je splošni problem slaba opremljenost. Ključni problemi
so: |
·
Lokalni energetski koncept občine Makole (LEK), Končno poročilo, januar
2011. |
·
Velik del prometnega omrežja ni posodobljen, oba mosta pri Makolah sta
preozka, |
·
del naselij v južnem delu občine ni priključen na javno vodovodno
omrežje. |
·
Komunalna kanalizacija s čistilnimi napravami v strnjenih naseljih ni
zgrajena. |
·
Telekomunikacijska infrastruktura je le na osnovnem nivoju,
širokopasovnega omrežja ni. |
(3) Na področju varovanja
kulturne krajine so največji problemi zaraščanje kmetijskih zemljišč kot
posledica depopulacije in upada interesa za primarne dejavnosti,
erozijska območja in poplavljanje reke Dravinje in Ložnice. |
(4) Velik del površine
občine zajemajo območja raznih kategorij varovanja narave. Varstveni
ukrepi so sicer omejitve za nekatere dejavnosti v krajini, po drugi
strani pa so znak visoke kakovosti naravnega okolja, kar se izkoristi.
Ohranjanje poselitve ob dobri kakovosti življenja se doseže z
upoštevanjem načel trajnostnega razvoja. |
6.
člen |
(razvojne potrebe v
občini) |
(1) Krepi se občinsko
središče Makole in oskrbno središče
Pečké.
Pretežni del območja občine je izrazito razpršeno poseljen, zato je
prebivalcem potrebno zagotoviti kakovostno bivanje z boljšo dostopnostjo
do javnih funkcij. V občinskem in oskrbnem središču je zato potrebno
pospešeno razvijati: |
·
Storitvene in oskrbne funkcije. |
·
Delovna mesta. |
·
Primarno zdravniško in socialno oskrbo. |
·
Športne in kulturne dejavnosti. |
(2) Naselje Makole z
bližnjim industrijskim obratom pod dvorcem Štatenberg je zaposlitveno
središče območja s posebnimi razvojnimi problemi, pa tudi del obmejnega
območja, kjer se lahko razvije neposredno gospodarsko sodelovanje s
sosednjimi državami. V občinskem središču se zagotavlja zadostno in
dobro dostopno oskrbo z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi za
območje občine. V naselju Pečké kot pomožnem oskrbnem središču se
razvija in okrepi obstoječe oskrbno območje. |
(3) Krepitev
obstoječega proizvodnega območja v občini Makole je pomembni razvojni
dejavnik tega manj razvitega dela Slovenije. Večji proizvodni obrat je
tovarna Iskra – Releji v proizvodnem območju pod dvorcem Štatenberg. Z
vidika delovnih mest in razvoja območja je pomembno, da to proizvodno
območje funkcionira v največji možni meri. Z razširitvijo tega
proizvodnega območja se omogoči možnost razvoja poslovnih dejavnosti.
Prav tako se razvije proizvodno
območje v Stopnem. |
(4)
Z vidika ohranjanja poselitve in kulturne krajine ter z
narodno-obrambnega vidika se spodbuja ohranjanje poseljenosti in s tem
vitalnosti celotnega območja občine. Sonaravno kmetijstvo in gozdarstvo
ter nanju vezane gospodarske dejavnosti posredno ali neposredno
prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski
privlačnosti naravne in kulturne krajine. Na območju občine so dobre
razvojne možnosti in se spodbuja razvoj: |
·
Turizma. |
·
Gozdarstva. |
·
Rabe
lesne biomase, še posebej energetske. |
·
Kmetijstva, predvsem (pašne/hlevske) živinoreje. |
·
Dopolnilnih dejavnosti na kmečkih gospodarstvih. |
·
Vinogradništva na posameznih območjih. |
(5) Na področju
infrastrukture se prednostno razvija komunalno infrastrukturo. Južni del
občine še ni vključen v enotni javni vodovodni sistem. Celotna občina
nima celovito urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda,
zato se v občinskem središču predvidi izgradnja čistilne naprave za 700
PE in v oskrbnem središču Pečke za 200-300 PE, na območjih razpršene
poselitve pa se predvidi individualne male čistilne naprave. Kjer teren
dopušča, se gradi rastlinske čistilne naprave, ob možnosti povezave več
gospodinjstev v strnjenih naseljih in zaselkih pa skupne male oziroma
skupne rastlinske čistilne naprave. |
(6) Z razvojem
prometnega omrežja se omogoči izkoriščanje potencialov prostora za
poselitev, proizvodne in oskrbne dejavnosti, rekreacijo in turizem,
funkcionalno zaokrožanje naselij in območij za druge dejavnosti. Razvoj
prometnega omrežja se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in vseh
infrastrukturnih sistemov. |
(7) Cestno omrežje se
posodablja postopno, prednostno cestne povezave lokalnega pomena, preko
katerih se omogoči boljšo dostopnost do občinskega in oskrbnega
središča. S posodabljanjem cestnih povezav regionalnega pomena se
izboljša povezave z medobčinskimi oziroma regionalnimi središči in
omogoča boljšo dostopnost turističnih območij v občini. |
(8) Izkoristi se
izrazito dobre možnosti za ureditev ločenih kolesarskih stez ob
obstoječih prometnicah, kar omogoča njihova relativno majhna
obremenjenost z motornim prometom. Kolesarske poti se naveže na
regionalne oziroma daljinske kolesarske povezave. |
(9) Razvoj poselitve se
usmerja na območja, kjer so možnosti za dobro dostopnost in rabo javnega
potniškega prometa za povezave z občinskim središčem, medobčinskim
središčem Slovensko Bistrico ter s središčema nacionalnega pomena
Ptujem in Mariborom. |
(10) Razvoj
telekomunikacijske infrastrukture je posebno za redko poseljena in
podeželska območja potreben in zelo pomemben. Ustrezno razvita
telekomunikacijska infrastruktura spodbuja družbeni, kulturni razvoj v
regiji, zmanjšuje problem oddaljenosti, spodbuja oblikovanje novih
storitev ter omogoča dostop do informacij in storitev. S pospešenim
razvojem telekomunikacijskih omrežij se zagotavlja dostop do kakovostnih
in za vsakdanje življenje, delo in razvoj pomembnih storitev
informacijske družbe ter omogoča učinkovito delovanje sistemov za
potrebe varnosti, obrambe, zaščite in reševanja. Zato se ga razvija kot
učinkovit, zanesljiv in prostorsko racionalni sistem. Na podeželju in na
odročnih območjih se temu ustrezno zagotovi infrastrukturne pogoje in z
zagotavljanjem kakovostnega dostopa do interneta spodbuja vključevanje
najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Za usposabljanje
mladine in občanov za informacijsko družbo se zagotavlja optimalno
telekomunikacijsko opremljenost izobraževalnih ustanov. |
(11) Možnosti razvoja
turizma so na območju občine v: |
·
Štatenbergu z njegovo kulturno dediščino (dvorec, krajinski park), ki je
primerna osnova za razvoj rekreacijskega turizma (golf, konjeništvo,
wellness) in za razvoj kulturnega turizma (kulturna dediščina,
prireditve, koncerti), |
·
Dravinjskih goricah, v dolini Dravinje in Ložnice, v Halozah in v
pogorju Boča z naravnimi kakovostmi in prepoznavno krajino, primerno za
razvoj mehkega turizma – pohodništva, kolesarstva, ponudbe lokalne
kulinarike, kmečkega turizma. |
(12) Ohranjenost
biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot je pomembni del naravnih
kakovosti krajine, zato se ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo
naravnih vrednot zagotavlja tudi s prostorskim razvojem, ki te kvalitete
spoštuje in jih vključuje na ustrezen način. V območjih z naravnimi
kakovostmi se zagotavlja take oblike kmetijske dejavnosti, ki omogočajo
sožitje med človekovimi dejavnostmi in naravo. Dopušča se prilagojene,
nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem
okolju, pri čemer se turistična in rekreacijska infrastruktura
prednostno zagotavlja v poselitvenih območjih in le izjemoma izven njih. |
7.
člen |
(razvojne potrebe države)
|
(1) Občina je izrazito
podeželska, razvojna usmeritev podeželja pa je sonaravni razvoj
raznolikih dejavnosti, predvsem preplet kmetijstva ter naravnih in
kulturnih kakovosti. Območje je izrazito razpršeno poseljeno, zato se
spodbuja hitrejši razvoj občinskega in lokalnega središča tudi kot
zaposlitvenih središč, potrebnih zaradi razvojnih problemov in obmejne
lege občine. Poseljenost podeželja na varovanih območjih kakovostne
kulturne krajine se ohranja, preprečuje pa se novo in sanira obstoječo
razpršeno gradnjo. Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogojih,
predvsem v hribovitih območjih, se razvija programe dopolnilnih
dejavnosti. Kmetijska dejavnost zagotavlja vzdrževanje kulturne krajine,
preprečevanje zaraščanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot, predstavitev in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter
trajnostno naravnani turizem. |
(2) Območje občine je
vododeficitarno, kar se upošteva pri umeščanju večjih porabnikov vode.
Na območjih, kjer erozijski procesi, hudourniki in poplave ogrožajo
poselitev, se pri načrtovanju upošteva te omejitve. |
(3) Za hitrejši razvoj
podeželja je potrebna ustrezna infrastrukturna opremljenost. Za razvoj
območja občine so izrazito pomembne učinkovite in dobre prometne
povezave z javnim potniškim prometom med podeželjem in urbanimi naselji
ter z razvojnimi središči v okolici. |
(4) Sodobna
telekomunikacijska omrežja, ki omogočajo delo na daljavo, so za
podeželsko občino Makole še posebno pomembna. Zato se zagotovi
kakovostni dostop do interneta na celotnem območju občine. |
(5) Upošteva se
prenosne elektroenergetske objekte in koridorje. Preko območja
občine potekata dva obstoječa visokonapetostna daljnovoda DV 220 kV
Cirkovce-Podlog (D-211) in DV 400 kV Mihovce-Krško (D-410) in koridor
predvidenega visokonapetostnega daljnovoda DV 2x400 kV Mihovce-Krško
(D-426). Predvideva se rekonstrukcijo obstoječega DV 220 kV
Cirkovce-Podlog na napetostni nivo 2x400 kV. |
(6) Poveča se rabo
obnovljivih virov energije, ki so na območju na voljo, predvsem sonca in
lesne biomase. |
(7) Na območju pretežno
kulturne krajine se razvija dejavnosti, ki ohranjajo mozaični preplet
gozda, agrarnih krajinskih vzorcev in tradicionalne poselitvene
strukture. Take dejavnosti so izkoriščanje pridobivalnega potenciala tal
za kmetijsko rabo, povečanje sonaravne proizvodnje lesne biomase ter
razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. |
8.
člen |
(razvojne potrebe regije) |
(1) Z regionalnega
vidika se razvojne potrebe odražajo predvsem v odpravljanju razvojnih
zaostankov, značilnih za podravsko regijo. Na več področjih se izvaja
ukrepe za povezano, uspešno in prepoznavno regijo, ki so: |
·
Spodbujanje razvojnih partnerstev za uspešnost in prepoznavnost regije. |
·
Spodbujanje podjetnosti, konkurenčnosti in znanja za hitrejši razvoj. |
·
Spodbujanje razvoja podjetništva, novih mikro, malih in srednje velikih
podjetij ter podjetniškega okolja. |
·
Spodbujanje globalne konkurenčnosti in internacionalizacije na znanju
temelječega gospodarstva. |
·
Spodbujanje naložb v razvoj človeških virov za izboljšanje konkurenčnih
sposobnosti. |
·
Povečanje zaposljivosti prebivalcev, zagotavljanje učinkovitega
delovanja trga dela in spodbujanje vseživljenjskega učenja. |
·
Povečanje konkurenčnosti turizma. |
·
Celostni razvoj podeželja s povečanjem konkurenčnosti kmetijstva in
gozdarstva. |
(2) Trajnostni razvoj
se zagotavlja s: |
·
Promocijo načel in ukrepov trajnostnega razvoja. |
·
Trajnostnim upravljanjem s prostorom in naravnimi viri. |
·
Varstvom okolja in trajnostnim pridobivanjem energije. |
·
Informacijsko družbo. |
·
Spodbujanjem socialne vključenosti. |
·
Povečanjem dostopnosti do javne infrastrukture in javnih storitev. |
·
Razvojem kulture in ohranjanjem kulturne dediščine . |
·
Razvojem in revitalizacijo urbanih središč. |
9.
člen |
(povezave s sosednjimi občinami) |
(1) Občina Makole je v
največji meri vezana na medobčinsko središče Slovenska Bistrica, ki
predstavlja upravno, izobraževalno in zaposlitveno središče. |
(2) Prometno je občina
preko regionalne ceste in lokalnih cest povezana s Slovensko Bistrico
(nadalje Maribor), Poljčanami, Rogaško Slatino, Majšperkom in Ptujem. V
te kraje poteka tudi avtobusni potniški promet, ki je edina oblika
javnega potniškega prometa v občini |
(3) Zraven Slovenske
Bistrice so za občino pomembna zaposlitvena središča še Poljčane,
Slovenske Konjice, Zreče, Maribor, Rogaška Slatina, Majšperk, Kidričevo
in Ptuj. |
(4) Na področju
vodooskrbe in ravnanja z odpadki je občina vezana na Komunalo Slovenska
Bistrica, na področju vodooskrbe pa delno tudi na Komunalo Ptuj, ki z
vodo oskrbuje del naselja Savinsko. |
(5) Širša je povezava
občin ob reki Dravinji za izboljšanje kakovosti vode reke Dravinje ter z
aktivnostmi v zvezi z reševanjem problematike zbiranja in čiščenja
odpadnih voda. |
(6) S turističnega
vidika je povezovanje občin ob Dravinjski dolini velik, a premalo
izkoriščen potencial. Zelo aktivna oblika povezave je nastajajoča
turistična regija Haloze – Zágorje, v katero se povezuje več haloških
občin na slovenski strani meje in zágorske občine na hrvaški strani.
Občina se bo tudi v prihodnje povezovala s sosednjimi območji predvsem
na področju infrastrukture in turizma, pa tudi na ostalih področjih,
kjer se bodo pokazale možnosti. |
10.
člen |
(cilji prostorskega razvoja
občine) |
Prostorski razvoj občine zasleduje sledeče cilje: |
·
Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da se ustvarja največje
pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit
razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. |
·
Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalstva z
ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. |
·
Spodbujanje funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij. |
·
Zagotavljanje povezanosti naselij z občinskim središčem in regionalnim
središčem z učinkovitejšo mobilnostjo, podprto z javnim potniškim
prometom. |
·
Učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem lokacijskih
možnosti in omejitev. |
·
Zagotavljanje zadostnega števila različnih stanovanj predvsem v
občinskem središču in oskrbnem središču Pečké. |
·
Varna,
socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena naselja. |
·
Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne
dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje naselij. |
·
Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti ter dobro dostopnostjo do javne družbene
infrastrukture. |
·
Zagotavljanje ustrezne in enotne vodooskrbe na celotnem območju občine. |
·
Zagotavljanje varstva ljudi, premoženja, kulturne in naravne dediščine
ter okolja z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
·
Izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih
gospodarskih dejavnosti. |
·
Izboljšanje povezanosti prometnega omrežja. |
·
Izboljšanje povezanosti elektro- in drugih energetskih omrežij. |
·
Izboljšanje telekomunikacijskih omrežij. |
·
Izboljšanje varčne in večnamenske rabe tal in virov, |
·
Smotrna
raba prostora za urbanizacijo z nadzorom nad širjenjem poselitvenih
območij. |
·
Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo. |
·
Spodbujanje rabe obnovljivih virov povsod kjer je to prostorsko
sprejemljivo. |
·
Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne
ali druge nesreče, predvsem iz poplavnih in erozijskih območij. |
·
Preusmerjanje obstoječih dejavnosti iz območij, ki so ogrožena zaradi
naravnih ali drugih nesreč ter izpopolnjevanje zaščite pred posledicami
naravnih in drugih nesreč. |
·
Zagotavljanje boljše dostopnosti do kulturne in naravne dediščine in s
tem povečanje njenih identifikacijskih, vzgojnih in gospodarskih
potencialov ter njena trajnostna raba. |
·
Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in
naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja. |
·
Zagotavljanje ustreznega vključevanja biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. |
·
Vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje
prostorskega razvoja dejavnosti. |
·
Zagotavljanje dobre komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč
za gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja
in klimatizacije). |
·
Racionalno in celovito ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. |
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine |
11.
člen |
(prednostna območja za razvoj
poselitve) |
(1) Za dvig kvalitete življenja prebivalcev v območjih razpršene
poselitve se prednostno razvija občinsko središče Makole in oskrbno
središče Pečké,
ki ima pomembno prometno
lego v občini. Obe naselji se razvija predvsem v smislu funkcijske
širitve (oskrba, storitve, kultura, šport, izobraževanje), prednostno ob
zapolnitvi prostih zazidljivih površin znotraj obeh naselij, pa tudi v
smislu nujne, a racionalne prostorske širitve. |
(2) Z vidika ohranjanja kulturne krajine in habitatov ter z
narodno–obrambnega vidika se omogoča in aktivno ohranja avtohtono
poselitev na območjih razpršene poselitve. |
12.
člen |
(prednostna območja za razvoj
dejavnosti) |
(1) Prednostno območje za razvoj turizma v občini je kompleks dvorca
Štatenberg z njegovo okolico. Dovoljene gospodarske dejavnosti na
območju dvorca in okolice so izključno dejavnosti, povezane s turizmom.
Dvorec se celovito prenovi, na območju dvorca pa se spodbuja razvoj
rekreativnega in kulturnega turizma ter spremljajočih dejavnosti.
|
(2) Zaradi visoke
kakovosti krajine večjega dela občine se razvoj dejavnosti čim bolj
prilagodi ohranitvi teh kakovosti. Dejavnosti na območju Haloz, pogorja
Boča in Dravinjske doline, ki je vključeno v Naturo 2000, temeljijo na
ohranjanju naravnih kakovosti. To pomeni, da se območje prednostno
usmerja v trajnostno sonaravni razvoj. Dejavnosti, ki se jih na tem
območju razvija, so predvsem: |
·
Turizem, predvsem razne oblike mehkega turizma (kolesarjenje,
pohodništvo, turizem na kmetijah). |
·
Sonaravno gozdarjenje in izraba lesne biomase v energetske namene. |
·
Vinogradništvo z zidanicami. |
·
Pašna živinoreja. |
(3) Prednostni območji
za proizvodne dejavnosti sta obstoječi proizvodni območji v naseljih
Štatenberg in Stopno. Glede na lokacijo območij se z vidika
naravovarstva dejavnosti čim bolj prilagaja zahtevam za ohranjanje
območij Natura 2000 in poplavnosti na območju Dravinje, Ložnice in
drugih poplavnih potokov. |
(4) Prednostno območje
za razvoj kmetijstva sta ravnini ob Ložnici in Dravinji. Območje je
namenjeno poljedelstvu, ki se ga prilagodi poplavnim razmeram, v dolini
Dravinje pa tudi Naturi 2000. |
13.
člen |
(druga za razvoj pomembna območja) |
(1) Vloga kulturne
dediščine v prostorskem razvoju občine, predvsem dvorca Štatenberg, je
velika. Ohranjenih je več kvalitetnih sakralnih in drugih pomembnih
stavb ter arheoloških najdišč, ki dvigujejo kakovost prostora. Skupaj je
na območju občine 32 enot zavarovane nepremične kulturne dediščine, ki
se jih ohranja in vključuje v turistično ponudbo občine. |
(2) Narava na območju
občine je dobro ohranjena, številni naravni elementi so zavarovani kot
naravne vrednote. Na območju občine je 19 zavarovanih naravnih vrednot,
od tega 8 državnega in 11 lokalnega pomena: |
·
Tri območja
Nature 2000, ki pokrivajo 1520 ha ali 41 % površine celotne občine. |
·
1346 ha
zavarovanih območij (KP Boč – Donačka gora, KP Štatenberg, NR –
pragozdni rezervat Boč – Plešivec). |
·
13 naravnih
spomenikov. |
Naravne vrednote se ohranja
in vključuje v turistično ponudbo občine |
(3) Površinske vode: Reka
Dravinja spada med vode 1. reda. Preostale vodne površine so vode 2.
reda. Med pomembnejše sodijo potoki Ložnica, Jelovški potok in
Dežnica. Večje stoječe vodne površine so ribniki ob dvorcu Štatenberg
ter ribniki severovzhodno ob Pečkah. |
(4)
Območja
mineralnih surovin: V občini ni območij izkoriščanja mineralnih surovin.
V primeru izkazanega
interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo Občina
pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo
prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo
namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot
površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
(5) Odlagališča komunalnih
odpadkov na območju občine ni. V komunalnem območju ob naselju Makole se
uredi center za začasno zbiranje reciklažnih odpadkov po vrstah pred
odvozom v reciklažo. Mešane odpadke se odvaža v Odlagališče odpadkov
Pragersko (CERO II. stopnje) ali v druge Regionalne centre za ravnanje z
odpadki. |
14.
člen |
(omrežje naselij z vlogo
in funkcijo naselij in temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v
občini in regiji) |
(1) Omrežje naselij
občine sestavlja 13 naselij. Občinsko središče Makole je funkcijsko
najpomembnejše naselje, upravno, izobraževalno, oskrbno in tudi
zaposlitveno središče občine. Funkcijsko pomembnejše naselje je še
oskrbno središče Pečké
s predvideno poslovno cono.
Ostale vasi imajo le bivalno in kmetijsko funkcijo. |
(2) Občinsko središče,
oskrbno središče Pečké
ter naselji Stopno in Strug so med seboj povezani z državnimi
(regionalnimi) cestami, vsa ostala naselja pa z občinskimi (lokalnimi)
cestami. Regionalno gledano je občina z državno cesto povezana v dve
smeri, proti vzhodu do Majšperka, Ptuja, Kidričevega in proti zahodu po
dolini Dravinje do Poljčan. Občutno prešibka je povezava z občinsko
cesto po Ložniški dolini proti medobčinskemu središču Slovenska
Bistrica in nacionalnemu središču Mariboru, ki se jo rekonstruira in
posodobi in prekategorizira iz lokalne v regionalno cesto. |
15.
člen |
(središča pospešenega razvoja) |
Naselja, za katera se
načrtuje intenzivnejši razvoj, so: |
·
Makole kot občinsko središče, kjer se spodbuja poselitvene in funkcijske
širitve. Za Makole je izdelan UN. |
·
Pečké kot oskrbno
središče, ki na posameznih področjih funkcijsko dopolnjuje občinsko
središče. |
·
Ožje območje dvorca Štatenberg z okolico kot jedro razvoja turizma v
občini. |
16.
člen |
(okvirna območja naselij) |
Strnjena naselja so
Makole, Pečké ter vasi Strug,
Stopno, Varoš, Štatenberg, Savinsko, Ložnica in Stranske Makole. |
17.
člen |
(okvirna območja sanacije
razpršene gradnje) |
(1) Za območje sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje je,
opredeljeno območje vzhodno od strnjenega dela naselja Pečké
ob regionalni cesti Majšperk – Poljčane. |
(2) Območje sanacije razpršene gradnje, ki se sanira kot novo naselje,
je osrednji del naselja Jelovec pri Makolah ob lokalni cesti. št. 440501
Makole – Sv. Ana – Stoperce. |
(3) Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira. |
18.
člen |
(okvirna območja razpršene
poselitve) |
Območja razpršene
poselitve so območja slemenske poselitve na gričevju ter ostala območja
agrarne poselitve zunaj območij naselij (Dežno pri Makolah, Stari Grad,
Jelovec pri Makolah, Štatenberg, Mostečno in Savinsko). Med območja
razpršene poselitve spadajo tudi vinogradniška območja, to so območja
slemenskih poselitev s tradicionalnimi vinogradniškimi legami zunaj
območij naselij (Stari Grad, Dežno pri Makolah, Jelovec pri Makolah,
Štatenberg, Ložnica in Savinsko). |
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
19.
člen |
(prometna infrastruktura) |
(1)
Cestno povezavo Pečké – Slovenska Bistrica se iz občinske lokalne
prekategorizira v državno regionalno cesto, saj ima kot glavna povezava
do medobčinskega in nacionalnega središča velik pomen za razvoj
območja. Na območjih strnjene poselitve in na območjih sanacije
razpršene gradnje se ob cestah predvidi ločene površine za pešce in
kolesarje. Lokalne, to je občinske ceste in javne poti, se na
poselitvenih območjih ter kjer je potrebno, rekonstruira in asfaltira
makadamske odseke. |
(2) Omrežje kolesarskih
poti tvori omrežje državnih daljinskih in glavnih kolesarskih povezav,
ki povezujejo urbana središča in turistična naselja ter se navezujejo na
daljinski evropski kolesarski povezavi številka 8 in 9, ki potekata
skozi Slovenijo. Glede na prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno
infrastrukturo se za kolesarske poti izkoristi obstoječe, z motornim
prometom manj obremenjene prometnice. V podporo razvoju mehkega turizma
v občini se vse občinske ceste opredeli tudi kot lokalne
turistično-rekreativne kolesarske poti. Za to so primerne zaradi nizke
gostote prometa. Zaradi raznolike konfiguracije terena se jih
kategorizirati glede na težavnost. Vse lokalne kolesarske poti so
navezane na regionalno oziroma obe daljinski kolesarski povezavi. Gozdne
ceste se nameni tudi gorskemu kolesarjenju. Za potrebe dnevnih migracij
se predvidi predvsem dolinske lokalne ceste in regionalno cesto. |
(3) Pešpoti obsegajo
tematske pešpoti v podeželskem območju, ki se povezujejo v omrežje
pešpoti in navezujejo na evropski pešpoti E6 in E7 ter kulturne poti, ki
potekajo skozi Slovenijo. Omrežje pešpoti se razvija v turističnih
območjih in se jih povezuje s kolesarskim omrežjem. Z njimi se
zagotavlja povezovanje privlačnih krajinskih območij med seboj, pri
njihovem umeščanju pa se upošteva varnost pešcev oziroma pohodnikov. |
(4) Javni potniški
promet v občini je le avtobusni promet. Ima relativno majhno frekvenco,
glavne povezave pa so proti Poljčanam, Slovenski Bistrici, Mariboru in
Majšperku. Javni potniški promet je v splošnem javnem interesu. Postopno
se z rekonstrukcijo cest odpravlja za del prebivalstva slabšo dostopnost
do javnega potniškega prometa zaradi razpršene poselitve in strmega
reliefa. Brez avtobusnih postajališč so zaledna razpršena naselja Dežno
pri Makolah, Savinsko, Stari Grad, Štatenberg in Varoš. Dodatna
avtobusna postajališča in varni dostopi za potnike s pločniki se bodo
uredili, kjer bo to možno. Združevanje šolskih prevozov z javnim
linijskim prevozom zaradi povečanja standarda dostopnosti občanov in
racionalizacije bo izvedeno tam, kjer je to smiselno in izvedljivo.
Zaradi specifike občine z vidika njene lege in velikosti je potrebno
sistem javnega potniškega prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi
občinami oziroma na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih
zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe,...). |
20.
člen |
(telekomunikacijska infrastruktura) |
(1)
Prioritetno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih
telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter
sistematično uvajanje nove tehnike in tehnologije. S sodobno
telekomunikacijsko infrastrukturo se poveže vsa naselja v občini. Trase
novih telekomunikacijskih kablov se načrtuje prednostno ob že obstoječih
in v načrtovanih skupnih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju
novih naprav in objektov telekomunikacijskih omrežij v prostor se v čim
večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe
telekomunikacijske naprave in objekte. Uvaja se vse ukrepe, da se vplive
telekomunikacijskih naprav na zdravje, okolje in prostor zmanjša na
najmanjšo možno mero. Zaradi uvajanja novih oblik dela na daljavo na
podeželju in na odročnih območjih se zagotovi ustrezno opremljenost
območja z infrastrukturnimi napravami in objekti. Z zagotavljanjem
kakovostnega dostopa do interneta se spodbuja vključevanje najširšega
kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Za zagotavljanje
usposobljenosti mladih za informacijsko družbo se zagotavlja optimalno
telekomunikacijsko opremljenost izobraževalnih ustanov. |
(2) Predvideti je
potrebno izgradnjo telekomunikacijske kabelske kanalizacije in
ustreznega telekomunikacijskega omrežja na osnovi projektnih rešitev,
pri novogradnjah na območju strnjenih naselij (nova zazidalna območja)
ter območjih proizvodnih in centralnih dejavnosti, pri čemer naj trase
potekajo po javnih površinah. |
21.
člen |
(energetska infrastruktura) |
(1) Spodbuja se rabo
obnovljivih virov energije, da se poveča njihov delež v primarni
energetski bilanci države. Fosilna goriva se nadomešča z rabo tehnološko
in gospodarsko izkoristljivih potencialov obnovljivih virov, predvsem z
biomaso, lesno biomaso, sončno energijo in geotermalno energijo.
Sprejemnike sončne energije se namešča na strehe zasebnih stanovanjskih
objektov pa tudi na strehe javnih objektov kot je na primer streha nove
športne dvorane, na strehe proizvodnih objektov v proizvodnih conah in
podobno. V energetski zasnovi občine se analizi možnosti vključevanja
obnovljivih virov in samooskrbe z energijo doda tudi analizo možnosti
varčevanja z energijo in ukrepe za učinkovito rabo energije.
|
(2) Učinkovito in
varčno rabo energije se zagotavlja tudi z energetsko prilagojenim
prostorskim in urbanističnim načrtovanjem, to je z ustreznim usmerjanjem
poselitve, načrtovanjem ekonomičnih sistemov zazidave in energetsko
varčnih tipov objektov. Tudi pri gospodarjenju ter pri prenovi in
sanaciji stavb se zagotavlja učinkovito in varčno rabo energije.
Spodbuja se gradnjo novih enot za sočasno proizvodnjo toplote in
električne energije ter sistemov daljinskega ogrevanja z uporabo toplote
iz soproizvodnje. |
(3) Na obravnavanem
območju občine Makole potekajo obstoječi in predvideni visokonapetostni
daljnovodi in sicer: |
·
Obstoječi DV 220 kV Cirkovce-Podlog (D-211), za katerega je predvidena
predelava na napetostni nivo 2x400 kV. |
·
Obstoječi DV 400 kV Mihovce-Krško (D-410). |
·
Predvideni DV 2x400 kV Mihovce-Krško (D-426). |
(4) Pri vseh posegih v
prostor je potrebno upoštevati širino varovalnega pasu
elektroenergetskih daljnovodov (17. člen Energetskega zakona (EZ-C) Ur.
l. RS št. 70/08), ki znaša za napetostni nivo 400 in 220 kV 80 m (40 m
levo in 40 m desno od osi DV) tako: |
·
Da je za vse objekte skladno s prilogo tabela 1 in 2 Pravilnika o
pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.
list RS, št. 101/2010) označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem
pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska
raba prostora znotraj varovalnega pasu je: območje brez stanovanj, brez
športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, in podobno. objektov, namenjeno
le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti,
transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti in podobno. |
·
Da je potrebno za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih in
predvidenih prenosnih daljnovodov pridobiti pisno projektne pogoje in
soglasje k projektnim rešitvam od ELES-a. |
·
Da je pri projektiranju potrebno upoštevati določila Pravilnika o
pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja
dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Ur.
list RS, št. 101/2010) in slovenskega standarda SIST EN 50341-1 Nadzemni
električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 1. del: Splošne
zahteve – Skupna določila, slovenskega standarda SIST EN 50341-3-21
Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad 45 kV – 3-21. del:
Nacionalna normativna določila (NNA) za Slovenijo (na podlagi SIST EN
50341-1:2002) ter slovenskega standarda SIST HD 637 S1 z naslovom
Elektroenergetske naprave nad 1 kV izmenične napetosti, dosežene
najmanjše razdalje do objektov z upoštevanjem največjega povesa. |
·
Da je pri gradnji potrebno upoštevati določila Pravilnika o varstvu pri
delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. I. RS št. 29/92) ter
predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi
predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetosti nivo 400 kV na manj
kot 5 m in za napetostni nivo 220 kV na manj kot 3,75 m. Investitorja
zadolžujemo, da naj poskrbi za upoštevanje pravil za varno delo v
bližini elektroenergetskih naprav. |
(5) V vsa naselja v
občini je speljano omrežje 20 kV daljnovodov, ki se ga posodablja glede
na kakovost in širi usklajeno s širitvijo urbanih območij. Na reki
Dravinji se glede na možnosti predvidi gradnjo malih hidroelektrarn. |
(6) Čez območje občine
ne poteka prenosno plinovodno omrežje, predvidena pa je trasa prenosnega
plinovoda M9 Lendava – Opatje selo, ki pa še ni dokončno opredeljena. Na
območju občine Makole se oskrba s plinom preko distribucijskega omrežja
ne predvideva. |
(7) V centralnem delu
Makol se zaradi izboljšanja bivalne kakovosti in energetske varčnosti
načrtuje daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. |
(8) V svojem lokalnem
energetskem konceptu Občina opredeli varčno in učinkovito energetsko
oskrbo z upoštevanjem možnosti rabe razpoložljivih obnovljivih virov
energije in povečanjem stopnje energetske samooskrbe. Predvsem je
poudarek na izkoriščanju lesne biomase. Pri vseh novo načrtovanih
kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje
toplote in električne energije. |
22.
člen |
(komunalna infrastruktura in vodno
gospodarstvo) |
(1) Na
področju oskrbe z električno energijo se zagotavlja enakomerne in
ustrezne napetostne razmere na celotnem območju občine. Spodbuja se
racionalno in učinkovito rabo električne energije ter uvaja varčevalne
ukrepe. Na območjih strnjenih naselij se postopno zračne vode nadomešča
s podzemnimi. Na območjih zaščitnih pasov električnih daljnovodov se
razen gradbenih inženirskih objektov in parkirišč ne dopušča gradnje
stavb za stalno ali občasno bivanje, stavb javnih dejavnosti,
rekreacijskih objektov in parkov. Izrabe plinske energije se na območju
občine ne predvideva. Spodbuja se ukrepe za izrabo obnovljivih virov
energije. |
(2) Oskrba s pitno vodo
v pretežnem delu občine temelji na javnem vodovodnem sistemu, ki je
povezan s slovenjebistriškim sistemom in se napaja iz vodnih zajetij
Jelovec, skrajni jugovzhodni del občine pa je priključen na sistem
Dežno, ki se napaja iz vodnih zajetij Ravno Cerje. Skrajni severovzhodni
del občine je vključen v ptujski javni vodovodni sistem preko
vodovodnega cevovoda DN 160, iz katerega se oskrbuje 31 gospodinjstev.
Na obstoječem primarnem cevovodu 160 je izveden vodomerni jašek, preko
katerega je možno oskrbovati občino Makole, vendar je ta povezava
aktivna samo ob pomanjkanju vode v običajnih virih. Glede na
vododeficitarnost območja Haloz se v ta območja ne usmerja novih velikih
porabnikov vode. Pri obstoječih porabnikih se spodbuja uporabo
najnovejših tehnologij in najboljših tehničnih rešitev za pripravo in
rabo pitne in tehnološke vode. S priključitvijo vseh uporabnikov na
javni vodovodni sistem in izvajanjem varčevalnih ukrepov kot je uporaba
deževnice za tehnološke potrebe v kmetijstvu in podobno. se obstoječe
razmere znatno izboljša. |
(3) Na območju občine
zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda še ni celovito urejeno.
Na območjih obsežnejše strnjene pozidave se postopno zagotavlja gradnja
kanalizacijskih omrežij, ki se zaključijo z ustreznimi čistilnimi
napravami, povsod drugod pa se čiščenje odpadnih voda ureja z
individualnimi malimi čistilnimi napravami. Ločeno odvajanje padavinske
in čiščenje komunalne odpadne vode se prednostno uredi v naseljih Makole
in Pečke, na turističnih območjih ter na območjih, ki so s področnimi
predpisi opredeljena kot občutljiva in vodovarstvena območja. |
(4) Padavinsko in
odpadno komunalno vodo se zbira in odvaja ločeno. Padavinsko vodo se čim
dlje zadržuje na mestu nastanka, zaledne vode pa se odvaja v površinskih
odvodnikih mimo naselij do najbližjega vodotoka ali v ponikovalne jarke.
Hudourniško erozijo se preprečuje z ureditvijo zajezitev in
zadrževalnikov visokih vod na gornjih delih dolin vodotokov, pred
intenzivneje urbaniziranimi območji. |
(5) Največji vodotoki
na območju občine, ki redno poplavljajo kvalitetna kmetijska zemljišča,
so reka Dravinja, Ložnica in Jelovški potok. Za zmanjšanje učinkov
poplav na človekove dejavnosti se uvaja ekoremediacije, ponovno
vzpostavljanje naravnih razmer, ki upoštevajo sisteme in procese v
naravnih in umetnih ekosistemih, ščitijo okolje, ga obnavljajo ter
vključujejo odpravljanje posledic. Osnovni cilj je večnamensko
gospodarjenje z vodotoki, jezeri in mokrišči, ki omogoča celostni
razvoj posameznih območij in sožitje človeka in narave. |
(6) Na področju
ravnanja z odpadki se zagotavlja zmanjševanje količin odpadkov ter
nevarnostnega potenciala na izvoru, ponovno uporabo uporabnih odpadkov
in varno končno odlaganje neuporabnih. Odpravlja se neurejena
odlagališča ter druga stara bremena. Na celotnem območju občine se
zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru.
Biološko razgradljive komunalne odpadke se v največji možni meri
kompostira individualno ali v skupnih kompostarnah. Zbiralnice za ločeno
zbiranje odpadkov s primernimi dostopi se uredi po območju celotne
občine, njihovo velikost in gostoto pa se prilagodi gostoti poselitve. Na
območju občine ni odlagališča komunalnih odpadkov. V
komunalnem območju v Makolah se zgradi center za ločeno zbiranje
reciklažnih komunalnih odpadkov pred odvozom v reciklažo.
Neuporabne in posebne odpadke se odvaža v odlagališče komunalnih
odpadkov Pragersko ali v druge regionalne centre za ravnanje z odpadki.
Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na komunalno
odlagališče v občini Slovenska Bistrica. Način ravnanja s komunalnimi in
drugimi odpadki je reguliran z občinskim odlokom. |
(7) Obstoječa
neustrezno urejena „divja“ odlagališča odpadkov, ki so lahko potencialni
vir onesnaženja ali motenj v prostoru, se sanira prioritetno. V okviru
sanacije se zagotovi okoljsko-tehnične ukrepe za preprečitev
potencialnega onesnaževanja naravnih virov ter prostorsko sanacijo z
ustrezno izrabo saniranega prostora. |
2.4. Okvirna območja naselij in z njimi povezana območja razpršene
gradnje |
23.
člen |
(določitev naselij) |
(1) Območja naselij se
definira z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov Makole
(ureditvena območja naselja), ki se jih na nekaterih mestih uskladi
glede na dejansko stanje in glede na načrtovane manjše širitve. Razvoj
naselij je osredotočen predvsem na zapolnjevanje prostih zazidljivih
površin znotraj naselij in na njihovo zaokroževanje, na širitve pa le v
minimalni meri. To so naselja Pečké (osrednji in zahodni del naselja),
Varoš, Strug, Stopno, Stranske Makole, Ložnica (zaselka Sp. in Zg.
Ložnica), Mostečno. V naselju Stopno se zraven zgoraj opredeljenih
širitev zagotovi površine za širitev obstoječega proizvodnega območja
(južni del naselja). |
(2) Območje Občinskega
središča Makole se opredeli in prikaže v Urbanističnem načrtu skupaj s
širitvami naselja. Ker razpoložljiva stavbna zemljišča za predvideno
funkcijsko krepitev naselja za stanovanjsko gradnjo in za gradnjo
potrebne okoljske infrastrukture ne zadoščajo, se na vzhodnem robu
naselja stavbna zemljišča širi za stanovanjsko gradnjo, za komunalno
območje (čistilna naprava in center za začasno ločeno zbiranje trdih
odpadkov pred odvozom v reciklažo), v severnem delu naselja zaradi
uskladitve z dejanskim stanjem in zaokrožitvijo naselja, na zahodu pa
zaradi potreb po športno rekreacijskih površinah, ki jih naselje danes
nima. |
(3) Kot naselja se
opredelijo gručasta jedra ter slemenske zgostitve pozidave v nizu sicer
razloženih naselij oziroma delov naselij Pečké, Mostečno,Savinsko,
Štatenberg in Stari Grad.
Pri tem
se upošteva definicijo, ki izhaja iz Odloka o strategiji prostorskega
razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju SPRS) in ki
pravi, da naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih objektov.
Gradnja se usmerja na obstoječa stavbna zemljišča, namenjena bivanju in
opravljanju kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti, če to ni možno se jih
usmerja ob rob obstoječih stavbnih zemljišč, pri čemer se nova stavbna
zemljišča opredelijo znotraj oboda naselij (zapolnitve vrzeli). Kot
stavbna zemljišča se opredelijo tudi že pozidana območja znotraj oboda
naselij, ki so bila po dosedanji namenski rabi opredeljena kot
kmetijska, če gre za zapolnitev vrzeli med obstoječimi stavbnimi
zemljišči ter če območje daje videz strnjenega naselja. |
(4)
Za
večje širitve naselij, ki se priključijo naselju, se skladno z 36.
členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št.
99/2007, v nadaljevanju Pravilnik o OPN) izdela OPPN oziroma podrobni
PIP v kvaliteti OPPN. Taka območja so : |
·
Športni park Makole (zahodni del naselja Makole). |
·
Komunalno območje Makole (vzhodni del naselja Makole). |
·
Stanovanjsko območje v vzhodnem delu Makole. |
·
Poslovna cona Pečké skupaj s čistilno napravo. |
·
(5)
Območje razpršene gradnje iz 28. člena Pravilnika o OPN, ki se ga
priključi bližnjemu naselju in sanira kot del tega naselja, ker je z
njimi funkcionalno in oblikovno povezano, je: |
·
Območje
vzhodno od Pečk. |
(6) Kot
novo naselje iz 29. člena Pravilnika o OPN se opredeli: |
·
Naselje
Jelovec. |
(7)
Posebna zaključena območja poselitve iz 30. člena Pravilnika o OPN niso
predvidena. |
(8)
Ostala območja razpršene gradnje po 31. členu Pravilnika o OPN se
komunalno sanira. Na teh območjih se pod in ob objektih stavbnih
zemljišč ne opredeljuje.
|
(9)
Območja
razpršene poselitve so razložena naselja oziroma zaledni deli vseh sicer
strnjenih naselij v občini. Določena so na podlagi naslednjih kriterijev
prepoznavnosti prostora: |
·
Poselitve nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini. |
·
Pojava
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih
naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967. |
(10) Naselje Pečké leži
ob stičišču glavnih prometnih poti skozi občino in je zato za poselitev
zelo privlačno. Prostih zazidljivih površin primanjkuje, zato se
načrtuje širitev stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo na pobočje
nad cesto Pečké–Majšperk vzhodno od strnjenega dela naselja. Južno ob
cesti Pečke- Majšperk se načrtuje širitev oskrbnega in poslovnega
območja na že obstoječe stavbno zemljišče. Območje se nameni oskrbnim
in poslovnim dejavnostim. Vzhodno od območja se načrtuje komunalno
območje, namenjeno čistilni napravi naselja. Cona bo imela na kakovost
bivanja v naselju in na okolje minimalni vpliv, saj bodo v njej le
dejavnosti z emisijami pod najvišjimi dovoljenimi nivoji. |
(11) Razvoj ostalih
strnjenih naselij v občini je osredotočen predvsem na zapolnjevanje
prostih zazidljivih površin znotraj naselij in na njihovo zaokroževanje,
na širitve pa le v minimalni meri. |
(12) Avtohtono
razpršeno poselitev se ohranja v obstoječem obsegu. |
24.
člen |
(koncept prostorskega razvoja naselja Makole, za katerega je izdelan
urbanistični načrt) |
Strnjeno podobo naselja
v svojem zelenem, krajinsko pestrem okvirju, se strogo varuje.
Zapolnjuje se območja znotraj današnjega obsega naselja, območja širitve
na njegovem obrobju pa se izgrajuje strnjeno in upoštevaje obe
prostorski dominanti. Sanira se urbanistično, gradbeno in komunalno
neurejeno stanovanjsko območje na vzhodnem delu naselja. Naselje se
izgrajuje v smislu ohranjanja kvalitet dosedanje urbanistične podobe,
izboljševanja in izenačevanja komunalnega standarda v naselju,
izboljševanja bivalnih pogojev stanovalcev ter v skladu z osnovno
usmeritvijo občine, pospešenim razvojem turističnih in rekreacijskih ter
z njimi povezanih dejavnosti. Pri načrtovanju se upošteva poplavno
območje Dravinje in Jelovškega potoka, kamor se poselitve ne usmerja
oziroma se jo prilagodi razredu poplavne nevarnosti. |
25.
člen |
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
(1) V občinskem
središču Makole se ob stanovanjski gradnji razvija predvsem centralne
dejavnosti. Z urejanjem središča naselja s prepletom upravne, kulturne,
storitvene in novih funkcij se Makole v povezavi s sosednjim naseljem
Pečké razvija v smislu funkcijskega kompletiranja. |
(2)Oskrbno središče
Pečké z vidika centralnih in oskrbnih dejavnosti funkcijsko dopolnjuje
občinsko središče Makole, s širitvijo poslovnega in oskrbnega območja
pa tudi z vidika zaposlovanja. |
(3) Naselje Štatenberg,
predvsem območje dvorca, se razvija usmerjeno v turizem. Za razvoj se
izkoristi obstoječ dvorec skupaj z zelenim zaledjem. Območje za
proizvodne dejavnosti v Štatenbergu se razširi zaradi namestitve novih
poslovnih dejavnosti, ki pomenijo tudi nova delovna mesta. V Stopnem se
proti jugu razširi obstoječe proizvodno območje. |
(4) V ostalih naseljih
se omogoči umestitev osnovnih storitvenih in oskrbnih dejavnosti, še
posebej pa se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, razvoj
turističnih kmetij ter dejavnosti, povezanih z razvojem turizma. |
26.
člen |
(sanacija razpršene gradnje) |
(1) Kot območje
sanacije razpršene gradnje, ki se jo vključi v naselje, se glede na
funkcionalno in oblikovno povezanost z obstoječim naseljem, možnostmi
zagotovitve dostopa do obstoječe družbene infrastrukture naselja ter
možnostmi priključitve na infrastrukturna omrežja naselja (predvsem na
prometno, energetsko, kanalizacijsko in vodovodno omrežje naselja)
opredeli razpršena gradnja zahodno od strnjenega dela naselja Pečké.
|
(2) Kot območje
sanacije razpršene gradnje, ki se jo sanira kot novo naselje, se
opredeli strnjeni del naselja Jelovec v dolini ob Jelovškem potoku južno
od Makol. Obstoječe razpršene gradnje ni mogoče priključiti obstoječemu
naselju, jo je pa možno zaradi zaključenosti območja oblikovati kot novo
naselje, ker obstaja možnost zagotovitve dostopa do obstoječe družbene
infrastrukture z javnim potniškim prometom. |
27.
člen |
(območja razpršene poselitve) |
(1) V občini je
razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec prisotna na
celotnem gričevnatem delu občine. Pojavlja se kot razložena slemenska
poselitev, kot poselitev v zaselkih in kot samotne kmetije, ki jih
pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, deloma pa tudi
mlajša nadomestna gradnja. Območja razpršene poselitve se v čim večji
možni meri ohranja in varuje z načrtovanjem prenove zakonito zgrajenih
objektov ter njihove prilagoditve novim potrebam. Nove objekte se
načrtuje za razvoj kmetijske in dopolnilnih dejavnosti ter dejavnosti,
povezanih s turizmom. Načrtovanje novih posegov v prostor je možno za
posege, ki: |
·
Neposredno služijo kmetijski,
gozdarski ali turistični dejavnosti. |
·
So namenjeni opravljanju lokalnih
gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura). |
·
So namenjeni splošni rabi (lokalno
grajeno javno dobro). |
·
So namenjeni izvajanju ukrepov na
področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
ter ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine. |
·
So namenjeni športu in rekreaciji. |
·
So namenjeni rabi naravnih dobrin
in sanaciji opuščenih območij izkoriščanja. |
·
So namenjeni obrambi ter varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v
pristojnosti občine. |
(2) Načrtovanje novih
posegov v prostor je možno tudi za stanovanjsko gradnjo na kmetijah, pod
pogojem, da se s tem ohranja poseljenost območja in prepoznavne
značilnosti kulturne krajine ter prepreči zaraščanje obdelovalnih
kmetijskih površin. Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve
Haloz je pomembno tako z vidika ohranjanja kulturne krajine kot tudi z
narodno-obrambnega vidika, saj gre za obmejno območje. |
(3) Na
podlagi ustreznih načrtovalskih kriterijev se določijo vinogradniška
območja znotraj katerih je možno načrtovati stavbna zemljišča za
vinogradniške objekte. Ta območja se opredelijo na tradicionalnih
vinogradniških območjih v gričevnatih delih občine na območjih razpršene
poselitve v naseljih Dežno pri Makolah, Stari Grad, Varoš, Štatenberg,
Ložnica, Jelovec pri Makolah, Savinsko in Mostečno. Novi objekti se
načrtujejo na podlagi posameznih pobud, če zadostujejo naslednjim
kriterijem: |
·
Minimalna površina vinograda ali sadovnjaka mora znašati minimalno 30
arov, če se načrtuje na najboljših kmetijskih zemljiščih oziroma 5 arov,
če se načrtuje na drugih kmetijskih zemljiščih. V primerih, ko je nasad
manjši od predpisanega oziroma še v fazi načrtovanja, je možno
načrtovati stavbno zemljišče, vendar mora investitor še pred izdajo
gradbenega dovoljenja za vinogradniško klet zasaditi/dosaditi potrebne
površine. |
·
Velikost stavbnega zemljišča lahko
za posamezni objekt znaša največ 500 m2. |
·
Zemljišče mora imeti možnost
priključevanja na javno cesto ali pot, vodovod in elektriko. |
·
Velikost vinogradniškega objekta
in njegove oblikovne značilnosti se določi na podlagi značilne
tradicionalne lokalne arhitekture in se jih predpiše v prostorskih
izvedbenih pogojih. |
(4) V izvedbenem delu OPN se za območja stavbnih zemljišč za
vinogradniške objekte določi podrobna namenska raba prostora z oznako
Av, za katero se predpišejo prostorski izvedbeni pogoji. |
28.
člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Urbanistično oblikovanje naselij v občini sledi sledečim načelom: |
·
Ohranjati in revitalizirati avtohtono podobo starih jeder naselij in
tipične prostorske dominante naselij ter načrtovati površine za nova
središča naselij. |
·
Jasno
opredeljevati in zaokroževati območja posameznih namenskih rab prostora. |
·
Načrtovati jasno in dobro prepustno cestnoprometno omrežje s potmi za
pešce in kolesarje ter javnimi parkirnimi površinami, ob cestah pa
zagotoviti postajališča javnega potniškega prometa ter načrtovati
rekonstrukcijo in novogradnjo cest z enostranskim pločnikom, stezo za
kolesarje in koridorjem za komunalno infrastrukturo. |
·
Načrtovati rekonstrukcije in novogradnje infrastrukturnih objektov ter
naprav komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na
strnjenih območjih naselij v podzemni izvedbi. |
·
V
centralnih območjih naselij predvideti javne tržne ploščadi s
centralnimi dejavnostmi ob njih. |
· V
proizvodnih območjih zagotoviti zadostne površine za parkiranje vozil
zaposlenih in obiskovalcev, vse razpoložljive površine pa ozeleniti. |
·
Stanovanjska območja načrtovati kot kvalitetno in zdravo okolje z
urejenimi bivalnimi pogoji. |
·
V
naseljih ohranjati oziroma uvajati večplastne in pestre zelene sisteme
ter ohranjati značilne naravne zelene okvirje naselij. |
(2)
Poglavitni namen urbanističnega oblikovanja naselij je naselje
zaokrožiti, ga izgraditi znotraj meja obstoječe urbane strukture,
poudariti kvalitetno urbanistično in arhitekturno dediščino ter nove
javne stavbe umeščati kot tvorne elemente oblikovanja ob javnih tržnih
ploščadih naselja. Neurejena območja historičnih jeder, centralnih,
stanovanjskih in drugih območij naselij se prenovi ter opremi s cestnim
in komunalnimi omrežji, urejenim zelenjem in urbano opremo. Stara jedra
naselij so značilnost posameznega naselja, ki se je ohranila do danes,
zato so naseljem v ponos in okras, urejena infrastrukturna omrežja in
javno zelenje pa pogoj za dobro funkcioniranje naselij ter njihov urejen
videz. |
(3) V
občinskem središču Makole se nove objekte oblikuje skladno s silhueto
obstoječe grajene urbane strukture, nekatere kot njene poudarke in kot
del avtohtone arhitekture. Zunanji izgled kvalitetnih avtohtonih stavb
se ohrani, nove pa se oblikuje sodobno, a s skrbnim odnosom do obstoječe
grajene strukture naselja. Moteče objekte se odstrani ali rekonstruira z
oblikovnimi elementi, ki so za naselje značilni. |
(4) V
vseh naseljih se poudarja ali na novo uvaja urbanistične elemente, ki
ambient naselja kot celoto zaokrožujejo ter poudarjajo njegov dominantni
izgled v krajini. Predvsem so to prostorski poudarki naselja
(dominante), javne ploščadi ter kompleksi urejenega urbanega zelenja.
Gabaritna usklajenost stavbnega fonda je eden od ciljev urejanja
strnjenih naselij, s čimer se poudarja njihov značilni obris. Različne
tipe zazidave v posameznih naseljih se strnjuje v stavbne skupine in se
jih primerno infrastrukturno opremi. V gostejših zaselkih brez
centralnih območij se predvidi površino za javno ploščad, ob kateri se z
nameščanjem objektov osnovnih centralnih dejavnosti postopoma razvije
vaško središče. |
(5)
Proizvodno obrt in industrijsko dejavnost se usmerja v proizvodne cone.
Objekte za intenzivno kmetijsko proizvodnjo se usmerja na primerno
razdaljo od strnjenih stanovanjskih območij. Vsa proizvodna območja in
objekte se komunalno in ekološko uredi upoštevaje dovoljene nivoje
emisij. |
(6) V
strnjenih naseljih se strogo spoštuje sanitarni red. Obstoječe
proizvodne dejavnosti in kmetije, ki so del strnjene grajene strukture
naselja, se uredi ekološko neoporečno, da niso vir prekomernega hrupa,
prekomernega smradu ali mrčesa. Prekomerne emisije se zniža pod
dovoljene vrednosti z vgradnjo ustreznih tehničnih rešitev kot so
zadostna protihrupna izolacija, ventilacijske in filtrirne naprave in
podobno. V strnjenih delih naselij se ne dovoli začasnih deponij
odpadnega materiala, gnoja in gnojevke na prostem. Predvidi se ustrezna
in vsaj deloma zakrita mesta za posode za ločeno zbiranje odpadkov na
parceli lastnika. Ne namešča se jih na javne pešaške površine ali javne
zelene površine. |
29.
člen |
(naselja, za katera se bo izvajala
celovita prenova) |
Celovita prenova je
predvidena v vzhodnem delu naselja Makole na območju ob vstopu v
naselje. Območje je komunalno neustrezno opremljeno, stavbni fond po
vsebini in oblikovnih značilnostih ni ustrezen. |
2.5. Usmeritve za razvoj v krajini |
30.
člen |
(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire ) |
(1) Kmetijska zemljišča
zavzemajo 43% površine občine. Najboljša kmetijska zemljišča so na 16%
površine, na 27% pa druga kmetijska zemljišča. Te deleže se v največji
možni meri ohranja. Travnike, vinograde in sadovnjake se ohranja in
vzdržuje. V Halozah je pogosto problem zaraščanje kmetijskih zemljišč,
saj je v zaraščanju
1,4% ali 53 ha kmetijskih
površin. Spodbuja se ukrepe za ohranjanje razpršene poselitve in
nadaljevanje primarne proizvodnje na celotnem območju občine, prednostno
na hribovitem območju. S posodabljanjem prometnih povezav in s strokovno
pomočjo pri iskanju finančnih spodbud ter pri opredeljevanju primernih
primarnih in dopolnilnih dejavnosti se kmečkim prebivalcem omogoča
sanacijo zaraščenih površin. |
(2) Gozd
pokriva več kot 52% površja občine. Prevladuje lesno proizvodni gozd.
Gozdov s posebnim namenom (varovalni gozdovi in gozdni rezervati) je
zelo malo. Z vidika vzdrževanja gozdov in z vidika energetske oskrbe se
spodbuja sonaravno proizvodnjo in izkoriščanje lesne biomase. Zato se
spodbuja razvoj proizvodnih in storitvenih dejavnosti za predelavo lesa
kot naravnega energetskega vira. |
(3) Turizem je pomembna
razvojna gospodarska usmeritev občine. Razvoj sonaravnega turizma, ki
temelji na naravnih in kulturnih kakovostih Haloz in pogorja Plešivec,
se spodbuja s posodabljanjem cestnega omrežja, z ustrezno predstavitvijo
in označitvijo posameznih atraktivnih območij ter z njihovim
vključevanjem v programe in aktivnosti ponudnikov turističnih storitev.
Spodbuja se razvoj kmečkega turizma, pohodništva, kolesarstva ter
ponudbo bivanja turistov v zidanicah na vinogradniških območjih.
|
31.
člen |
(območja ohranjanja in razvoja
prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora) |
(1) V občini so obsežna območja ohranjenih naravnih in kulturnih
kakovosti. Potencial
kulturne dediščine v občini je velik, predvsem dvorca Štatenberg, ki se
mu opredeli primerne programe in zagotovi celovito sanacijo stavbe in
okolice. Dobro ohranjenih je več kvalitetnih cerkva in stavb ter
arheoloških najdišč, kar dviguje kakovost prostora. Na območju občine se
varuje in ohranja 31 enot nepremičninske kulturne dediščine, ki so
prikazane v prikazu stanja prostora. Kulturno dediščino območja se
primerno predstavi in vključi v turistične programe. |
(2) Narava je na območju
občine dobro ohranjena, kar se izkoristi. Atraktivna območja in objekte
se primerno označi, predstavi in popularizira ter vključi v turistične
programe. Naravne vrednote, mnoge tudi državnega pomena, ki se jih
varuje in ohranja, so: |
· 19
naravnih vrednot, od tega 8 državnega pomena in 11 lokalnega, so
geomorfološkega, hidrološkega, botaničnega, zoološkega in ekosistemskega
tipa. |
·
3 območja varovanja Natura 2000, dve po habitatni direktivi in eno po
direktivi o pticah, ki pokrivajo 1520 ha ali 41 % površine občine. Na
območju Boč–Haloze–Donačka gora se varuje šest habitatov in dve vrsti,
na območju Dravinja pri Poljčanah pa trije habitati in šest vrst. |
·
1346 ha
zavarovanih območij, ki so krajinska parka Boč-Donačka gora in
Štatenberg, naravni rezervat – pragozdni rezervat Boč-Plešivec ter 13
naravnih spomenikov. |
·
2
ekološko pomembni območji, Boč-Haloze-Donačka gora in Dravinjska dolina. |
(3) Na območju občine sta
v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
(Ur.l. RS, št, 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10) opredeljeni dve območji
varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom: |
· Varovalni gozd 12614 (delno sovpada z Gozdnim rezervatom v soteski
Kolarnici ter naravno vrednoto državnega pomena Kolarnica-gozd ). |
·
Gozdni
rezervat 1214 Boč-Plešivec (pretežno sovpada z Gozdnim, delno pragozdnim
rezervatom Boč-Plešivec). |
Obe območji sta prikazani v
prikazu stanja prostora: Varstveni režimi. |
(4) Dejavnosti in posege na
območjih varovane naravne dediščine se prilagodi ohranjanju naravnih
kakovosti, saj predstavljajo razvojno osnovo, ki se z ustreznim
pristopom izkoristi. |
32.
člen |
(območja za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami) |
(1) Dejavnosti na
poplavnem območju v dolini Dravinje, enem najpogosteje poplavljenih
območij v Sloveniji, se temu dejstvu prilagodi v celoti.
Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se |
umešča
izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih
območjih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo ob poplavi
škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo
poplavno ogroženost območja. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje
voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se
retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavitev, če je to mogoče. |
(2) Gričevje Haloz in
Dravinjskih goric glede na Opozorilno karto erozije (Uredba o načrtu
upravljana voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, Ur. l. RS
št. 61/2011, kartografska priloga 55, ) sovpada z erozijskimi
območji-območji zahtevnejših zaščitnih ukrepov. Za posege v ogrožena
območja se skladno z zakonskimi akti in podzakonskimi predpisi s
področja voda opravi predhodno preveritev (elaborat erozijske
ogroženosti) ter pridobi vodno soglasje pristojnega upravnega organa.
|
(3) Na
poplavnih,erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(4) Območja, kjer ni
bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča
naravni dinamiki. |
(5) Občina spada v VII.
cono potresne ogroženosti, v štajersko-goriško seizmogeno območje (F).
Projektni pospešek je 0,125. Objekti morajo biti ustrezno protipotresno
projektirani in grajeni. |
(6) Na vododeficitarnih
in sušnih območjih se ne umešča novih dejavnosti, ki povečajo porabo
vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje
podtalnice ali izvirov in minimalen pretok vodotokov. Obstoječe
dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša. |
(7) Na območju občine
se za potrebe zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami
opredeli sledeča območja: |
·
Za pokop večjega števila ljudi se opredeli kmetijska zemljišča zahodno
in zelene (rekreacijske površine) vzhodno ob pokopališču Makole, ki
ležijo izven območja poplav. |
·
Za pokop živalskih kadavrov se opredeli površino med obema zaselkoma
Ložnica, severno od lokalne ceste. |
·
Za deponije ruševin se opredeli najbližje primerne nepozidane površine
ob glavnih prometnicah zunaj mej vseh strnjenih naselij v občini,
prednostno na drugih kmetijskih površinah, ki ležijo izven poplavnih
območij in izven območij kulturne in naravne dediščine. |
·
Za zbirna mesta za prejem pomoči se opredeli primerne javne objekte,
ploščadi in športna igrišča v vseh strnjenih naseljih v občini,
prednostno pa kulturne in športne dvorane ter večje skladiščne objekte. |
·
Zbirna
mesta za evakuacijo ljudi se opredeli površine ob glavnih prometnicah na
obrobju strnjenih naselij, ki omogočajo hiter in neoviran dostop z
intervencijskimi in tovornimi vozili ter avtobusi. |
33.
člen |
(območja in objekti za potrebe
obrambe) |
Na
območju občine Makole ni območij in objektov za potrebe obrambe.
|
2.6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
34.
člen |
(določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Namensko rabo
zemljišč se v čim večji meri povzema po obstoječi dejanski rabi. Nova
stavbna zemljišča se opredeli: |
·
Za sanacijo razpršene gradnje. |
·
Za potrebe razvoja kmetijske in turistične dejavnosti. |
·
Za območji proizvodnih in poslovnih dejavnosti v Štatenbergu in v
Stopnem, |
·
Za območje čistilne naprave v Pečkáh. |
·
Za kompleksno stanovanjsko gradnjo v Pečkáh. |
·
Za funkcijsko razširitev in kompletiranje občinskega središča Makole. |
·
Za manjše širitve in zapolnitve ostalih naselij. |
(2) Del stavbnih
zemljišč se vrne v primarno rabo, ker zaradi reliefa, poplavnosti ali
zaradi drugih razlogov (na primer razpršena nepozidana stavbna zemljišča
izven naselij) niso primerna za gradnjo. |
(3) Najboljša kmetijska
zemljišča se v največji možni meri ohranja. Izvaja se ukrepe za oživitev
primarne rabe na površinah v zaraščanju. |
(4) Evidenca gozdnih
zemljišč se uskladi z dejansko rabo. Ravninske gozdove se ohranja v
največji možni meri. V primerih nujnih potreb po novih stavbnih ali
drugih zemljiščih se prednostno posega na slabša gozdna zemljišča, saj
površine gozdov v občini naraščajo, površine kmetijskih zemljišč pa se
krčijo. Opredeljene režime na varovanih gozdnih zemljiščih se izvaja v
celoti. |
(5) Območja vodnih zemljišč se uskladi z dejanskim stanjem in ohranja. |
(6) Na območjih prenosnih energetskih vodov se opredeli koridorje
vplivnih območij, znotraj katerih se namenska raba opredeli skladno s
pogoji glede dopustnih posegov in dejavnosti v teh območjih. |
2.7. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
35.
člen |
(vrste
PIP) |
(1)
Območje občine se ureja po enotah urejanja prostora (EUP) s sledečimi
vrstami PIP: |
·
PIP
glede namembnosti površin in objektov. |
·
PIP
glede lege objektov. |
·
PIP
glede velikosti objektov. |
·
PIP
glede oblikovanja objektov. |
·
PIP
glede parcelacije. |
·
PIP
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro. |
·
PIP
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter glede obrambnih potreb. |
·
PIP
glede varovanja zdravja ljudi. |
·
PIP
glede urejanja območij, za katera so predvideni občinski podrobni
prostorski načrti. |
(2) S
podrobnimi PIP v kvaliteti OPPN se ureja komunalno območje v Makolah ter
poslovno in komunalno območje v Pečkáh. |
3. Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta |
3.1. Določitev enot urejanja prostora |
36.
člen |
(enote
urejanja prostora) |
(1)
Enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) so določene na podlagi
naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora, upoštevanja režimov s
področja varstva okolja in varstva ljudi, ohranjanja narave in kulturne
dediščine, upoštevanja omejitev, povezanih z gospodarsko javno
infrastrukturo ter upoštevanja pretežne namenske rabe tal. |
(2) EUP
so določene za naselja, zaselke ali dele naselij, za ostala območja,
območja režimov in območja krajine. |
(3) Za
vsako EUP so določeni osnovna namenska raba (v nadaljevanju ONRP) in
podrobna namenska raba prostora (v nadaljevanju PNRP) ter prostorski
izvedbeni pogoji (v nadaljevanju PIP). |
3.2. Območja namenske rabe prostora |
37.
člen |
(območja namenske rabe prostora) |
Namenska
raba prostora se ob upoštevanju področnih predpisov določi in prikaže
glede na predvideno rabo v skladu z izhodišči iz državnih prostorskih
aktov in se deli na: |
OPN*:
Podrobni PIP v kvaliteti OPPN |
OPPN**: Usmeritve za izdelavo OPPN do sprejetja odloka o OPPN |
KD*: Območje kulturne dediščine |
VVO*: Vodovarstveno območje; Uredba o vodovarstvenem območju za
vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja, Uradni list RS št.
59/2007 |
VVO**: Vodovarstveno območje, Odlok o varstvenih pasovih vodnih
virov v občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepih za zavarovanje kakovosti in
količine vode; Uradni list RS št. 9/95 |
Poplavno območje-OKP*(opozorilna karta poplav):
Del enote urejanja prostora seže na poplavno območje, za katero razredi
poplavne nevarnosti še niso bili določeni (vir podatkov: Opozorilna
karta poplav (Uredba o Načrtih upravljana voda za vodni območji Donave
in Jadranskega morja, Uradni list RS št. 61/2011, kartografska priloga
54)). |
Poplavno območje-RPN*(razredi poplavne nevarnosti):
Del enote urejanja prostora seže na poplavno območje, za katero so
izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne
nevarnosti. Do sprejema OPN sta bili izdelani in potrjeni dve strokovni
podlagi: |
-
za del poplavnega območja Jelovškega potoka: Hidrološko hidravlična
presoja „Jelovški potok (potok Jelovec) v naselju Makole- pogoji in
omejitve posega v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav- uredba
89/2008“ (izdelala HIGRA d.o.o. Maribor, september 2012, št. 881/10;
elaborat potrdila Agencija republike Slovenije za okolje, Številka:
35500- 1866/2011-10, Datum: 17.9.2012), |
- za poplavno območje Dravinje: Karte razredov poplavne ogroženosti in
karte razredov poplavne nevarnosti (št. načrta 42, DHD d.o.o., december
2010, dopolnitve 2011). |
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. |
40. člen |
(določila prostorskih izvedbenih pogojev, PIP) |
(1) PIP za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v
naseljih določajo pogoje in merila za: |
·
Namembnost in vrsto posegov v prostor. |
·
Lego, velikost in oblikovanje objektov. |
·
Parcelacijo. |
·
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro. |
·
Ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave ter varstvo okolja in
naravnih dobrin. |
·
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe. |
·
Varovanje zdravja ljudi. |
·
Dopustne posege na območjih, predvidenih za urejanje z občinskimi
podrobnimi prostorskimi načrti, do sprejetja odlokov o OPPN. |
(2) V območju OPN so, razen če ni drugače določeno, dovoljeni naslednji
posegi: |
a) vzdrževanje obstoječih objektov in naprav: |
·
Za obstoječe objekte in naprave: redna vzdrževalna dela, investicijska
vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist. |
b) Gradnje: |
· Gradnje so dovoljene za tiste objekte, katerih raba oziroma namembnost
je skladna s podrobnejšo namensko rabo, kot je določena za enoto
urejanja, v kateri se bo izvajala gradnja objekta in če so njihovi
vplivi na okolje v okvirih s predpisi dovoljenih vplivov na okolje. |
·
Gradnje novih objektov (zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih) in
enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo. |
· Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, ki so
v skladu z namensko rabo območja. |
· Odstranitve objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni
red, kadar gre za novogradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi
gradnje javne infrastrukture oziroma |
·
Urejanja javnih površin in kadar je predvidena rekultivacija. |
·
Dopolnilna gradnja objektov, ki je določena s pretežno namembnostjo
posameznega območja urejanja tako, da ne presega gabaritov obstoječe
zazidave v območju enote urejanja. |
· Gradnja in postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj,
postavitve začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih obeležij in
urbane opreme, |
·
Enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v
skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (Fi). |
·
V primeru obstoječega objekta ali ureditve, ki ima neprimerno dejavnost
glede na določeno namensko rabo, je potrebno določiti sanacijske ukrepe,
vplive na okolje zmanjšati na stopnjo dovoljeno v veljavnih predpisih.
Do izvedbe sanacijskih ukrepov ni dovoljeno širiti dejavnosti na
obstoječi lokaciji. |
c) Spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z
namensko rabo tega območja: |
· Dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami
ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. |
d) Gospodarska javna infrastruktura na celotnem območju občine: |
· Gradnja gospodarske infrastrukture in drugih omrežij, objektov in naprav
za potrebe prometne, komunikacijske, energetske, okoljske infrastrukture
in MHE. |
· Za prometno omrežje in naprave (redno vzdrževanje in obnavljanje,
rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce,
ureditev kolesarskih stez). |
· Redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter
odstranitve obstoječih omrežij, objektov in naprav za potrebe prometne,
komunikacijske, energetske in okoljske |
·
Infrastrukture. |
·
Otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na prostem:
večnamenska igrišča, trgi, parki in zelenice. |
·
Vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda
(suhi zadrževalniki). |
e) Legalizacije so dopustne v skladu z enakimi pogoji, kot veljajo za
novogradnje. |
f) Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine, vključno z
dozidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo ter odstranitvijo obstoječih
objektov ali delov objektov kulturne dediščine, |
so dopustne samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje
pristojnega organa. |
h) V objekte kulturne dediščine se posega skladno s PIP glede varovanja
kulturne dediščine. |
(i) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena velja v območjih,
varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, da se v
primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno
EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine
obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje glede celostnega varstva
kulturne dediščine. |
3.5. PIP glede urejanje gospodarske javne infrastrukture
|
41. člen |
(PIP za urejanje vse gospodarske javne infrastrukture, v GJI) |
(1) Gospodarska javna infrastruktura (v nadaljevanju GJI) se načrtuje,
gradi, vzdržuje in obratuje v skladu z veljavnimi področnimi predpisi in
tehničnimi normativi. |
(2) Posegi v varovalni pas GJI se izvajajo le s soglasjem upravljavca
posameznega sistema. |
(3) Vodi GJI potekajo po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih
zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč.
|
(4) Ob upoštevanju predpisanih medsebojnih odmikov se vode GJI v
največji možni meri združuje v skupne koridorje, pri čemer se upošteva
osnovne zahteve glede križanj in varnostne odmike med vodi posamezne GJI
kot jih določajo veljavni področni predpisi. |
(5) Vode in objekte GJI se umešča v prostor tako, da je možno
priključevanje vseh objektov na območju
urejanja.
|
(6) Vode
in objekte GJI se umešča v prostor tako, da je omogočeno njihovo
nemoteno obratovanje, dostop in vzdrževanje. |
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v
največji možni meri v okviru območja predvidenega posega predvidi
rekonstrukcijo vseh vodov, objektov in naprav ter vseh sistemov GJI, ki
so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov
neustrezni. |
(8) Vode GJI na območjih strnjenih naselij ter na območjih varovane
kulturne in naravne dediščine se ob novogradnji ali ob rekonstrukciji
izvede v podzemni izvedbi oziroma skladno s pogoji in s soglasjem
pristojnih ustanov za varovanje narave in za varovanje kulturne
dediščine. |
42. člen |
(PIP za urejanje cestnih prometnih površin) |
(1) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje prometne infrastrukture se
izvaja skladno z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja
prometa. |
(2) Državne ceste s pripadajočimi objekti in napravami se gradi po
določilih veljavnih uredb, občinske ceste pa skladno z določili tega
odloka. |
(3) Javne ceste so razdeljene po stopnjah kot regionalna, občinska
lokalna cesta in občinska javna pot. Poljska ali gozdna cesta nista
javni cesti. Varovalni pasovi javnih cest segajo od zunanjega roba
cestnega sveta na vsako stran in sicer pri: |
·
Regionalni cesti 15 m. |
·
Lokalni cesti 6 m. |
·
Javni poti 5 m. |
(4) V varovalnih pasovih obstoječih cest se gradnja novih objektov in
naprav ter investicijska vzdrževalna dela dovoli v skladu s pogoji in ob
soglasju upravljavca ceste. |
(5) Lokalne ceste se izvede vsaj v minimalnem profilu v skladu s
prepisi. Kolesarsko stezo in hodnik za pešce se v profil ceste vključi
tam, kjer je to smotrno in fizično mogoče. |
(6) Omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, kolesarskih stez) se
gradi enostavno in čitljivo, v strnjenih naseljih opremi z urbano opremo
in označi po predpisih. Robnike se posname na vseh prehodih za
kolesarje in pešce. |
(7) Priključevanje cest se izvaja po zaporedju njihovega ranga. Na javno
cesto višjega ranga se priključuje le ceste prvega naslednjega nižjega
ranga. Rangov se ne preskakuje. |
(8) Dovoze in priključke na cestno omrežje se uredi tako, da ne se ne
ovira prometa in s soglasjem pristojnega upravnega organa ali
upravljavca ceste. Nove slepe ceste se zaključi z obračališčem,
primernim za komunalno vozilo. |
(9) V strnjenih naseljih se ceste postopoma opremi s hodniki za pešce,
kolesarskimi stezami, komunalnim koridorjem in z javno razsvetljavo.
Kandelabre, prometne znake in obvestilne table se postavlja na komunalni
koridor in dosledno na skrajni rob pešaških ali kolesarskih površin.
|
(10) Naprave za umirjanje prometa se gradi le na lokalnih cestah v
strnjenih naseljih, strogo po predpisih in s predpisano oznako iz obeh
smeri, da ne predstavljajo nevarnosti za voznike. |
(11) Kolesarske steze se vključi v sistem daljinskih, glavnih in
regionalnih kolesarskih povezav na državni ravni. Občinske kolesarske
povezave se navezuje na omrežje državnih kolesarskih povezav. |
(12) Na območju občine se kolesarske povezave uredi ob vseh
kategoriziranih cestah. Pešpoti in kolesarske povezave se v strnjenih
naseljih navezuje na trge in pomembnejše objekte, rekreacijske površine,
parke, igrišča in otroška igrišča. Opremi se jih z urbano opremo ter z
javno razsvetljavo (razen na območjih kjer javna razsvetljava ni
potrebna ali ni skladna s smernicami nosilcev urejanja prostora). Javne
kolesarske in pešaške poti ob zelenih površinah se v največji možni meri
opremi s parkovno urbano opremo in na primernih odsekih obsadi z
drevoredi. |
(13)
Postajališča javnega potniškega prometa se ureja ob rekonstrukciji ali
ob novogradnji cestnega omrežja, pri čemer naj se predvidi varen dostop
do avtobusnih postajališč s hodniki za pešce
in če je to smiselno, tudi s kolesarskimi stezami. |
43. člen |
(PIP za urejanje površin za mirujoči promet) |
(1) Na
gradbeni parceli se zagotovi zadostne parkirne površine, garažna mesta
ali garaže v kletnih in preostalih etažah tako za stanovalce kot
zaposlene in obiskovalce. Če to ni mogoče, se upošteva določila
občinskih predpisov za prometno ureditev mirujočega prometa.
|
(2) Na
območjih večstanovanjske gradnje se parkirne površine po možnosti
zagotavlja v kleteh večstanovanjskih objektov oziroma v podzemni
izvedbi, da se ohranja zelene površine ob objektih in s tem zagotavlja
večjo kakovost bivanja na območju. |
(3)
Spodbuja gradnjo podzemnih garaž pod obstoječimi parkirišči, pri čemer
se števila parkirnih mest za potrebe stanovalcev večstanovanjskih stavb
ne zmanjša. |
(4)
Parkirišča in garaže se razporedi in izvede tako, da hrup in smrad ne
presega najvišjih dovoljenih ravni za stanovanjsko območje. Parkirne
ploščadi z več kot 5 parkirnimi mesti (PM) se ozeleni z zasaditvijo
dreves. |
(5)
Površine parkirišč, manipulativnih površin in ploščadi se uredi
brezprašno in nepropustno za vodo, naftna goriva in olja. Ogradi se jih
z betonskimi robniki in površino nagne proti talnim požiralnikom. Talne
požiralnike meteorne kanalizacije povoznih površin se opremi s peskolovi
in zajeto padavinsko vodo pred iztokom prečisti z ustreznim lovilcem
olj. |
(6)
Parkirišča, garaže in pomožne objekte se gradi upoštevaje zahteve
protipožarne zaščite. Ostanke goriva in maziva se odstrani na ekološko
neškodljiv način. |
(7) V
garaže in pomožne objekte večstanovanjskih in poslovnih objektov se
dovaja svež in odvaja izrabljen zrak ločeno od prezračevalnih sistemov
stanovanjskih in poslovnih prostorov. |
(8)
Strešne terase samostojnih podzemnih garaž se uredi kot javno površino,
nadzemno parkirišče, igrišče in podobno. ali se jo prekrije z ustrezno
debelo humusno plastjo, ozeleni, zasadi z nizko vegetacijo in uredi kot
javno zeleno površino. |
(9)
Manipulacijske površine ob parkiriščih se izvede in ureja tako, da se
prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(10) Na
vseh javnih parkiriščih in parkiriščih objektov v javni rabi se skladno
s predpisi 5 % PM rezervira za parkiranje vozil gibalno oviranih oseb. |
(11) Ob vseh stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih se protiprašno
uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj: |
·
Na stanovanjsko enoto 2 PM za stanovalce + 0,3 PM za obiskovalce. |
(12 Ob kmetijskih objektih se uredi zadostno manipulacijsko površino za
vso kmetijsko mehanizacijo, izven dvorišča s pokrito ali odkrito
površino za njeno hrambo. |
(13) Ob objektih z oskrbno, gostinsko in servisno dejavnostjo in ob
drugih javnih objektih se protiprašno uredi parkirišča za osebna vozila
z najmanj: |
·
Trgovine 1 PM / 30 m2 prodajne površine + 1
PM / 2 zaposlena. |
·
Gostilne 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2
zaposlena. |
·
Gostilne s prenočišči 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev. |
·
Poslovni prostori s strankami 1 PM / 30 m2 neto površine + 1 PM
/ 2 zaposlena. |
·
Domovi za ostarele 1 PM / 5 postelj. |
·
Vrtci, šole 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena. |
·
Športna igrišča 1 PM / 250 m2 površine igrišč. |
·
Zdravstveni prostori 1 PM / 30 m2 neto površine + 1 PM / 2
zaposlena. |
·
Prireditveni prostori 1 PM / 5 sedežev. |
·
Cerkve 1 PM / 20 sedežev. |
·
5% parkirišč se rezervira in označi za potrebe gibalno oviranih oseb. |
(14) Ob proizvodnih objektih se zagotovi protiprašno urejeno parkirišče
z najmanj: |
·
Za osebna vozila 1 PM / 3 zaposlene + 10 PM za goste. |
·
Za tovorna vozila za ves tovorni vozni park. |
44. člen |
(PIP za urejanje površin za električno omrežje) |
(1) Zagotavlja se večnamenskost koridorjev vodov, kar povečuje možnosti
njihove ustrezne vključitve v prostor. Koridorji elektroenergetskih
vodov ne izključujejo vse druge namenske rabe pod ali nad njimi, a se ne
sme ogrožati delovanja in vzdrževanja voda, vod pa ne sme ogrožati
primerne rabe nad ali pod njim. Namenska raba koridorja je območje brez
stanovanj, proizvodnih, servisnih in javnih objektov, v katerih se
zadržujejo ljudje in brez rekreacijskih površin in objektov. Dovoli se
gradnjo parkirišč transportnih dejavnosti in gradnjo inženirskih
objektov, ki gradnje, delovanja in vzdrževanja voda ne ovirajo. |
(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav se načrtuje tako, da se,
kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni
rob, podnožje pobočij in reliefne značilnosti. Vodi naj se izogibajo
vidno izpostavljenim območjem:vrhovom, grebenom in izjemnim krajinam. |
(3) V območjih kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne
dediščine je nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje
speljati podzemno, razen če gre za arheološko |
dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij
ali gozda. Zračni daljnovodi ne smejo potekati v smeri kakovostnih
pogledov prostorske dominante. |
(4) Varovalni pasovi elektroenergetskih vodov, v katerih je za gradnjo
potrebno soglasje s pogoji upravljavca, so sledeči: |
·
40 m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV
in 220 kV, |
·
15 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od
zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110
kV in 35 kV. |
·
3 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti
110 kV in 35 kV. |
·
10 m na vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne
napetosti od 1 kV do vključno 20 kV. |
·
1 m na vsako stran osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti
od 1 kV do vključno 20 kV. |
·
2 m od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti 0,4 kV in
transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV. |
(5) Pri gradnji in obratovanju objektov znotraj koridorjev električnih
daljnovodov se upošteva določila Pravilnika o varstvu pri delu pred
nevarnostjo električnega toka (Ur.l. RS ,št. 29/92) o uvedbi ukrepov za
preprečitev približanja ročic strojev vodnikom daljnovoda 220 kV pod
3,75 m, po prehodu na 400 kV pod 5,00 m in pri daljnovodu 400 kV pod
5,00 m. |
(6) Varstvo pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem: |
·
V bližini električnih vodov, razdelilnih transformatorskih in
transformatorskih postaj se zagotavlja varstvo pred prekomernim
elektromagnetnim sevanjem po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96). |
· Znotraj varovalnih pasov se I. območje varstva pred sevanjem spremeni v
II. območje varstva pred sevanjem. V varovalnem pasu se ne dovoli
stanovanj, objektov za centralne dejavnosti, objektov za trgovske in
poslovne dejavnosti, bolnišnic, zdravilišč, gostinskih, turističnih
objektov za bivanje in rekreacijo, objektov za vzgojo, varstvo,
izobraževanje, objektov za zdravstvo, objektov za športne in
rekreacijske dejavnosti ter javnih urbanih zelenih površin (parki). |
45. člen |
(PIP za urejanje površin za plinovodno omrežje) |
(1) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega
omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja
ter hkrati prepreči škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno.
|
(2)
Upošteva se varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja
od obstoječih ter načrtovanih objektov in ureditev v skladu z veljavnimi
predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera
in delovnega tlaka in cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri običajnem
obratovanju in podobno. |
(3)
Varovalni pasovi plinovodov so: |
·
100 m na vsako stran osi prenosnega plinovoda. |
·
5
m na vsako stran osi distribucijskega plinovoda. |
(4)
Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
(5) Za
vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca
omrežja. |
(6)
Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran od
osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je
prepovedano: |
· Saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko.
|
· Obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5
m nad temenom cevi. |
·
Postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(7) V
objektih na območju načrtovane gradnje plinovodnega omrežja, se do
njegove izgradnje uporablja lastne ali skupne rezervoarje za
utekočinjeni naftni plin. Na območjih, na katerih je omrežje predvideno,
se po izgradnji omrežja nanj obvezno priključi vse objekte, ki kot
energent uporabljajo utekočinjeni naftni plin. |
46. člen |
(PIP za
urejanje telekomunikacijskih omrežij) |
(1) Pri načrtovanju infrastrukture elektronskih komunikacij se, kadar
po tehničnih merilih ustrezajo namestitvi objektov in naprav
infrastrukture elektronskih komunikacij, prednostno izkoristi: |
Obstoječe objekte in naprave elektronskih komunikacij. |
Druge objekte in naprave, primerne za umestitev infrastrukture
elektronskih komunikacij (dimniki, stolpi in podobno). |
Trase in površine drugih infrastrukturnih sistemov (cestni svet in
podobno). |
(2) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolje se objekte in naprave
mobilne telefonije načrtuje tako, da: |
Se v čim večji meri preprečuje vidna izpostavljenost antenskih objektov
in naprav. |
Se antenske objekte in naprave, tudi ko so umeščeni na druge obstoječe
objekte, zakriva in prilagaja tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno
arhitekturno celoto. |
Antenske naprave na objektih nepremične kulturne dediščine ne
razvrednotijo ali spreminjajo njihovega pomena in videza. Namestitev
pogojuje soglasje s pogoji pristojne spomeniško varstvene ustanove. |
(3) Vsak od operaterjev proti ustrezni odškodnini omogoči uporabo svojih
obstoječih antenskih stolpov za namestitev naprav mobilne telefonije. |
(4) Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoječe infrastrukture
elektronskih komunikacij ter njena optimizacija. |
47. člen |
(PIP za urejanje komunalne infrastrukture) |
(1)
Varovalni pas vodov komunalne infrastrukture je: |
·
1,5 m na vsako stran osi za posamezni vod vodovoda, kanalizacije, voda,
namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim
razdelilnim sistemom, in za druge vode, ki služijo določeni vrsti
gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena oziroma so v javno
korist, razen priključkov nanje. |
·
2
m od debla drevesa je obvezni osni odmik vseh podzemnih komunalnih
vodov. V primeru odstopanj se izvede posebne tehnične rešitve in
uskladitev s pristojnimi službami upravljavca komunalnega voda in
upravljavca javne površne oziroma lastnika. |
(2)
Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati dostopa med gradnjo,
obratovanjem ali vzdrževanjem posameznega voda. |
(3) Za
vsak poseg v varovalni pas se pridobi soglasje upravljavca omrežja.
|
(4)
Kmetijska dejavnost se omeji v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi
posameznega komunalnega voda. V tem pasu se ne dopušča: |
·
Saditi rastlin, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko. |
·
Obdelovati zemljišč globlje kot 0,5 m oziroma manj kot 0,5 m nad temenom
voda. |
·
Postavljati opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu. |
(5) Na
območjih, na katerih je posamezno komunalno omrežje predvideno, se po
izgradnji omrežja nanj obvezno priključi vse objekte, ki posamezno
komunalno uslugo uporabljajo. |
(6) Z
lastniki zemljišč in upravljavcem posameznega omrežja se obvezno sklene
služnostna pogodba za dostop med gradnjo in za vzdrževanje. |
|
3.6. Prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora |
3.6.1. PIP za EUP MA8 |
(območja stanovanjskih površin v naselju Makole ) |
48. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Območja stavbnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe SS so
namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Dopusti se tiste
spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo emisij, ki presegajo normative
za stanovanjska območja. V stanovanjske površine se umešča dejavnosti
osnovnega šolstva in zdravstva, socialno varstvene dejavnosti, varstva
otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, turistične, upravne
dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge
dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja, prispevajo pa
k bolj racionalni izrabi površin, komunalnih in prometnih omrežij ter k
celovitemu delovanju naselja. |
(2) Dovoljene so naslednje vrste objektov : |
· Eno ali dvostanovanjske stavbe. |
· Pisarniške stavbe. |
· Trgovske stavbe, stavbe za druge storitvene dejavnosti, gostinske
stavbe, stavbe splošnega družbenega pomena, spominska obeležja, začasne
objekte in urbano opremo. |
·
Druge stavbe v skladu z omejitvami glede dopustnih dejavnosti. |
·
Gradbeni inženirski objekti (državne in lokalne ceste, javne poti in
nekategorizirane ceste, komunalni cevovodi, telekomunikacijske in
elektroenergetske vode ter pripadajoče ureditve). |
49. člen |
(PIP glede lege objektov) |
(1) Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, prizidki ali
izzidki tudi pravokotno nanje, na ravninah pa obstoječim prometnicam.
Objekte se orientira tudi drugače, če to zahtevajo in dopuščajo razmere
(n.pr. orientacija glede na osončenost zaradi izrabe sončne energije,
razgled iz parcele in podobno.) ali to zahtevajo funkcionalne zahteve
(n.pr. namembnost objekta, ulična zasnova, dostop in podobno.). Objekte
se orientira skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na
dejavnike, ki omogočajo boljše bivalne pogoje ali izrabo objekta.
|
(2) Odmiki objektov, to je tlorisne projekcije njihovih najbolj
izpostavljenih delov, od mej sosednjih zemljišč so najmanj 4 m. Pri
enostavnih objektih je najmanjši odmik tlorisne projekcije njihovih
najbolj izpostavljenih delov od parcelne meje enak višini objekta.
Manjši odmik se dovoli le ob pisnem soglasju soseda. |
(3) Odmiki objektov od prometnega omrežja in objektov gospodarske javne
infrastrukture so določeni s predpisi s področja prometa in gospodarske
javne infrastrukture. Pri določanju lege objekta se na stavbni parceli
lastnika zagotovi dovolj prostora za priključitev objekta na komunalno
infrastrukturo. |
50. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
Prostornina objektov za družinske stanovanjske hiše je največ 1000 m3
(prostornina kleti se v izračun ne prišteva). Največja višina
enostanovanjskih in drugih dopustnih stavb je dve bivalni etaži nad
urejenim terenom (do P+1 ali P+M). Stanovanjska mansarda kot druga etaža
nad terenom ima lahko kapni zidec visok do 1,60 m, podstreha nad prvim
nadstropjem je brez kapnega zidca. Dovoljena je gradnja kleti. Na ravnem
terenu se klet v celoti vkoplje, na strmini vsaj za dve tretjini svetle
višine prostorov kletne etaže. |
51. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1) Gradbene mase novih objektov se oblikuje v sorazmerju z gradbenimi
masami objektov v soseščini. Razmerje stranic pravokotnika osnovnega
tlorisa družinske stanovanjske hiše je vsaj 1:1,2. Obstoječi objekt je
možno dograditi za največ 50% prvotne dolžine daljše stranice.
|
(2) Dovoli se mešanje eno- in dvostanovanjske zazidave. |
(3) Strehe stanovanjskih in drugih dopustnih stavb so simetrične
dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in z naklonom strešin 35°-
45 °. Strešni izzidki kot simetrične dvokapnice ali enokapnice in
strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni v širini največ 66% dolžine
stranice med čelnima fasadama stavbe. Naklon strešine izzidkov je od 2°
do naklona osnovne strešine. Kritina izzidkov je bakrena ali druga
pločevina v barvi brona ali enaka barvi osnovne strešine. |
(4) Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na
fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki in
polkrožno oblikovana okna. |
(5) Barve fasad objektov so svetli pastelni odtenki barv okolice.
Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli fasad vseh stavb in
pomožnih objektov se obdelajo enotno, v naravnih barvnih odtenkih
lesa. |
(6)Kritina je v izgledu opečne, opečna, temno siva ali temno rjava.
Barvne kritine niso dovoljene. Kleparski izdelki in žlebovje je bakreno,
v barvi brona ali v barvi osnovne kritine. |
(7) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem,
ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. Strehe drugih oblik in
nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se lahko uredijo v primeru
pohodne strehe (terase), v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, garaž,
nadstrešnic ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na
gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad
nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. |
52. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
(1) Povprečna velikost nove stavbne parcele za samostojno enodružinsko
stanovanjsko hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20%. Za ostale
vrste stavb se velikost nove parcele določi glede na njihove
funkcionalne ali tehnološke zahteve. |
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Z velikostjo
parcele se določi največja velikost objekta(ov), ki se na njej
gradi(jo). Velikost objektov se določi skladno s predpisanimi faktorjem
izrabe zemljišča Fiz in faktorjem pozidanosti zemljišča Fz. |
(3) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz do javnega
cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno
javno gospodarsko infrastrukturo. |
(4) Pri parcelaciji se upošteva krajevno značilno obliko parcel in
parcelacijo. |
53. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse osnovne objekte so obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo
vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in
vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je
priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). |
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost
sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v
izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. |
(3) V čim večji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje
ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne
vire. |
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda
praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s
področja varstva okolja. |
3.6.2. PIP ZA EUP JE2, LO1, LO2,
LO4, LO5, LO6, MA2, MO1, MO2, MO3, MO4, MO5, MO6, PE1, PE3, PE4, PE5,
PE6, PE8, PE9, SA1, SA2, SA3, SA4, SG1, SG2, SM1, SM2, SO1, SR1, ŠT3,
ŠT4, ŠT5, ŠT6, VA1 |
(območja podeželskih naselij) |
54. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Stavbna zemljišča, opredeljena kot površine podeželskega naselja z
oznako podrobnejše namenske rabe SK, so namenjena površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
Dopustno je tudi umeščanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, ki
prinašajo diverzifikacijo podeželja, ter tudi drugih spremljajočih
dejavnosti, kadar: |
·
So namenjene oskrbi prebivalcev okoliškega območja. |
·
S svojim delovanjem ne povzročajo prekomernega hrupa, onesnaženja zraka,
voda,.svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki bi slabšali predpisane
standarde kakovosti okolja. |
·
Se zanje zagotovi ustrezne površine za mirujoči promet. |
(2)V območja podeželskih naselij se tako lahko umestijo dejavnosti
bivanja, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne,
uslužno-obrtne, gostinske, upravne dejavnosti, turizem, dopolnilne
dejavnosti na kmetiji, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev
ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in
ki prispevajo k bolj racionalni izrabi površin. |
(3) Dopustno je graditi: |
·
Eno ali dvostanovanjske stavbe. |
·
Kmetijske stavbe za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo
pridelkov ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe. |
· Gostinske stavbe. |
· Upravne in pisarniške stavbe. |
· Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti. |
·
Druge nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede dopustnih
dejavnosti. |
·
Gradbene inženirske objekte kot so regionalne,
lokalne ceste, javne poti in nekategorizirane ceste, cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, objekti za varstvo
pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih. |
·
Nezahtevne in enostavne objekte kot so pomožni objekti za lastne
potrebe, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, pomožni infrastrukturni
objekti, začasni in vadbeni objekti, spominska obeležja, urbana oprema. |
(4) V naseljih se, če je to možno, opredeli površine za vaško središče,
namenjene druženju in javnim prireditvam. Oblikuje se trge (javne
ploščadi) z zelenicami in drevesnimi zasaditvami, otroškimi in drugimi
javnimi igrišči. |
(5) Za območja kmetijskih zemljišč, ki ležijo znotraj podeželskih
naseljih veljajo enaki PIP kot za kmetijska zemljišča na območju
krajine. |
6) Območje stavbnih zemljišč z oznako PO v MA2 je namenjeno javnemu
parkirišču. Na območju javnih parkirišč se dovoli postavitev urbane
opreme, ograj do višine 2,2 m, škarp in podpornih zidov do višine 1,5 m,
gradbenih inženirskih objektov iz tretjega odstavka tega člena, pomožnih
infrastrukturnih objektov ter spominskih obeležij |
(7) Območja zelenih površin z oznako ZD v EUP MA2 so namenjena varovanju
obvodne zarasti. Tu, razen posegov kot so določeni v 116. členu tega
odloka ter del v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo, niso
dovoljeni nobeni posegi v prostor. |
55. člen |
(PIP glede lege objektov) |
(1) Objekte se glede lege načeloma načrtuje vzporedno s plastnicami, pri
prizidkih ali izzidkih tudi pravokotno nanje, na ravninah pa vzporedno
ali pravokotno na obstoječe prometnice. Orientacija objektov je lahko
tudi drugačna, če razmere to zahtevajo in dopuščajo (n.pr. orientacija
glede na osončenost zaradi izrabe sončne energije, razgled iz parcele in
podobno.) ali to zahtevajo funkcionalne zahteve (n.pr. namembnost
objekta, ulična zasnova, dostop in podobno.). Objekte se orientira
skladno z zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki
omogočajo čim boljše bivalne pogoje ali izrabo objekta. |
(2) Odmiki objektov, to je tlorisne projekcije njihovih najbolj
izpostavljenih delov, od mej sosednjih zemljišč so najmanj 4 m,
enostavnih objektov najmanj za njihovo višino. Manjši odmik se dovoli le
ob pisnem soglasju soseda. |
(3) Odmiki od objektov prometnega omrežja in objektov gospodarske javne
infrastrukture so določeni s predpisi s področja prometa in gospodarske
javne infrastrukture. Pri določanju lege objekta se upošteva, da se na
predmetnem zemljišču zagotovi dovolj prostora za priključitev objekta na
komunalno infrastrukturo. |
(4) Kmetijski objekti (hlevi, strojne lope in podobno.) so oddaljeni od
stanovanjskih za najmanj eno svojo višino od terena do slemena.
Oddaljenost je lahko manjša , če so izpolnjeni potrebni požarno
varstveni pogoji, skladno s področnimi predpisi. Silose, silažne jarke
in zunanje deponije (bale, gnojišča in podobno.) se gradi na zunanji
strani kmetije in po celotni stranici obsadi z živo mejo. |
56. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
(1) Največja višina stanovanjskih in drugih dopustnih stavb je dve
bivalni etaži nad urejenim terenom, to je pritličje in nadstropje ali
stanovanjska mansarda. Stanovanjska mansarda kot druga etaža nad terenom
ima lahko kapni zidec, visok največ 1,60 m. Nestanovanjsko podstrešje je
brez kapne podzidave. Na ravnem terenu je klet v celoti vkopana, na
strmini pa vsaj za dve tretjini njene svetle višine. |
(2) Velikost kmetijskih objektov
je odvisna od tehnoloških zahtev. |
57. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1) Gradbene mase novih objektov se oblikuje v sorazmerju z gradbenimi
masami objektov v soseščini. Razmerje stranic pravokotnika osnovnega
tlorisa družinske stanovanjske hiše je vsaj 1:1,2. Obstoječi objekt je
možno dograditi za največ 50% prvotne dolžine daljše stranice.
|
(2) Strehe
stanovanjskih
in drugih dopustnih stavb so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž
daljše stranice in z naklonom strešin 35°- 45 °. Strešni izzidki kot
simetrične dvokapnice ali enokapnice in strešna okna v ravnini strešine
so dovoljeni v širini največ 66% dolžine stranice med čelnima fasadama
stavbe. Naklon strešine izzidkov je od 2° do naklona osnovne strešine.
Kritina izzidkov je bakrena ali druga pločevina v barvi brona ali enaka
kot na osnovni strešini. |
(3) Prepovedani so neznačilni arhitekturni objekti in detajli na fasadah
objektov, kot so arkade, stolpiči, večkotni ali polkrožni izzidki in
polkrožno oblikovana okna. |
(4) Barve fasad objektov so svetli pastelni odtenki barv okolice.
Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli fasad vseh stavb in
pomožnih objektov se obdelajo enotno, v naravnih barvnih odtenkih
lesa. |
(5) Kritina je v izgledu opečne, opečna, temno siva ali temno rjava.
Barvne kritine niso dovoljene. Kleparski izdelki in žlebovje je bakreno,
v barvi brona ali v barvi osnovne kritine. |
(6) Kmetijske nestanovanjske stavbe (objekti za primarno kmetijsko
proizvodnjo in za dopolnilno dejavnost na kmetiji) so po vertikalnih in
horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene z
obstoječimi objekti: |
·
Objekti morajo biti praviloma podolgovatega tlorisa v razmerju stranic
1:1,4 in več, tloris pa je lahko tudi lomljen. |
·
Streha je simetrična dvokapnica z naklonom 35°- 45°, ki pa je lahko tudi
manjši, če je objekt širok več kot 12 m. |
·
Barva kritine je opečno rdeča, temno rjava ali temno siva, na strehe se
lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in
električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se
vgradijo v streho kot osnovna kritina. |
·
Barve fasade so umirjeni svetli pastelni odtenki barv iz naravnega
kolorita okolice. |
·
Fasadni les je pleskan s prozornim ali prosojnim mat opleskom v sivi ali
v barvah lesa. |
(7) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem,
ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. Strehe drugih oblik in
nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se lahko uredijo v primeru
pohodne strehe (terase), v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, garaž,
nadstrešnic ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na
gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad
nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. |
58. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
(1) Povprečna velikost nove stavbne parcele za enodružinsko stanovanjsko
hišo je 500 m2 z dovoljenim odstopanjem do 20%. Pri kmetijah se velikost
stavbnih zemljišč opredeli glede na velikost stavbnega sklopa kmetije
vključno s funkcionalnimi površinami in po obsegu ni opredeljena. Za
nestanovanjske stavbe se velikost parcele določi glede na njihove
funkcionalne ali tehnološke zahteve. |
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Velikost parcele
določa največjo velikost objektov, ki se na njej gradijo, skladno s
predpisanima faktorjem izrabe zemljišča Fiz in faktorjem pozidanosti
zemljišča Fz. |
(3) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz do javnega
cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno
javno gospodarsko infrastrukturo. |
(4) Pri parcelaciji se upošteva krajevno značilno obliko parcel in tip
parcelacije. |
59. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse osnovne objekte so obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo
vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in
vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je
priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). |
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost
sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v
izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. |
(3) V čim večji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje
ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne
vire. |
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda
praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s
področja varstva okolja. |
3.6.3. PIP za EUP MA4 |
(osrednje območje centralnih dejavnosti- jedrno naselja
Makole) |
60. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Enota urejanja prostora z oznako MA4 z oznako podrobnejše namenske
rabe CU je namenjena centralnim dejavnostim območja historičnega in
novega jedra naselja Makole, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne,
storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, varstvene, vzgojne,
izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje.
Dejavnosti se meša vertikalno (po nadstropjih) in horizontalno. Novih
proizvodnih dejavnosti se v jedru naselja ne dovoli. |
(2) Dovoli
se gradnja objektov v skladu z omejitvami glede dopustnih dejavnosti ter
gradbene inženirske objekte kot so lokalne
ceste, javne poti in nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih.
Od enostavnih in nezahtevnih objektov se dovoli postavitev začasnih
objektov, pomožnih infrastrukturnih objektov, spominskih obeležij ter
urbane opreme. |
61. člen |
(PIP glede lege objektov) |
(1) Lega objektov sledi talni zasnovi trškega jedra ob glavni cesti.
Tržne ploščadi – največja pred stavbo občinske uprave, manjša nasproti
stavbe gostilne, dvoriščna ploščad pred cerkvijo in ploščad na vzhodni
strani osnovne šole – so bistven element členjenja stavbne strukture
naselja, saj rahljajo gradbene mase naselja in ga bogatijo s
kvalitetnimi prvinami javnega urbanega ambienta. Vse štiri tržne
ploščadi se varuje pred pozidavo. |
(2) Oblikuje se odprte javne prostore kot prostore za organiziranje
javnega življenja na prostem. Ploščadi pred javnimi objekti se oblikuje
kot javne prostore z izraženo identiteto. Programsko se jih dopolnjuje z
javnimi programi v pritličjih robne zazidave. Zagotovi se povezanost
notranjih in zunanjih javnih prostorov pred javnimi objekti. |
62. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
Največja višina objektov je tri etaže nad urejenim terenom (P+1+M).
Mansarda kot tretja etaža nad terenom je brez podzidave pod kapnimi
legami. Višina novih objektov ne sme presegati 12 m, merjeno od nivoja
terena do slemena. Zaradi vedutnega varovanja imajo lahko objekti
severno od Cerkve sv. Andreja (EŠD 3130) etažnost največ pritličje in
mansarda (P+M) ter podzidavo kapnega venca največ 0,8 m. |
63. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1) Objekte v starem jedru naselja se oblikuje tako, da se varuje in
ohranja avtentično podobo arhitekturno kvalitetnih starih stavb jedra
naselja Makole s cerkvama Sv. Andreja in Sv. Lenarta kot dominantama.
Obdelava fasad objektov v etažah nad pritličjem ohranja obstoječ ritem
in velikost odprtin. V pritličnih etažah starih stavb se ohranja
bistvene likovne elemente prvobitnega oblikovanja etaže, pri čemer se
dopušča zamenjavo delov obodnih sten s steklom. Manjše prizidave (na
primer zunanja stopnišča, dvigala) se dovoli izjemoma, vendar ne smejo
porušiti razmerja do obstoječega objekta. Po možnosti se jih oblikuje s
stekleno fasado. Gradbene mase novih objektov se oblikuje v sorazmerju z
gradbenimi masami objektov v soseščini. |
(2) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše
stranice in z naklonom strešin od 35°- 45 °. Kritina je opečni
bobrovec. Strešni izzidki kot simetrične dvokapnice ali enokapnice in
strešna okna v ravnini strešine so dovoljeni v širini največ 66% dolžine
stranice med čelnima fasadama stavbe. Naklon strešine izzidkov je od 2°
do naklona osnovne strešine. Kritina izzidkov je bakrena ali druga
pločevina v barvi brona ali enaka kot na osnovni strešini. |
(3)Fasadno oblogo se izvede v izgledu gladkega ali rahlo grobega ometa.
Barve fasad objektov so v svetlih pastelnih odtenkih barv naravnega
okolja. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Napušče, lesene dele
fasad, okna ter balkone se barva v barvah lesa (prosojna, rjava ali
svetlo siva). |
(4) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem,
ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. |
64. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
(1) Velikost nove parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke
zahteve objekta, ki bo na njej zgrajen. |
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Z velikostjo
parcele je določena največja velikost objekta(ov) na njej. Velikost
objektov opredeljujeta predpisana faktor izrabe zemljišča Fiz in faktor
pozidanosti zemljišča Fz. |
(3) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz iz javnega
cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno
javno gospodarsko infrastrukturo. |
65. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse osnovne objekte so obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo
vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in
vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je
priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). |
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost
sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v
izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. |
(3) V čim večji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje
ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne
vire. |
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda
praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s
področja varstva okolja. |
3.6.4. PIP za EUP MA10 in MA11 |
(območje drugih centralnih dejavnosti- Vrtec Makole in Osnovna šola
Makole) |
66. člen |
(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Območje drugih centralnih dejavnosti z oznako podrobne namenske
rabe CD v EUP MA10 in MA11 je namenjeno vzgojnim in izobraževalnim
dejavnostim. Dovoli se gradnja objektov, ki so namenjeni vzgojnim in
izobraževalnim dejavnostim ter zunanjih ureditev (otroška igrišča,
parkovne ureditve, parkirišča in podobno.), ki neposredno služijo tem
dejavnostim ter gradbene inženirske objekte kot so lokalne ceste, javne
poti in nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem
voda na ogroženih območjih. |
(2)V vzhodnem delu EUP MA11 se dopusti tudi ureditev javnega parkirišča,
namenjenega obiskovalcem in uporabnikom javnih funkcij lokalnega
središča. |
(3) Območja z oznako podrobnejše namenske rabe ZP so namenjena parkovnim
ureditvam. Dovolijo se hortikulturne ureditve, ureditve poti za pešce in
kolesarje, umestitev urbane opreme ter gradbene inženirske objekte iz
prvega odstavka tega člena. |
67. člen |
(PIP glede lege objektov) |
(1) Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami, pri prizidkih ali
izzidkih tudi pravokotna nanje. Orientacija objektov je lahko tudi
drugačna, če razmere to zahtevajo in dopuščajo (n.pr. orientacija glede
na osončenost zaradi izrabe sončne energije, razgled iz parcele in
podobno.) ali to zahtevajo funkcionalne zahteve (n.pr. namembnost
objekta, ulična zasnova in podobno.). Objekte se orientira skladno z
zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim
boljše bivalne pogoje ali izrabo objekta. |
(2)
Oblikuje se odprte javne prostore kot prostore za organiziranje javnega
življenja na prostem. Ploščadi pred javnimi objekti se oblikuje kot
javne prostore z izraženo identiteto. |
68. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
Največja višina objektov je tri etaže nad urejenim terenom (P+1+M).
Mansarda kot tretja etaža nad terenom je brez podzidave pod kapnimi
legami. Višina novih objektov ne sme presegati 12 m, merjeno od nivoja
terena do slemena. Zaradi vedutnega varovanja imajo lahko objekti
severno od Cerkve sv. Andreja (EŠD 3130) etažnost največ pritličje in
mansarda (P+M) ter podzidavo kapnega venca največ 0,8 m. |
69. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1) Gradbene mase novih objektov se oblikuje v sorazmerju z gradbenimi
masami objektov v soseščini. |
(2) Strehe objektov so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše
stranice in z naklonom strešin od 35°- 45°, v EUP MA10 so dovoljeni tudi
sodobno oblikovani objekti (enokapnice z nakloni do največ 20°, ravne
strehe), če to zahteva funkcija javnega objekta. Strešni izzidki kot
simetrične dvokapnice ali enokapnice in strešna okna v ravnini strešine
so dovoljeni v širini največ 66% dolžine stranice med čelnima fasadama
stavbe. Naklon strešine izzidkov je od 2° do naklona osnovne strešine.
Kritina izzidkov je bakrena ali druga pločevina v barvi brona ali enaka
kot na osnovni strešini. |
(3) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem,
ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. |
(4) Barve fasad objektov so v svetlih pastelnih odtenkih barv naravnega
okolja. Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. |
70. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
(1) Velikost nove parcele se določi glede na funkcionalne ali tehnološke
zahteve objekta, ki bo na njej zgrajen. |
(2) Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele. Z velikostjo
parcele je določena največja velikost objekta(ov) na njej. Velikost
objektov opredeljujeta predpisana faktor izrabe zemljišča Fiz in faktor
pozidanosti zemljišča Fz. |
(3) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz iz javnega
cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno
javno gospodarsko infrastrukturo. |
71. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse osnovne objekte so obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo
vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in
vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je
priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). |
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost
sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v
izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. |
(3) V čim večji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje
ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne
vire. |
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda
praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s
področja varstva okolja. |
3.6.5. PIP za EUP SO2, ŠT2 |
(gospodarski coni Stopno in Štatenberg) |
72. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
Površine v enotah SO2 in ŠT2 s podrobnejšo namensko rabo prostora z
oznako IG so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Dopustna je gradnja objektov za te
dejavnosti ter
gradbenih inženirskih objektov kot so lokalne
ceste, javne poti in nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih in podobno. |
73. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) |
Na vseh proizvodnih območjih se upošteva obstoječa ali predvidena
enotna mreža orientacije objektov, ki so s to mrežo vzporedni ali nanjo
pravokotni. |
74. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
(1) Največja višina objektov je v višini avtohtonega gozdnega drevesnega
rastja, s katerim se obsadi dele izpostavljenih stranic proizvodnega
območja, kjer je to možno. |
(2) Višino novih objektov v EUP ŠT2 je potrebno načrtovati tako, da ne
bo okrnjena veduta dvorca Štatenberg iz smeri Haloz. Novi objekti ne
smejo biti višji od višinskih gabaritov bližnjega objekta Iskre.
|
75. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1) Objekte se glede oblike, fasadnih materialov in izvedbe oblikuje
glede na njihovo funkcijo. Dovoljene so ravne oziroma blago naklonjene
strešine in vse vrste kritine. Upošteva se pogoje za največjo dovoljeno
stopnjo izrabe in pozidanosti zemljišča Fz. Barve fasad objektov so v
svetlih odtenkih zemeljskih barv iz naravnega okolja. Osnovne in kričeče
barve niso dovoljene. |
(2) Na strehe se lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo
toplote in električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho,
lahko pa se vgradijo v streho kot osnovna kritina. |
76. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
(1) Velikost parcele se določi glede na njihove funkcionalne ali
tehnološke zahteve. Za vsako gradnjo se izdela geodetski načrt parcele.
Z velikostjo parcele je določena največja velikost objekta(ov), ki se na
njej gradijo, skladno s predpisanima faktorjem izrabe zemljišča Fiz in
faktorjem pozidanosti zemljišča Fz. |
(2) Vsaki stavbni parceli se zagotovi dostop in dovoz iz javnega
cestnega omrežja ter omogoči priključevanje na obstoječo in predvideno
javno gospodarsko infrastrukturo. |
77. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse osnovne objekte so obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo
vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in
vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je
priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). |
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost
sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v
izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. |
(3) V čim večji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje
ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne
vire. |
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda
praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s
področja varstva okolja. |
3.6.6. PIP za EUP ŠT1 |
(turistično območje Štatenberg) |
78. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Zemljišče v enoti ŠT1 s podrobnejšo namensko rabo prostora z oznako
BT (območje turizma) se nameni dejavnostim, povezanim s turizmom.
Območje z oznako podrobne namenske rabe ZP ob dvorcu je namenjeno
parkovni ureditvi. |
(2) V vplivnem območju Dvorca Štatenberg ni dovoljeno trajno ali začasno
graditi objektov in naprav. Prav tako ni dovoljeno postavljati oglasnih
sporočil, spreminjati reliefa in zasajati (pogozdovati) območja. V
območju mora biti omogočen neoviran pogled na dvorec s parkom. |
79. člen |
(PIP glede lege objektov) |
Lega objektov se ohranja. Novi objekti niso dopustni. |
80. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
Velikost obstoječih objektov se ohranja v enakih gabaritih. |
81. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
Oblikovne značilnosti objektov in zunanjih ureditev se ohranja. Stavbni
kompleks dvorca Štatenberg je predviden za celovito prenovo. Za gradbene
posege v stavbe kompleksa dvorca se pridobi pogoje pristojne službe za
varstvo kulturne dediščine, k projektom za pridobitev gradbenega
dovoljenja pa njihovo soglasje. |
82. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse osnovne objekte so obvezno priključi na vsa osnovna javna
infrastrukturna omrežja, ki na območju obstajajo. Lastniki spoštujejo
vse obveznosti, ki iz tega izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in
vzdrževanja javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je
priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). |
(2) Z načrtovanjem sistemov oskrbe z vodo se zmanjšuje ranljivost
sistemov ob naravnih in drugih nesrečah ter okrepi sposobnost oskrbe v
izrednih razmerah zlasti s pitno vodo in z vodo za gašenje. |
(3) V čim večji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje
ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne
vire. |
(4) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda
praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s
področja varstva okolja. |
3.6.7. PIP za EUP LO3, MA5 in PE9 |
(površine za oddih, šport in rekreacijo) |
83. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Površine s podrobno namensko rabo ZS so namenjene športu in
rekreaciji ter občasnim prireditvam na prostem. |
(2) EUP z oznako LO3 s podrobno namensko rabo ZS je površina, na kateri
sta obstoječi dve športni igrišči za igre z žogo in za atletiko,
pritlični objekt slačilnice in funkcionalne zelene površine okoli njih.
|
(3) EUP MA5 je namenjeno športnemu igrišču in prireditveni ploščadi.
Dovoli se tudi gradnjo spremljajočih objektov ter
gradbenih inženirskih objekte kot so lokalne
ceste, javne poti in nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih, in podobno. |
(4) Območje EUP PE9 je travnata površina in se kot taka ohranja. |
84. člen |
(PIP glede lege, velikosti in oblikovanja objektov) |
(1) V EUP LO3 se lege objektov ne spreminja. Dovoljena etažnost je
največ pritličje. Objekte se oblikuje v skladno z lokalno arhitekturno
tradicijo, strehe so simetrične dvokapnice z naklonom med 35°-45°. |
(2) Na območju EUP MA5 je največja etažnost objektov pritličje s
podzidavo kapnega venca do 0,8 m. Pri zunanji ureditvi je potrebno
upoštevati veduto vaškega jedra z dominantno cerkvijo sv. Andreja.
Oblikuje in orientira se jih skladno z objekti starega trškega jedra,
strehe so simetrične dvokapnice z naklonom med 35°-45°. |
85. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
Velikost parcel se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve
objektov, ki bodo na njih grajeni. |
86. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse objekte, ki potrebujejo energetsko in komunalno oskrbo, se
obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na
območju obstajajo. |
(2) Pri načrtovanju infrastrukturnih objektov se zagotovi ustrezno
nevpadljivo arhitekturno oblikovanje in ustrezno krajinsko oblikovanje
njihove okolice. |
(3) Padavinske vode s streh in teras objektov ter z brezprašnih pešaških
talnih površin se prek ponikovalnikov, ponikovalnih jarkov ali
ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene
parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja. |
3.6.8. PIP za EUP MA3 |
(pokopališče Makole) |
87. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
Zemljišče v enoti MA3 s podrobnejšo namensko rabo prostora z oznako ZK
je namenjeno pokopališču. Dovoljena je gradnja sakralnih objektov,
mrliške vežice, prostorske ureditve pokopališča, ograje do višine 2,2
m, škarp in podpornih zidov višine do 1,5 m, spominskih obeležij ter
urbane opreme. |
88. člen |
(PIP glede lege objektov) |
Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami in vzporedna z
obstoječimi prometnicami. Orientacija objektov je določena z geometrijo
obstoječe ureditve pokopališča, skladno z zahtevami glede na dejavnike,
ki omogočajo čim boljšo izrabo površine pokopališča. Varuje se enoto
kulturne dediščine: Makole-Spomenik talcem (EŠD 7069). |
89. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
Največja etažnost objektov je ena etaža nad urejenim terenom
(pritličje). Ograja okoli pokopališča je lahko visoka do 2,20 m od
terena. |
90. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
Objekte se oblikuje skladno z namembnostjo, nevpadljivo in v umirjenih
barvah. |
91. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
Velikost parcel se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve
objektov, ki bodo na njih grajeni. |
92. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse objekte, ki potrebujejo energetsko in komunalno oskrbo, se
obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na
območju obstajajo. |
(2) Pri načrtovanju infrastrukturnih objektov se zagotovi ustrezno
nevpadljivo arhitekturno oblikovanje in ustrezno krajinsko oblikovanje
njihove okolice. |
(3) Padavinske vode s streh in teras objektov ter z brezprašnih pešaških
talnih površin se prek ponikovalnikov, ponikovalnih jarkov ali
ponikovalnega drenažnega cevovoda praviloma ponika v okviru gradbene
parcele, v skladu s predpisi s področja varstva okolja. |
3.6.9. PIP za EUP MA6 |
(cerkveni grič cerkve Sv. Lenarta) |
93. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Zemljišče v enoti MA6 s podrobnejšo namensko rabo prostora z oznako
ZP je namenjeno parkovni ureditvi cerkvenega griča s prostorsko
dominanto naselja. Dovoljena je: |
·
ureditev platoja okoli cerkve, |
·
ureditev sprehajalne poti s transparentno ograjo le iz jeklenih vertikal
in oprijema, |
·
umestitev spominskih obeležij, |
· postavitev urbane opreme (klopi, koši za odpadke, kandelabri javne
razsvetljave), |
·
postavitev začasnih objektov (kioski, kontejnerji, montažne stojnice,
mobilne sanitarne enote) za čas prireditve. |
(2) Transparenti in obešanke na drogovih javne razsvetljave niso
dovoljeni. |
94. člen |
(PIP glede lege objektov) |
(1) Začasni objekti ne smejo zakrivati stavbe cerkve iz severne in iz
zahodne strani. |
(2) Zaradi lege začasnih objektov se ne sme posegati v zemljino ali
poškodovati travne plasti, grmovja in drevja. |
95. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
Največja višina začasnih objektov je 3,00 m. Dovoli se le montažne
objekte. |
96. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1) Z oblikovanjem in funkcionalnimi rešitvami objektov ter opreme se
zagotovi njihovo ustrezno rabo in vzdrževanje ter nevpadljiv izgled. |
(2) Plató okoli cerkve Sv. Lenarta se uredi kot pešaško ploščad in
razgledišče. Celotno območje EUP se parkovno uredi kot prostorski
poudarek, dominanto naselja. |
(3) Za interventni dovoz se uredi dovozno cesto iz vzhodnega dela
naselja Makole do razgledišča, ob gozdnem robu. |
97. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
Velikost parcel se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve
objektov, ki bodo na njih grajeni. |
98. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Objekte se priključi le na električno in druga infrastrukturna
omrežja, če je to potrebno. |
(2) Pri načrtovanju energetskih in komunalnih objektov se zagotovi
ustrezno arhitekturno oblikovanje objektov in ustrezno krajinsko
oblikovanje njihove okolice. |
(3) Padavinske vode s streh in teras se prek ponikovalnih naprav,
ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v
okviru gradbene parcele. |
|
3.6.10. Območja zunaj naselij ter vinogradniška območja |
PIP za |
EUP ZN1, ZN2, ZN3, ZN4, ZN5, ZN6, ZN7, ZN8, ZN9 (območja zunaj naselij) |
ter PIP za |
EUP VG1, VG2, VG3, VG4, VG5, VG6, VG7, VG8, VG9, VG10, VG11, VG12, VG13
in VG14 (vinogradniška območja) |
99. člen |
(PIP
glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Zemljišča v EUP ZN1, ZN2, ZN3, ZN4, ZN5, ZN6, ZN7, ZN8 in ZN9 ter v
EUP VG1, VG2, VG3, VG4, VG5, VG6, VG7, VG8, VG9, VG10, VG11, VG12, VG13
in VG14 (vinogradniška območja) so območja zunaj naselij. |
(2) Na območju stavbnih zemljišč z oznako A (površine avtohtone
razpršene poselitve) so dopustne dejavnosti bivanje in kmetijske
dejavnosti z dopolnilnimi dejavnostmi. Objekte razvojno perspektivnih
kmetij se lahko poveča, če to terja velikost ali proizvodna usmeritev
kmetije, usmeritev v obrt kot dopolnilno kmetijsko dejavnost, kmečki
turizem ali za dograditev stanovanjskih prostorov za potrebe družine.
Dopustni objekti so stanovanjske in kmetijske stavbe kmetijskih
gospodarstev, to so objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in
spravilo pridelkov, objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter
gradbeni inženirski objekti kot so lokalne
ceste, javne poti in nekategorizirane ceste, cevovodi, komunikacijska
omrežja in elektroenergetski vodi, objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih in podobno. Od nezahtevnih
objektov se dovoli graditi objekte za lastne potrebe, ograje, škarpe in
podporne zidove, male komunalne čistilne naprave in pomožne kmetijsko
gozdarske objekte. Od enostavnih objektov se dovoli graditi objekte za
lastne potrebe, pomožne infrastrukturne objekte, pomožne obrambne
objekte, pomožne kmetijsko gozdarske objekte in začasne objekte.
|
(3) Na območjih stavbnih zemljišč z oznako IK je dopustno graditi
kmetijske stavbe kmetijskih gospodarstev, to je objekte za rejo živali,
rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov ter gradbene inženirske
objekte iz drugega odstavka tega člena. Od nezahtevnih in enostavnih
objektov je dopustno graditi pomožne kmetijsko gozdarske objekte. |
(4) Na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2
se dopusti: |
·
Na zemljiščih pod stavbo (območje razpršene gradnje) izvedbo gradbenih
in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo in adaptacijo zakonito
zgrajenega obstoječega objekta ter vzdrževanje objekta in sicer le na
tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot
funkcionalna. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na
namembnost, pri čemer se namembnost objekta ne spreminja. V objekte
kulturne dediščine se posega skladno s PIP glede varovanja kulturne
dediščine. |
·
Agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč. |
· Gradnjo omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za
pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s
pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, plinovodi, vročevodi in
priključki nanje pod pogoji, kot so določeni v poglavju o urejanju javne
infrastrukture, pri čemer se kot pripadajoči objekti štejejo samo tisti
objekti, ki ne spreminjajo dejanske rabe kmetijskih zemljišč oziroma je
ne spreminjajo v takšni meri, da bi bila onemogočena kmetijska obdelava. |
· Posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami. |
·
Rekonstrukcije lokalnih cest. |
·
Postavitev začasnih objektov. |
·
Postavitev pomožnih objektov za spremljanje okolja. |
· Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč gradnjo sledečih pomožnih
kmetijskih objektov: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine,
obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za
mreže proti toči. |
· Na območjih drugih kmetijskih zemljišč gradnjo sledečih pomožnih
kmetijskih objektov: rastlinjaki, poljske poti, ograje za pašo živine,
obore za rejo živali, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže
proti toči, vodni zbiralniki, kozolci, čebelnjaki. |
· Ne glede na prejšnja določila, v vplivnem območju Dvorca Štatenberg ni
dovoljeno trajno ali začasno graditi objektov in naprav, dopustne niso
agrarne operacije in urejanje vodnih zadrževalnikov. |
·
(5) Na gozdnih zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe G se dopusti: |
·
Na zemljiščih pod stavbo (na območjih razpršene gradnje) izvedbo
gradbenih in drugih del, ki obsegajo obnovo, rekonstrukcijo in
adaptacijo obstoječega objekta ter vzdrževanje objekta in sicer le na
tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot
funkcionalna. Posegi se nanašajo na obstoječe objekte ne glede na
namembnost, pri tem se namembnost in velikost objekta ne spreminja, v
objekte kulturne dediščine se posega skladno s pip glede varovanja
kulturne dediščine. |
· Gradnjo omrežij naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za
pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s
pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, plinovodi, vročevodi in
priključki nanje pod pogoji, kot so določeni v poglavju o urejanju javne
infrastrukture. |
· Posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami. |
·
Rekonstrukcije lokalnih cest. |
·
Pomožne objekte za spremljanje okolja. |
· Sledeče pomožne kmetijsko- gozdarske objekte: gozdne ceste, gozdne
vlake, obore za divjad, čebelnjake, gozdne učne poti. |
· Ne glede na prejšnja določila, v vplivnem območju dvorca Štatenberg ni
dovoljeno trajno ali začasno graditi objektov in naprav. |
·
(6) Na območjih EUP VG1, VG2, VG3, VG4, VG5, VG6, VG7, VG8, VG9, VG10,
VG11, VG12, VG13 in VG14 (vinogradniška območja) se na površinah
podrobne namenske rabe z oznako Av (površine
vinskih kleti oziroma objektov za hrambo pridelka, orodja, škropiv in
zavetje pred vremenom) dopušča gradnja vinske
kleti (stavbe za spravilo pridelka) ob vinogradih ali sadovnjakih za
hrambo orodja, škropiv, gnojil, pridelka in za zavetje pred vremenom pod
pogojem, da velikost vinograda ali sadovnjaka, ki je v lasti
investitorja, znaša minimalno 5 arov. V primeru, da je stavbno zemljišče
z oznako podrobne namenske rabe Av s tem aktom opredeljeno s spremembo
namenske rabe na območju najboljših kmetijskih zemljišč, velikost
vinograda ali sadovnjaka znaša vsaj 30 arov. Vinske kleti se oblikuje po
oblikovnih principih tipične haloške viničarije in sicer: |
·
Velikost tlorisa: Zunanje mere tlorisa objektov so največ 7,00 x 10,00
m. |
· Etažnost: Največ klet, pritličje in mansarda (K+P+M). Svetla višina
posamezne etaže kleti in pritličja je največ 2,50 m. |
·
Orientacija: Objekte se gradi vzporedno ali pravokotno na izohipse.
|
· Oblikovanje: Kletna etaža je zidana, Nadzemni del kleti se z zunanje
strani obloži z lomljenim ali žaganim peščenjakom ali omeče in gladko
zariba ter pobarva v temnejšem odtenku barve fasade. Pritlična etaža je
zidana ali lesena, brunarica iz brun pravokotnega preseka. Zidana
pritlična etaža se omeče in gladko zariba ter pleska v ubito beli barvi
ali v svetlem pastelnem odtenku ene od barv iz naravnega kolorita
okolice. Okenske in zunanje vratne odprtine se oblikuje z okenskimi
oziroma vratnimi okvirji do 12 cm od odprtine, enake barve kot je kletna
etaža. Okna so manjša, pokončna, s polkni in nosilci za rožna korita.
Zatrepa, to je obe čelni fasadi mansarde, se obdela enako kot pritlično
etažo ali vertikalno obloži z lesom od pritličja do strešin in slemena.
Mansardna etaža se gradi brez kapnega zidca, to je brez podzidave kapnih
leg. Zatrepa imata lahko balkona v globini napuščev, z ograjo iz lesenih
vertikalnih desk in nosilci za rožna korita. Streha je simetrična
dvokapnica v naklonih 35°- 45°. Dovoljeno je po eno strešno okno v vsaki
strešini v velikosti največ 80x100 cm ali po en izstrešek s simetrično
dvokapno streho v naklonu osnovnih strešin, brez vidnih bočnih sten. Vsi
leseni deli fasade (okna, vrata, obložni opaži in ograje ter napušči
strehe) so pleskani z mat lakom v svetlo sivi prosojni barvi ali s
prozornim mat lakom. Kleparski izdelki na zunanjosti stavbe so v bakreni
ali bronasti barvi. |
·
Komunalna opremljenost: Objekt se priključi najmanj na električno in
vodovodno omrežje in opremi s strelobranom. Vsak objekt se priključi na
lastno ali skupinsko malo čistilno napravo. Zbiranje deževnice s streh
za gospodarsko uporabo je obvezno. |
100. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) |
Lega objektov je načeloma vzporedna s plastnicami ali pravokotna nanje,
na ravninah pa z obstoječimi prometnicami. Orientacija objektov je lahko
tudi drugačna, če razmere to zahtevajo in dopuščajo (n.pr. orientacija
glede na osončenost zaradi izrabe sončne energije, razgled iz parcele in
podobno) ali to zahtevajo funkcionalne zahteve (n.pr. namembnost
objekta, dostopnost parcele in podobno). Objekte se orientira skladno z
zahtevami po racionalni gradnji in glede na dejavnike, ki omogočajo čim
boljše bivalne pogoje ali izrabo objekta. |
101. člen |
(PIP glede velikosti objektov) |
(1) Prostornina objektov za družinske stanovanjske hiše je do 1000 m3.
Največja etažnost stanovanjskih objektov je dve bivalni etaži nad
urejenim terenom. Stanovanjska mansarda kot druga etaža nad terenom ima
lahko kapni zidec visok do 1,60 m. Podstrešna etaža nad prvim
nadstropjem je brez podzidave kapnih leg. Na ravnem terenu se klet
vkoplje najmanj za dve tretjini svetle višine kletnih prostorov.
|
(2) Velikost kmetijskih objektov je odvisna od tehnoloških zahtev
kmetije. Kmetijski objekti (hlevi, strojne lope) so za najmanj za eno
svojo višino od terena do slemena oddaljeni od stanovanjskih.
Oddaljenost je lahko manjša, če so izpolnjeni potrebni požarno varstveni
pogoji, skladno s področnimi predpisi. Silose, silažne jarke in zunanje
deponije (bale, gnojišča in podobno.) se gradi na zunanji strani kmetije
in po celotni stranici obsadi z živo mejo. |
(3) Velikost vinske kleti ob vinogradih ali sadovnjakih za hrambo
orodja, škropiv, gnojil, pridelka in za zavetje pred vremenom je največ
7 x 10 m (brez upoštevanja napuščev), etažnost največ K+P+M (brez kapnih
zidcev). |
102. člen |
(PIP glede oblikovanja objektov) |
(1) Gradbene mase novih objektov se oblikuje v sorazmerju z gradbenimi
masami objektov v soseščini. Razmerje stranic pravokotnika osnovnega
tlorisa družinske stanovanjske hiše je vsaj 1:1,2. Obstoječi objekt je
možno dograditi za največ 50% prvotne dolžine daljše stranice.
|
(2) Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom vzdolž daljše stranice in
z naklonom strešin 35° - 45 °. Strešni izzidki kot simetrične
dvokapnice ali enokapnice in strešna okna v ravnini strešine so
dovoljeni v širini največ 66% dolžine stranice med čelnima fasadama
stavbe. Naklon strešine izzidkov je od 2° do naklona osnovne strešine.
Kritina izzidkov je bakrena ali druga pločevina v barvi brona ali enaka
kot na osnovni strešini. |
(3) Prepovedani so neznačilni arhitekturni objekti in detajli na fasadah
objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki in polkrožno
oblikovana okna. |
(4) Barve fasad objektov so svetli pastelni odtenki barv okolice.
Osnovne in kričeče barve niso dovoljene. Leseni deli fasad vseh stavb in
pomožnih objektov se obdelajo enotno, v naravnih barvnih odtenkih
lesa. Elementi lesenih delov fasad ne smejo biti oblikovani polkrožno
(v obliki brun). |
(5)Kritina je v izgledu opečne, opečna, temno siva ali temno rjava.
Barvne kritine niso dovoljene. Kleparski izdelki in žlebovje je bakreno,
v barvi brona ali enako barvi kritine. |
(6) Kmetijski in drugi nestanovanjski objekti so po vertikalnih in
horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajeni z
obstoječimi objekti: |
·
Objekti morajo biti praviloma podolgovatega tlorisa v razmerju stranic
1:1,4 in več, tloris pa je lahko tudi lomljen. |
·
Streha je simetrična dvokapnica z naklonom 35°- 45°, ki pa je lahko tudi
manjši, če je objekt širok več kot 12 m. |
·
Barva kritine je opečno rdeča, temno rjava ali temno siva, na strehe se
lahko namesti energetske objekte (paneli za proizvodnjo toplote in
električne energije), ki so praviloma vzporedni s streho, lahko pa se
vgradijo v streho kot osnovna kritina. |
·
Barve fasade so umirjeni svetli pastelni odtenki barv iz naravnega
kolorita okolice. |
·
Fasadni les je pleskan s prozornim ali prosojnim mat opleskom v sivi ali
barvah lesa, |
·
Zaželene so opečne mreže na zatrepih. |
(7) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora slediti pogojem,
ki veljajo za stavbe, h katerim se gradijo. |
103. člen |
(PIP in merila za parcelacijo) |
Velikost parcel se določi glede na število objektov ter na funkcionalne
in tehnološke zahteve. |
104. člen |
(PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro) |
(1) Vse objekte, ki potrebujejo energetsko in komunalno oskrbo, se
obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na
območju obstajajo |
(2) Sistem oskrbe z vodo se načrtuje tako, da se zmanjšuje ranljivost
sistema ob naravnih in drugih nesrečah ter krepi sposobnost oskrbe v
izrednih razmerah, zlasti oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje. |
(3) V največji možni meri se kot vir tehnološke vode, vode za gašenje
ali druge vode, ki ni namenjena pitju, uporabi manj kakovostne vodne
vire. |
(4) Pri načrtovanju vodohranov se zagotovi ustrezno arhitekturno
oblikovanje objektov in ustrezno krajinsko oblikovanje njihove okolice. |
(5) Kjer javne fekalne kanalizacije še ni ali zaradi razpršene poselitve
ni predvidena, se za skupino ali za posamezno gospodinjstvo gradi male
čistilne naprave. |
(6) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih
naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda
praviloma ponika v okviru gradbene parcele, v skladu s predpisi s
področja varstva okolja. Padavinska voda se ne sme stekati na sosedovo
zemljišče, če na njem ali na sosedovih objektih lahko povzroči škodo. |
3.6.11. PIP za EUP ZN10 |
(ribiški dom in ribniki Stranske Makole) |
105. člen |
(PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor) |
(1) Površine s podrobno namensko rabo VC so namenjene ureditvi
zaporednih ribnikov. |
(2) Površine s podrobno namensko rabo ZS so namenjene gradnji ribiškega
doma in pripadajočim zunanjim ureditvam. |
106. člen |
(prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) |
(1)
Ribnike se umesti skladno z reliefnimi pogoji ter virom in odtokom vode. |
(2)
Ribiški dom se umesti vzporedno s plastnicami. |
107. člen |
(PIP
glede velikosti objektov) |
Etažnost
objektov znaša največ pritličje in mansarda (P+M). |
108. člen |
(PIP
glede oblikovanja objektov) |
Objekte
se oblikuje skladno s tradicionalno arhitekturo na tem območju. Tloris
je podolgovate oblike z razmerjem stranic vsaj 1:1,4. Streha je
simetrična dvokapnica z naklonom 35-45°. |
109. člen |
(PIP in
merila za parcelacijo) |
Velikost parcel se določi glede na funkcionalne ali tehnološke zahteve
objektov, ki bodo na njih grajeni. |
110. člen |
(PIP
glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro) |
Vse objekte, ki so opremljeni z energetsko ali komunalno infrastrukturo,
se obvezno priključi na vsa osnovna javna infrastrukturna omrežja, ki na
območju obstajajo. Lastniki so obvezani spoštovati obveze, ki iz tega
izhajajo, vključno s služnostjo dostopa in vzdrževanja upravljavcu
posamezne javne gospodarske infrastrukture na parceli. Neobvezno pa je
priključevanje na omrežja, ki predstavljajo nadstandard (plinsko,
telekomunikacijsko in kabelsko televizijsko omrežje). |
3.6.12. PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov |
111. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena le na
območjih stavbnih zemljišč, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo.
Izjemoma je gradnja možna tudi na zemljiščih, ki niso stavbna, če niso
zavarovana po drugih področnih predpisih ter jih dopuščajo določila
odloka. To so tisti objekti, ki lahko služijo svojemu namenu brez
komunalne opreme; nekateri kmetijsko-gozdarski objekti, objekti za
spremljanje stanja okolja, pomožni infrastrukturni objekti in podobno. |
(2) Nezahtevnih objektov za lastne potrebe ni mogoče graditi na
zemljiščih večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih
zemljiščih, na zemljiščih javnega dobra in območjih, ki se urejajo z
OPPN. Sprememba namembnosti nezahtevnega objekta za lastne potrebe in
pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta v objekt za stanovanjski ali
poslovni namen ni mogoča. |
(3) Postavitev čebelnjakov v naseljih je dopustna samo na obrobju, izven
naselij je mogoča z mnenjem Čebelarske zveze Slovenije. |
(4) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne
potrebe morajo biti postavljene znotraj označenega naselja in na način,
ki ga predpisuje lokalna skupnost. |
(5) Izven območij naselij ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih
objektov, namenjenih oglaševanju (prosto stoječi oglasni panoji in
zasloni, zasloni na pročeljih stavb in na enostavnih ter nezahtevnih
objektih, začasni panoji, transparenti, baloni, prapori, zastave in
podobno.), razen če gre za postavljanje začasnih objektov, namenjenih
oglaševanju v času prireditve. |
3.7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami na območju občine |
3.7.1. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine |
112. člen |
(1) Območja kulturne dediščine so opredeljena in prikazana v
prikazu stanja okolja, ki ga občina sproti obnavlja in ažurira. |
(2) Na objektih in območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne
dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski
izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v
prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo- čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov in podobno. |
(5) Za poseg v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik,
registrirano arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane
kulturne dediščine ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Za poseg v
objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine
se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane
vrednote dediščine (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih
objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov in
podobno.). |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za
kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili
oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. |
(7) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenik. Za posege v kulturne spomenike in
njihova vplivna območja se v primeru neskladij določb tega odloka s
soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine upošteva
slednje. |
(8) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dediščine, ki ni
razglašena za kulturni spomenik, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot
registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. |
(9) Pri načrtovanju objekta in zunanje ureditve v neposredni bližini
enot kulturne dediščine, v vplivnem območju enote kulturne dediščine je
potrebno upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo
ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati
posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike
in vrednost kulturne dediščine. |
(10) Za posamezne zvrsti registrirane kulturne dediščine veljajo poleg
določb prejšnjih odstavkov tudi dodatni varstveni režimi. |
(11) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
·
Tlorisna in višinska zasnova (gabariti). |
·
Gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova. |
·
Oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli). |
·
Funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
·
Komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. |
·
Pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih in tako dalje). |
·
Celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev v prostoru, prilagoditev
posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine). |
(12) Varstveni režimi v območjih vrtnoarhitekturne dediščine: |
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
Kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze). |
·
Kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema,skulpture). |
·
Naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija,voda,
relief in tako dalje. |
· Funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in
površinami, ki so pomembne za delovanje celote. |
· Podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje). |
· Oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja,
sistem zasajanja in tako dalje). |
·
Ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja. |
·
Rastišče. |
·
Posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb in tako dalje).
|
Vrtnoarhitekturna dediščina potrebuje stalno vzdrževanje, ki ga lahko
vrši le primerno usposobljen izvajalec v soglasju s pristojno službo za
varstveno kulturne dediščine . |
(13) Varstveni režimi za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
·
Avtentičnost lokacije. |
·
Materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin. |
·
Vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(14) Varstveni režimi v vplivnem območju kulturne dediščine: |
·
Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine. |
·
Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnil imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture
dediščine. |
·
Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
· Znotraj teh območij kulturne dediščine je prepovedano postavljati
reklamne panoje, antene mobilnih telekomunikacijskih sistemov,
protihrupne ograje in druge objekte, ki bi s svojo pojavnostjo pomenili
tujek v varovanem območju. |
· Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulične in cestne opreme
(avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti in podobno.)Se na
varovanih območjih oblikuje celostno, skladno s pogoji pristojne službe
za varstvo kulturne dediščine. |
(15) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdišču: |
·
Ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline, |
·
Izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih
omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od
pogojev. |
·
V fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri
katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave
in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (na primer pri
pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji). |
·
V okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu
natančne določitve vsebine in sestave najdišča. |
|
(16) Na območjih registriranih arheoloških najdišč se zagotovi predhodne
arheološke raziskave. Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav nosi
investitor posega |
3.7.2. PIP glede varstva vojnih grobišč |
113. člen |
(1) Po podatkih iz Registra vojnih grobišč, ki ga vodi pristojno
ministrstvo ležijo na območju občine Makole naslednja vojna grobišča. |
·
Pečké, lokacija 46º20'40,07" 15º40'43,75": Nad Pečkami v zaselku Sredce
v bližini križišča lokalnih cest Sestrže-Mostečno ter Stopno-Savinsko v
neposredni bližini Sagadinove domačije (na vrtu) je grobišče 7 članov
družine Sagadin, ki so bili zažgani v hiši 12.4. 1945. Domačija s hišno
številko 66 je urejena kot krajevni muzej. |
· Makole, lokacija 46º19'4,79" 15º39'57,69": Na pokopališču v Makolah
(oddelek 4,1 1. grob v prvi vrsti) leži skupni grob 8 kurirjev postaje
TV4S in partizana Franca Horvata. |
· Makole, lokacija 46º19'5,3 " 15º40'21,07": Izven vasi ob lokalni cesti
proti Varošu (100m od zadnjih hiš ) je grobišče 8 talcev, ki so bili
ustreljeni 11.1. 1945. |
(2) Po določbi 30. člena Zakona o vojnih grobiščih (UL RS štev. 65/03 in
72/09) je na vojnih grobiščih prepovedano: |
·
Spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s tem zakonom. |
·
Poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente. |
·
Izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč
ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. |
3.7.3. PIP glede celostnega ohranjanja narave |
114. člen |
(1) Zagotavlja se pogoje za nadaljnjo eksistenco bogate favne in flore
celotnega območja občine s skrbjo za varovanje okolja ob naseljih, s
sonaravnimi oblikami kmetovanja in vzdrževanjem kulturne krajine,
ohranjanjem pestrosti gozdnih sestojev, ohranjanjem sprejemljivega
obsega mokrišč in poplavnih predelov ob Dravinji ter njene naravne
struge z avtohtono obrastjo. Vse dejavnosti na območju se izvaja
sonaravno, z upoštevanjem pogojev za čim manjše motenje življenja
avtohtonih živali, posebno v paritvenih obdobjih in obdobjih vzreje
živalskega podmladka ter rastlin v obdobju semenitve. |
(2) Varuje se mokrišča, mrtvice in ostanke stare struge Dravinje. Ne
dovoli se regulacij vodotokov in posegov v okolje, ki bi spremenili
tradicionalni vodni režim in posledično ogrozili ali motili življenjske
pogoje avtohtone favne in flore. |
(3) Varuje se zavarovane gozdne in druge naravne sestoje ter zarast
potokov in reke Dravinje, ki so pomembna naravna dediščina. Ravnina ob
Dravinji se ščiti pred poplavami le z vzdrževanjem struge. Naravnega
poteka struge se ne regulira in ne spreminja. Kmetijsko proizvodnjo se
prilagodi poplavnemu režimu vodotokov. |
(4) Na zavarovanem območju, naravni vrednoti, ekološko pomembnem območju
ali v območju Natura 2000 je potrebno v postopku pridobitve ustreznega
gradbenega dovoljenja za gradnjo ali ureditev pridobiti naravovarstvene
pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje.
|
(5) Na vodovarstvenih, vodnih in priobalnih zemljiščih se za vsak
gradbeni poseg pridobi vodno soglasje pristojne ustanove. |
(6) Zagotavlja se pogoje za nadaljnjo eksistenco avtohtone favne in
flore na celotnem območju občine s preprečevanjem prekomernih emisij v
zrak, v vode in v tla, prekomernega hrupa in divjega odlaganja odpadkov.
Na območjih naravnih dobrin se dopušča le sonaravne oblike kmetovanja,
ohranja biološko raznovrstnost ter ohranja sprejemljiv obseg mokrišč in
poplavnih predelov ob vodotokih z avtohtono obrastjo. |
(7) EUP z oznakami ZN3-del, ZN4, ZN5, ZN6, ZN7, ZN8 in ZN9 so posebna
varstvena območja Natura 2000, zavarovana z Uredbo o posebnih varstvenih
območjih – območje Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07
in 43/08) v katerem so zavarovani ogroženi habitati prostoživečih
živali in rastlin. Njihov obseg se ohranja. Prednostno se ohranja
biotska raznovrstnost, nepretrganost in povezanost ter ugodno stanje
habitatnih tipov ogroženih varovanih vrst. Na kmetijskih površinah se
ohranja in na novo vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke in vodna
telesa. Kmetijske dejavnosti se izvaja sonaravno, ob vodotokih z
doslednim upoštevanjem omejitev na priobalnem zemljišču. Ohranja se
sklenjenost gozdnih površin in stabilnost ekosistemov s poudarkom na
ohranjanju habitatnih tipov, prednostno na ekološko pomembnih posebnih
varstvenih območjih (naravni rezervati, naravni spomeniki, krajinski
parki, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebno varstveno
območje Natura 2000 in potencialno posebno varstveno območje Natura
2000). |
(8) EUP z oznakami PE5, PE6, ŠT1, ŠT2, ZN3 in VG9 delno ali v celoti
sovpadajo s Krajinskim parkom Štatenberg (Odlok, Uradni list RS, št.
21/92). EUP z oznako JE1, JE2, ZN2, ZN9, VG10, VG11 in VG12 delno ali v
celoti Krajinskega parka Boč-Donačka gora. Na obeh območjih se
zagotavlja pogoje za nadaljnjo eksistenco avtohtone favne in flore na
celotnem območju krajinskega parka s preprečevanjem prekomernih emisij v
zrak, v vode in v tla, prekomernega hrupa in divjega odlaganja odpadkov,
na območjih naravnih dobrin s sonaravnimi oblikami kmetovanja,
ohranjanjem biološke raznovrstnosti ter z ohranjanjem sprejemljivega
obsega mokrišč in poplavnih predelov z avtohtono obrastjo. Ni dovoljeno
izvajati nobenih aktivnosti, s katerimi se ogroža avtohtona favna in
flora. Vse posege se načrtuje v skladu s predpisanimi varstvenimi režimi
krajinskih parkov. Za vse posege na območju parka je potrebno pridobiti
predhodno mnenje in soglasje pristojnih zavodov za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
(9) EUP z oznakama ZN7 in ZN8 sovpadata z naravnima rezervata. ZN7 je
gozdni rezervat v soteski Kolarnica, geomorfološki rezervat, ZN8 pa je
gozdni, delno pragozdni rezervat Boč-Plešivec. Ni dovoljeno izvajati
nobenih aktivnosti, s katerimi bi se ogrožala avtohtona favna in flore.
V EUP ZN7 se nahaja tudi območje Varovalnega gozda 12614, v EUP ZN8 pa
gozd s posebnim pomenom Gozdni rezervat 1214- Boč Plešivec. Režim
gospodarjenja z varovalnimi gozdovi in posegi v varovalne gozdove in
gozdne rezervate se izvaja v skladu z Uredbo o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim pomenom (UR.l RS, št. 88/05, 56/07, 29/09 in 91/10). |
(10) EUP z oznako ZN1, ZN2, VG7, ZN3, ZN4, ZN5, ZN6, PE1, PE2, PE3, PE4,
PE5, MA7, MA8, SM1,SM2, SO1, SO2, SR1, ŠT2 in VA1 so delno ali v celoti
znotraj posebnega varstvenega območja Dravinjska dolina (SPA-koda
SI000005) in znotraj ekološko pomembnega območja Dravinjska dolina
(evidenčna št. 44100), določenih z Uredbo o ekološko pomembnih območjih
(Uradni list RS, št. 48/04). Na teh območjih se zagotavlja pogoje za
nadaljnjo eksistenco avtohtone favne in flore na celotnem območju
krajinskega parka s preprečevanjem prekomernih emisij v zrak, v vode in
v tla, prekomernega hrupa in divjega odlaganja odpadkov, na območjih
naravnih dobrin s sonaravnimi oblikami kmetovanja, ohranjanjem biološke
raznovrstnosti ter z ohranjanjem sprejemljivega obsega mokrišč in
poplavnih predelov z avtohtono obrastjo. Izvajati ni dovoljeno nobenih
aktivnosti, s katerimi se ogroža avtohtona favna in flora. Za vsako
gradnjo so potrebni pogoji in soglasje pristojne varstvene ustanove ter
ugotovitev prisotnosti zavarovanih vrst in njihovih habitatov, stanje
ohranjenosti habitatov ter prisotnost habitatnih tipov ter njihovo
stanje ohranjenosti pred izdelavo projekta za gradbeno dovoljenje
oziroma pred izdajo gradbenega dovoljenja. |
(11) Enota urejanja prostora z oznako ZN9 je znotraj potencialno
posebnega varstvenega območja Boč-Haloze-Donačka gora (Pos VO SI3000118,
ID 206) in v ekološko pomembnem območju Boč-Haloze-Donačka gora (ID
41600). Gradnjo kmetijskih objektov se načrtuje čim bliže stanovanjskim
objektom. V gozdni rob se ne posega. Dejavnosti se izvaja sonaravno, da
se zagotavlja pogoje za nadaljnjo eksistenco avtohtone favne in flore na
celotnem območju s preprečevanjem prekomernih emisij v zrak, v vode in v
tla, brez prekomernega hrupa in divjega odlaganja odpadkov, s
sonaravnimi oblikami kmetovanja in ohranjanjem biološke raznovrstnosti.
Aktivnosti, s katerimi se ogroža avtohtona favna in flora, ni dovoljeno
izvajati. |
(12) Za vsako gradnjo so potrebni predhodni pogoji ter pred izdajo
gradbenega dovoljenja ugotovitev prisotnosti zavarovanih vrst in
njihovih habitatov, stanje ohranjenosti habitatov ter prisotnost
habitatnih tipov in njihovo stanje ohranjenosti in soglasje pristojne
naravovarstvene ustanove na projekt za gradbeno dovoljenje. |
(13) Najdbe fosilov, mineralov in jam je potrebno prijaviti Ministrstvu
za okolje in prostor. Hkrati mora najditelj najdbo zaščititi pred
uničenjem, poškodbo ali krajo. |
(14) Pred obnovo cerkve Sv. Andreja v EUP MA4 je potrebno pridobiti
mnenje in naravovarstvene pogoje pristojne službe za varovanje narave. |
(15) Pred obnovo dvorca Štatenberg v EUP ŠT1 je potrebno pridobiti
mnenje in naravovarstvene pogoje pristojne službe za varovanje narave. |
(16) Pred obnovo kapele sv. Lenarta v EUP MA6 je potrebno pridobiti
mnenje in naravovarstvene pogoje pristojne službe za varovanje narave. |
(17) Pred obnovo cerkve sv. Ane v EUP ZN9 (Stari Grad) je potrebno
pridobiti mnenje in naravovarstvene pogoje pristojne službe za varovanje
narave. |
(18) Direktno osvetljevanje reke Dravinje in njenih bregov ni dovoljeno.
Uporabljene svetilke morajo biti popolnoma zaprte in lahko svetijo le
pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru.
Na tem območju ni primerna tudi ostala dekorativna razsvetljava objektov
ali reklamnih panojev. |
(19) Morebitna osvetlitev okolice cerkev in samih cerkva mora biti
urejena tako, da svetlobni snop ne sije v preletne odprtine netopirjev
in osvetljuje njihovih letalnih poti v bližini teh zatočišč. Svetilke
naj svetijo le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v
ultravijoličnem spektru ter morajo biti popolnoma zaprte. Svetilke naj
ne svetijo celo noč; primernem čas ugasnitve je na primer ob 23h. |
(20) Svetilke javne razsvetljave morajo biti popolnoma zaprte in lahko
svetijo le pod vodoravnico ter ne smejo oddajati svetlobe v
ultravijoličnem spektru. Svetilke javne razsvetljave izven strnjenih
naselij niso priporočljive. |
3.7.4. PIP glede varstva okolja in naravnih dobrin |
115. člen |
(1) Pri vseh posegih je potrebno slediti ciljem varstva okolja, ki so:
|
·
Preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja. |
·
Ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja. |
·
Trajnostna raba naravnih virov. |
·
Zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije.
|
·
Odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega
naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih
sposobnosti. |
·
Povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje. |
·
Opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi. |
(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti ter pri njihovem
razvoju na območju vodnih zemljišč se upošteva: |
·
Da se na priobalnih zemljiščih vodá ( ob Dravinji 15 m pas v naseljih
ter 40 m pas izven naselij, pri ostalih vodotokih 5 m) ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost. |
·
Da se vodnih zemljišč ne zasipava, razen če je to sestavni del
dovoljenih prostorskih ureditev po zakonu o vodah, in je umeščanje
prostorskih ureditev v javnem interesu. |
·
Da se umeščajo prostorske ureditve na način, da se ne poslabšujeta
stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi. |
·
Da se rekonstrukcije obstoječih objektov izvedejo le pod pogojem, da se
razmere glede stanja voda in varstva pred škodljivim delovanjem voda
izboljšujejo. |
·
Da se ohranjajo retencijske (zadrževalne) sposobnosti območij in
zagotavlja njihovo ponovno vzpostavljanje tam, kjer je to možno. |
·
Da se ohranja načrtovano in obstoječo rabo voda ter varstvena območja po
zakonu o vodah. |
·
Da se ohranjajo značilnosti vodnih zemljišč kot biotopa in pomembne
vidne sestavine prostora ter s tem prispeva h krepitvi prepoznavnosti
krajine. |
·
Da se zagotavljata ekosistemska vloga in kontinuiteta površinskih voda
(življenjski prostor zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih
vrst, prehodnost živalskim in rastlinskim vrstam na območju površinskih
voda in podobno.). |
·
Da se pri načrtovanju prostorskih ureditev vodna zemljišča obravnava kot
potencialno območje kulturne dediščine. |
·
(3) Za zmanjševanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč se: |
·
Poselitev širi na zemljišča, ki niso ogrožena zaradi naravnih in drugih
nesreč. |
·
V predelih, ki so ogroženi zaradi naravnih in drugih nesreč, preprečuje
razvoj dejavnosti, ki bi povečevale ogroženost prostora. |
·
Sanira območja kulturne dediščine. |
·
Zagotavlja varnost pred požari in poskrbi za dostopnost in delovne
površine gasilcev ter ustrezne količine vode za gašenje. |
·
Zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda. |
·
Zagotavlja stabilnost okoliškega terena. |
·
Za obstoječa poseljena območja na ogroženih območjih zagotavlja izvedbo
ustreznih protipoplavnih ukrepov oziroma opušča obstoječo neustrezno
rabo. |
(4) Na območjih, ogroženih zaradi industrijskih nesreč, se: |
·
Zagotavlja varstvo pred industrijskimi nesrečami na obstoječih
poselitvenih območjih. |
·
Zagotavlja izvedbo ustreznih varnostnih ukrepov oziroma opušča obstoječo
neustrezno rabo. |
(5) V času izvajanja OPN bo Občina spremljala izvajanje naslednjih
kazalcev stanja okolja: |
3.7.5.
PIP glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede
obrambnih potreb |
116.
člen |
(splošni pogoji) |
(1) Za
zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami se: |
o
Na vseh
območjih, še zlasti na ogroženih in varstvenih območjih po predpisih o
vodah, razvoj načrtuje v skladu z omejitvami za blažitev naravnih in
preprečevanjem drugih nesreč ter za varstvo voda. |
o
Izdela
kataster erozijskih in plazljivih območij v občini. Na ogroženih
območjih se omogoči varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih
procesov in z omejevanjem razvoja sorazmerno s stopnjo nevarnosti
naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove
materialne dobrine. |
o
Območja,
kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se
prepušča naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne načrtuje nove
poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev,
ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale
ogroženost prostora. |
(2)
Odvajanje padavinskih voda se predvidi na tak način, da se v največji
možni meri zmanjša hipni odtok vode. Zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike se uredi na način, ki je primeren glede
na značaj prostorske ureditve. Za varstvo pred škodljivim delovanjem
padavinskih voda skrbi lokalna skupnost. |
(3) Pri
gradnji je potrebno upoštevati geološke, seizmološke, hidrološke in
druge geotehnične razmere na območju, da se prepreči ogrožanje zdravja
in življenj ljudi. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen
za: |
·
Gradnjo
objektov javne infrastrukture. |
·
Gradnjo
objektov grajenega javnega dobra. |
·
Ukrepe,
ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti
površinskih voda. |
·
Ukrepe,
ki se nanašajo na ohranjanje narave. |
·
Gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih. |
·
Gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem. |
· Gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5)
Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali
občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke
in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Priobalno
zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja
meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega
zemljišč znotraj naselij ter 40 m zunaj naselij, na vodah 2. reda pa 5
metrov od meje vodnega zemljišča. |
117.
člen |
(PIP
glede zaščite pred poplavami) |
(1)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
|
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih
ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso
bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na
poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(5)
Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno
podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova
celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora
prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
(6) Za
vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno
soglasje. |
118.
člen |
(PIP
glede zaščite pred požarom) |
Varstvo
pred požarom se zagotavlja s sledečimi ukrepi: |
·
Kjer je
mogoče, se z gradnjo zankastega cestnega in drugih infrastrukturnih
omrežij ter posodabljanjem in rednim vzdrževanjem poveča dostopnost
gasilcev in tako izboljša požarno varnost tudi v razpršenih naseljih. |
·
Zagotovi
se potrebne odmike novih objektov od parcelnih mej in med objekti ter
predpisane protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte, če so ti manjši, pa nadomestne protipožarne ukrepe. |
·
Viri
vode za gašenje so hidranti na vodovodnem omrežju, ki ima zadosten tlak
(3 – 6 barov), naravni vodotoki z zadostnim pretokom in zadrževalniki
tekoče ali podtalne vode (tolmuni, mlake). |
·
Zagotovi
se pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja iz stanovanjskih,
proizvodnih, poslovnih in javnih objektov na bližnje prometne in
nepozidane površine. |
·
Zagotovi
se neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za
intervencijska vozila za gašenje in reševanje iz stavb, prednostno na
prometne in bližnje nepozidane površine. |
119.
člen |
(PIP
glede zaščite pred erozijo) |
(1)
Zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in
bočne erozije vode, prekrivajo velik del občine. Na erozijsko
ogroženih območjih je prepovedano: |
·
Poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov. |
·
Ogoljevanje površin. |
·
Krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije. |
·
Zasipavanje izvirov. |
·
Nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih. |
·
Omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer. |
·
Odlaganje ali skladiščenje materialov. |
·
Zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom. |
·
Odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge. |
·
Vlačenje
lesa. |
(2)
Za poseg v območja, ki glede na
Opozorilno karto erozije (Uredba o Načrtih upravljana voda za vodni
območji Donave in Jadranskega morja, Uradni list št. 61/2011,
kartografska priloga 55) spadajo v erozijsko ogrožena območja- območja
zahtevnih zaščitnih ukrepov, se izdela elaborat erozijske ogroženosti
ter pridobi vodno soglasje. V primeru, da ministrstvo, pristojno za
vode, na podlagi opozorilne karte za območje občine Makole pripravi
karte erozijske nevarnosti oziroma karte erozijske ogroženosti
(zemljišče na ogroženem območju razvrsti v razrede glede na stopnjo
ogroženosti), se upošteva le-te. |
120.
člen |
(PIP
glede potresne ogroženosti) |
Objekti
morajo biti projektirani in grajeni potresno varno glede na stopnjo
potresne nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti
VII. stopnje po MCS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125. |
121.
člen |
(PIP
glede varovanja zdravja) |
(1) Pri
vseh dejavnostih se upošteva zdravstvene in higienske zahteve v zvezi z
varstvom pred hrupom in kvaliteto bivanja.
Proizvodne dejavnosti se umešča v proizvodna območja z oznako podrobne
namenske rabe IG. |
(2)
Funkcionalno oviranim osebam se omogoči dostop do vseh funkcij in
dejavnosti javnega značaja ter do njihovih bivališč. |
(3) Za
omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v
skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: |
·
Letna
poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih
občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim
prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. |
·
Za
razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površinah naselja, se
uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je
enak 0%. |
·
Za
razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se
uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5%, če: |
o
je električna moč posamezne
svetilke manjša od 20 W; |
o
povprečna osvetljenost javnih
površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami ne presega 2
lx; |
o
je javna
površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem,
kolesarjem ali občasnem prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30
km/h; |
·
Znotraj
strnjenega naselja pripravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da
svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost
celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2. |
·
Upravljavec
razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega
dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne
površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2, |
·
Če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki
izpolnjujejo zahteve iz 4. člena Uredbe, se svetlobne snope svetilk
usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika
najmanj 1 m pod strešnim napuščem če je kulturni spomenik stavba, ali 1
m pod najvišjim robom spomenika če je kulturni spomenik nepokrit objekt.
Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10% svetlobnega toka, |
·
Pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične
rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke,
vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti,
določenih v 4. do 17. členu Uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena Uredbe. |
·
Upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja
monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24.
člena Uredbe, |
·
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za
varstvo okolja, |
(4) V
skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 70/96) sta določeni I. in II.
stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem: |
·
stopnja
varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo
pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč
ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto
stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju, |
·
stopnja
varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v
okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje
brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti
ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I.
območje, |
· V
varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati
objektov z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov
elektromagnetnega sevanja znašajo: |
o
40 m na
vsako stran osi nadzemnega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV; |
o
30 m na
vsako stran osi nadzemnega daljnovoda nazivne napetosti 220 kV; |
o
15 m na
vsako stran osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje
ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV.
|
(5) V
skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 70/96) glede dopustnih mejnih
vrednosti za električno in magnetno polje v okolici novih in
rekonstruiranih prenosnih daljnovodov, je potrebno znotraj
elektroenergetskega koridorja daljnovodov spremeniti obstoječa
nezazidana I. območja varstva pred sevanjem v II. območja varstva pred
sevanjem (če pa obstajajo samo II. območja, jih je potrebno ohraniti).
Znotraj omenjenega pasu je potrebno
tako spremeniti osnovno namensko rabo prostora, v kolikor je ta pozidana
in trenutno definirana kot območje stanovanj, bolnišnic, zdravilišč,
okrepčevalnic, turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter
programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč in javnih
parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin,
trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju
in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ter
tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati
namenjeni bivanju. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj
varovalnega pasu je: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali
obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni
ali servisni dejavnosti in podobno. |
(6)
Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in
predpisov o omejevanju hrupa v okolju se za podrobno namensko rabo
prostora na območju poselitve določijo štiri stopnje varstva pred
hrupom. Upoštevajo se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo
predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo
varstva pred hrupom: |
·
stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na
prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na
naslednjih območjih: |
·
na območju prometne infrastrukture
z oznako PC; |
·
na območju gozdov na površinah za
izvajanje gozdarskih dejavnosti z oznako G. |
Mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega
zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave,
razen območij naselij na zavarovanem območju, ter območij pomembnih cest
v širini 1000 m od sredine ceste. |
·
II.
stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je
moteč zaradi povzročanja hrupa : |
o
na
posebnem območju: površine za turizem z oznako BT, |
o
na območju stanovanjskih površin z oznako SS, |
o
in na območju počitniških hiš. |
·
stopnja varstva pred hrupom za
naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je
dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
o
na območju površin razpršene
poselitve z oznako A; |
o
na območju površin podeželskega
naselja z oznako SK; |
o
na območju centralnih površin z
oznako CU , ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim
dejavnosti ter bivanju ter na območju drugih centralnih dejavnosti z
oznako CD; |
o
na območju zelenih površin s
površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, parkov z oznako ZP in
pokopališča z oznako ZK; |
o
na območju voda : površinske vode z
oznako VC razen površin na mirnem območju na prostem, na katerih so
dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa. |
·
IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na
naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja
hrupa: |
o
na območju proizvodnih dejavnosti:
gospodarske cone z oznako IG, |
o
na območju prometne
infrastrukture: površine cest z oznako PC, |
o
na območju okoljske infrastrukture
z oznako O, |
o
na območju kmetijskih zemljišč z
oznakama K1 in K2, razen na mirnem območju na prostem, |
o
na območju gozdov z oznako G za vse
površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine
gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem. |
(7) Za
javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega
organa. |
(8)
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne
presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa
v okolju. |
(9)
Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene
rabe je obveznost investitorjev posegov. |
(10)
Minimalno osončenje vsaj enega bivalnega prostora v stanovanjskih
objektih mora biti vsaj 2 uri na dan 21. decembra. |
3.8
Usmeritve za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, oppn |
122.
člen |
(PIP za
urejanje EUP do sprejetja OPPN) |
(1)
Izdelava OPPN je predvidena Na območjih EUP : |
·
MA7
(stanovanjsko območje Makole ob mostu). |
·
JE1
(območje sanacije razpršene gradnje Jelovec). |
·
PE2 (
območje sanacije razpršene gradnja v EUP PE2- Pečké Vzhod). |
·
MA1
(športni park Makole). |
·
MA12
(novo stanovanjsko območje na vzhodu Makol). |
(2) Do
začetka veljavnosti odlokov o OPPN na območjih iz prvega odstavka tega
člena ni dovoljen noben gradbeni poseg razen rednega vzdrževanja
objektov, infrastrukture in okolja ter posegov zaradi zagotovitve varne
uporabe obstoječih objektov in naprav. |
(3) Do
začetka veljavnosti odlokov o OPPN na območjih iz prvega odstavka tega
člena ni dovoljena sprememba parcelacije. |
(4) Na
območjih iz prvega odstavka tega člena ima predkupno pravico na
zemljiščih in objektih Občina Makole. |
123.
člen |
(usmeritve za OPPN v EUP MA7 Stanovanjsko območje Makole – pri mostu) |
(1)
Usmeritve za določitev območja OPPN: Območje, za katerega bo izdelan
OPPN, je območje EUP MA7. |
(2)
Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je
večstanovanjska. Predvideva se gradnja večstanovanjskih stavb, vrstnih
družinskih hiš ali atrijskih družinskih hiš. Etažnost naj ne presega
pritličja, dveh nadstropij in mansarde, P+2N+M. Kletna etaža zaradi
plitve podtalnice ni racionalna. Največja konstrukcijska višina
pritlične etaže je 3,30 m, nadstropja 2,80. Mansardna etaža pod ravno
streho je svetle višine 2,50 m, pod simetrično dvokapno streho pa po
višini ni opredeljena. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na
os struge Dravinje ob severnem robu območja. Ob strugi reke je primerno
urediti pešaško sprehajališče z urbano opremo, s klopmi in javno
razsvetljavo ter s kolesarsko stezo. Dovozna cesta območja se načrtuje
kot dvosmerna od zahodnega priključka na most do ceste ob komunalnem
območju Makole (EUP MA9), preko katere se priključi na občinsko cesto
Makole-Varoš. Lokacijsko se trasa ceste opredeli glede na zasnovo
območja in izbrane načine zazidave. V osrednjem delu soseske se opredeli
manjša javna ploščad. V pritlične etaže večstanovanjskih stavb se lahko
umešča oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrst in
nivojev emisij skladne z bivalnimi pogoji za stanovanjska območja.
|
Večstanovanjske stavbe imajo lahko ravno, enokapno ali simetrično
dvokapno streho z nakloni do 45°. Dovoli se izstreške, izzidke in
strešna okna. Kritina je opečna ali druga v temno sivi, temno rjavi ali
opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona.
Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so svetli pastelni
odtenki barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in
senčila se pleska v prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa.
Okolje stavb se uredi kot parkovno zelenje ter opremi z urbano opremo.
Javna razsvetljava se uredi ob dovozni cesti območja. |
(3) Za
projektne rešitve območja ni predviden javni natečaj. |
(4)
Usmeritve za parcelacijo: parcelacija območja se izvede skladno z
izbranimi tipi zazidave, zasnovo prometa in komunalnih ureditev. |
(5)
Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni
predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotavlja funkcionalno
zaokrožene in prostorsko zaporedne faze. |
(6)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine:Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne
dediščine. |
(7)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter
ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem
omrežju in odvaja v ČN Makole. Meteorne vode iz povoznih protiprašno
urejenih površin se zbira in pred izpustom v vodotok prečisti v
ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode iz streh in zelenih površin se v
odprtih odvodnikih odvaja v vodotok. Komunalne odpadke se zbira ločeno
po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. |
Ohranja
se avtohtona obrečna drevesna in grmovna zarast. Izvaja se vse ukrepe,
potrebne za ohranjanje vodnega režima reke in reke kot naravnega biotopa
favne in flore. |
(8)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja
se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih
naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za
interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev,
reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz
vodovodnega omrežja, ki ima zadostni pritisk, ter iz vodotoka ob
severnem robu območja. Ruševine se odlaga na obrečni prostor vzhodno od
območja, med reko in komunalnim območjem Makole. |
(9)
Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh
stanovanjskih in javnih objektov območja se zagotovi protiprašno urejeno
in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto ter nivojsko ločene steze za
pešce in kolesarje. Vse bivalne in javne objekte se priključi na javno
elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in
odvajanje komunalnih odpadnih voda. Območje se opremi s telefonskim,
kabelskim TV vodom in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode
gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Obvezno
se vse stanovanjske in javne objekte na območju priključi na gospodarsko
javno infrastrukturo, z lastniki pa sklene služnostne pogodbe o pravici
dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske javne infrastrukture
na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med
obratovanjem. |
(10)
Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:
|
·
Območje
se naveže na cestno omrežje naselja z interno zbirno cesto, ki se od
glavne ceste naselja Makole odcepi za južno peto mostu in se naveže na
dovozno cesto v komunalno območje, preko nje pa na občinsko cesto
Makole-Varoš. Na to cesto se, v kolikor je primerno, naveže tudi
obstoječe stanovanjske ceste. Ob zbiralni interni cesti se uredi
obojestranska pločnika in kolesarsko stezo. En pločnik se uredi v širini
3 m, opremi s klopmi in koši za odpadke. Ob stanovanjskih cestah območja
se uredi vsaj enostranski pločnik s kolesarsko stezo. Dovozno cesto se
načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov,
intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi
zadostno površino za delo gasilcev in policije. |
·
Ob
objektih ali skupini objektov se zagotovi zadostne površine za
parkiranje vozil stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev. Za potrebe
gibalno oviranih oseb se zagotovi 5% vhodu najbližjih parkirnih mest na
vsakem parkirišču. Parkirne ploščadi se med parkirnimi vrstami zasadi z
listnatim drevjem. |
·
Na
električno omrežje se območje naveže preko najbližje transformatorske
postaje. Preveri se napetostne razmere, nove potrebe območja in
zmogljivost priključnih ureditev ter temu primerno opredeli vse
parametre navezave. Napeljavo se v celoti izvede podzemno. Območje se
opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih. |
·
Na
vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda. Glavni vod
območja se vodi ob interni zbirni cesti, ob zunanjem robu cestnega
telesa. Na glavni vodovodni vod območja se montira ustrezno število
hidrantov. |
·
Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem
omrežju in odvaja v čistilno napravo Makole. Višinsko razliko se premaga
z dvižnim kanalizacijskim jaškom ali tlačnim vodom, kar se opredeli
glede na tehnično in ekonomsko ugodnost rešitve. |
·
Padavinske vode iz povoznih površin območja se zbira, prečisti z
ustreznimi lovilci olj in odvaja v vodotok. Padavinske vode s streh in
zelenic se odvaja v nadzemnih ali podzemnih odvodnikih v vodotok. Na
površinskih odvodnikih se izvede ukrepe ta preprečitev škodljivega
delovanja vode ob nalivih. |
·
Območje
se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in internetnim vodom. Vse
napeljave se izvede podzemno. Tehnične objekte se prednostno namešča v
pritličja javnih objektov, če to ni smotrno, pa v pritličja
stanovanjskih. |
·
Na
vzhodnem obrobju območja se predvidi protiprašno nišo za dva kesona za
občasno zbiranje kosovnih odpadkov. Nišo se obsadi z 1,80 m visoko živo
mejo, da se kesone zakrije pogledu. |
·
Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah ob vsakem
stanovanjskem in javnem objektu, ki komunalne odpadke producira. Mesta
za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi brezprašno
dovozno cesto za komunalna vozila. |
·
Ob
skupini stanovanjskih objektov se uredi otroško igrišče za najmlajše. Ob
robu igrišča se uredi klopi in drugo urbano opremo. |
·
Vse
ostale zelene površine se parkovno uredi kot zelenice. |
(11)
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev: Dopušča se odstopanje od
načrtovane tlorisne oblike in velikosti stanovanjskih objektov, pri
čemer se ohranja ulična gradbena linija. |
124.
člen |
(usmeritve za OPPN za območje sanacije razpršene gradnja v EUP PE2-
Pečké Vzhod in širitev stanovanjskega območja v EUP MA12-Makole Vzhod ) |
(1)
Usmeritve za določitev območja OPPN: Območje, za katerega bo izdelan
OPPN, je območje EUP PE2 in EUP MA12. |
(2)
Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območij je
družinska stanovanjska. Predvideva se gradnja družinskih stanovanjskih
stavb. Etažnost naj ne presega pritličja in nadstropja ali pritličja in
mansarde, P+1N ali P+M. Dopustna je kletna etaža, če je gradnja kleti
zaradi plitve podtalnice racionalna. Orientacija stavb je vzporedna ali
pravokotna na os državne ceste ob območju v Pečkah ter vzporedna ali
pravokotna na lokalno cesto v Makolah. Dovoz na območje v Pečkah se
načrtuje kot en ali največ dva priključka stanovanjskih cest na državno
cesto. Lokacijsko se trase cest opredeli glede na zasnovo območja in
izbrane načine zazidave. V pritlične etaže stanovanjskih stavb se
lahko umešča oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede vrst
in nivojev emisij skladne z bivalnimi pogoji za stanovanjska območja.
Stanovanjske stavbe imajo simetrično dvokapno streho z nakloni do 45°.
Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali
druga v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Vidni kleparski
izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso
predpisani. Barve fasad so svetli pastelni odtenki barv iz naravnega
kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v prosojnih
mat barvah, da je vidna struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot
parkovno zelenje. Javna razsvetljava se uredi ob stanovanjskih cestah
območja. |
(3) Za
projektne rešitve območja ni predviden javni natečaj. |
(4)
Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede skladno z
izbranimi tipi zazidave, zasnovo prometa in komunalnih ureditev. |
(5)
Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni
predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotavlja funkcionalno
zaokrožene in prostorsko zaporedne faze. |
(6)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine: Na območjih ni območij ali objektov varovane kulturne
dediščine. |
(7)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter
ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskim
omrežju in odvaja v ČN Pečké oziroma v CČN Makole. Meteorne vode iz
povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem
prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode iz streh in zelenih
površin se ponika na parceli lastnika. Komunalne odpadke se zbira ločeno
po vrstah in odvaža na v občini opredeljen način. |
(8)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja
se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih
naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke stanovanjske
ceste za interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo
gasilcev, reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti
iz vodovodnega omrežja, ki ima zadostni pritisk. Ruševine se odlaga na
območja, opredeljena v strateškem delu OPN Makole. |
(9)
Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh
stanovanjskih in javnih objektov območja se zagotovi protiprašno urejeno
in ustrezno dimenzionirano dovozno cesto ter ločene steze za pešce. Vse
objekte se priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno
omrežje za zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda. Območje se
opremi s telefonskim, kabelskim TV vodom in internetnim omrežjem. Vse
kabelske in cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v
podzemni izvedbi. Obvezno se vse stanovanjske in javne objekte na
območju priključi na gospodarsko javno infrastrukturo, z lastniki pa
sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega
sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za
gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. |
(10)
Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:
|
·
Območje
se naveže na državno cesto ob južnem robu v Pečkah ter lokalno cesto v
Makolah. Ob stanovanjskih cestah območja se uredi vsaj enostranski
pločnik s kolesarsko stezo. Dovozno cesto se načrtuje do vseh objektov,
do katerih je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb
ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo
gasilcev in policije. |
·
Ob
objektih ali skupini objektov se na parcelah zagotovi zadostne površine
za parkiranje osebnih vozil stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev.
|
·
Območje
se naveže na električno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove
potrebe območja in zmogljivost kabla ter temu primerno opredeli vse
parametre navezave območja na električno omrežje. Napeljavo se v celoti
izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih. |
·
Na
vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda. Glavni vod
območja se vodi ob državni oziroma lokalni cesti, odcepe do objektov pa
se načrtuje ob stanovanjskih cestah, ob zunanjem robu cestnega telesa.
Na glavni vodovodni vod območja se predvidi ustrezno število hidrantov. |
·
Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem
omrežju in odvaja v zbirni cevovod ob državni cesti in v čistilno
napravo v Pečkah oziroma centralno čistilno napravo v Makolah. |
· Padavinske vode iz povoznih površin območja se zbira, prečisti z
ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku pod državno cesto v
ponikanje. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev
škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode s streh in
zelenic se ponika na parcelah lastnikov hiš. |
·
Območje
se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in internetnim vodom. Vse
napeljave se izvede podzemno. |
·
Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah na
parcelah lastnikov, ob vsakem objektu, ki komunalne odpadke producira.
Mesta za posode se zakrije pogledu. Do zbirnih mest se zagotovi
brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila. |
·
Vse
javne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice. |
125.
člen |
(usmeritve za OPPN območja sanacije razpršene gradnje v EUP JE1,
naselje Jelovec) |
(1)
Usmeritve za določitev območja OPPN: Območje, za katerega se izdela
OPPN, je območje EUP JE1, strnjeno območje naselja Jelovec. |
(2)
Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Enota urejanja prostora je
razdeljena na dve območji podrobne namenske rabe prostora: |
·
Stanovanjsko območje (oznaka podrobne namenske rabe SS).Predvideva se
gradnja prostostoječih družinskih stanovanjskih stavb na površinah med
obstoječo stanovanjsko zazidavo, če se izkaže interes pa tudi vrstnih
hiš. Etažnost ne presega pritličja in nadstropja, P+1N. Dopustna je
gradnja kletne etaže. Orientacija stavb je vzporedna ali pravokotna na
os občinske ceste LC 440501 Makole-Stoperce ob zahodnem robu območja.
Dovoze na območje se načrtuje kot priključke zbiralnih stanovanjskih
cest na občinsko cesto. Lokacijsko so priključki opredeljeni glede na
zasnovo območja in izbran način zazidave. V stanovanjske stavbe se
dopušča umeščati oskrbne, servisne in poslovne dejavnosti, ki so glede
vrst in nivojev emisij skladne s predpisanimi največjimi dopustnimi
nivoji za stanovanjska območja. Stanovanjske stavbe so pravokotnega
tlorisa v razmerju stranic najmanj 1 : 1,2, simetrično dvokapno streho z
nakloni od 35 do 45°. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna.
Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali
opečni barvi. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona.
Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so svetli pastelni
odtenki barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in
senčila se pleska v prosojni svetlo sivi mat barvi, da je vidna
struktura lesa. Okolje stavb se uredi kot parkovno zelenje. Javna
razsvetljava se uredi ob glavni in ob stanovanjskih cestah naselja.
|
·
Druge
zelene površine (oznaka podrobne namenske rabe ZD). Zemljišča se
nahajajo v območju poplavne nevarnosti. Dopustne so samo rekonstrukcije
in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne
vplivajo na vodni režim in stanje voda. Dopustni so tudi posegi v
prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o
vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(3)
Usmeritve glede pridobitve projektne rešitve: Za projektne rešitve
območja ni predviden javni natečaj. |
(4)
Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede skladno z
izbranimi tipi zazidave ter z zasnovo prometnic in komunalnih ureditev. |
(5)
Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni
predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotavlja funkcionalno
zaokrožene in prostorsko zaporedne faze, ki ne ovirajo obstoječe
zazidave. |
(6)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne
dediščine. |
(7)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter
ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskam
omrežju in odvaja v centralno čistilno napravo v Makolah. Meteorne vode
iz povoznih protiprašno urejenih površin se zbira in pred ponikanjem ali
odvodnjo v potok prečisti v ustreznih lovilcih olj. Meteorne vode iz
streh in zelenih površin se ponika na parceli lastnika ali odvaja v
potok. Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na v občini
opredeljen način na odlagališče v Pragerskem. |
(8)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja
so zagotovljene evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih
naravnih nesrečah ter ob požaru. |
Zagotovi
se ustrezno dimenzionirane stanovanjske ceste za interventna in
gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev, reševalcev in
policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz vodovodnega omrežja,
ki ima zadostni pritisk. Ruševine se odlaga na prostor vzhodno, severno
in južno od območja. |
(9)
Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh
stanovanjskih in javnih objektov naselja se zagotovi protiprašno urejene
in ustrezno dimenzionirane dovozne ceste ter nivojsko ločene pločnike za
pešce, če razmere dopuščajo, pa še enostransko kolesarsko stezo in
koridor za komunalne vode. Vse objekte se priključi na javno
elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za zbiranje in
odvajanje komunalnih odpadnih voda. Območje se opremi s telefonskim,
kabelskim TV vodom in internetnim omrežjem. Vse kabelske in cevne vode
gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni izvedbi. Vse
stanovanjske in javne objekte na območju se obvezno priključi na
gospodarsko javno infrastrukturo, ki na območju obstaja, z lastniki pa
sklene služnostne pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega
sistema gospodarske javne infrastrukture na zemljišče lastnika za
gradnjo, rekonstrukcije in vzdrževanje med obratovanjem. |
(10)
Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:
|
·
Območje
se naveže na občinsko cesto LC 440501 Makole-Stoperce ob zahodnem robu
naselja. Ob stanovanjskih cestah območja se uredi vsaj enostranski
pločnik. Dovoz iz javne ceste se načrtuje do vseh objektov, do katerih
je potreben dovoz uporabnikov, intervencije, komunalnih služb ali
vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi zadostno površino za delo gasilcev
in policije. |
·
Ob
objektih ali skupini objektov se na parcelah zagotovi zadostne površine
za parkiranje najmanj treh osebnih vozil za stanovalce in obiskovalce.
|
·
Območje
se naveže na električno omrežje. Preveri se napetostne razmere na
območju ter temu primerno opredeli vse parametre navezave območja na
električno omrežje. Napeljavo se v celoti izvede podzemno. Območje se
opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih. |
·
Na
vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda. Glavni vod
območja se vodi ob občinski cesti, odcepe do objektov pa se načrtuje po
zbirnih in stanovanjskih cestah, ob zunanjem robu cestnega telesa. Na
vodovodnih vodih območja se predvidi ustrezno število hidrantov. |
·
Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem
omrežju in odvaja v zbirni cevovod ob občinski cesti in v malo čistilno
napravo 50 PE oziroma v centralno čistilno napravo v Makolah. |
·
Padavinske vode iz protiprašno urejenih povoznih površin območja se
zbira, prečisti z ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku
pod državno cesto v potok. Padavinske vode s streh in zelenic se ponika
na parcelah lastnikov hiš ali odvaja v potok. Na površinskih odvodnikih
se izvede ukrepe za preprečitev škodljivega delovanja vode ob nalivih.
|
·
Območje
se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in internetnim vodom. Vse
napeljave se izvede podzemno. |
·
Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah na
parcelah lastnikov, ob vsakem objektu, ki komunalne odpadke producira.
Mesta za posode se zakrije pogledu z obsaditvijo ali z vertikalno
latasto ograjo. |
·
Vse
javne zelene površine se uredi in vzdržuje kot zelenice. |
(11)
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev: Namenska raba površin od načrtovane zasnove ne sme
odstopati. Pozicija in velikost objektov se lahko spreminja glede na
racionalne ugotovitve, ki se ugotovijo med detajlnejšim načrtovanjem.
Glede faznosti in zaporedja faz razen zagotovitve dostopnosti in
zagotavljanja normalnih bivalnih pogojev v obstoječih delih naselja ni
omejitve. |
126.
člen |
(usmeritve za OPPN za športni park
Makole v EUP MA1) |
(1) Usmeritve za
določitev območja OPPN: Območje, za katerega bo izdelan OPPN za športni
park Makole (dalje ŠP), je EUP MA1. |
(2)
Usmeritve glede namembnosti ter za arhitekturne, krajinske in
oblikovalske rešitve prostorskih ureditev: Namembnost območja je območja
zelenih površin, površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako ZS. V
ŠP je načrtovano nogometno igrišče dimenzij 100 x 64 m, linijske
atletske steze dolžine 116 m s šestimi tekaškimi progami, stavba za
klubske prostore, skladišča, slačilnice in sanitarije tlorisne velikosti
8,60 x 20,00 m in tribuna ob vzhodnem robu območja neopredeljenih
dimenzij. Orientacija objektov je razvidna iz grafičnih prilog. Dovoz in
dostop na območje je sredi severne stranice športnega parka, zahodno od
klubske stavbe. Javna parkirišča so zunaj ograje severne stranice ŠP. ŠP
je ograjen in zaklenjen. |
(3) Za
projektne rešitve območja ni predviden javni natečaj. |
(4)
Usmeritve za parcelacijo: Parcelacija območja se izvede skladno z
območjem ŠP, zasnovo prometa in komunalnih ureditev. |
(5)
Usmeritve za etapnost izvedbe: Etapnost izvedbe prostorske ureditve ni
predpisana. V primeru postopne gradnje se zagotovi funkcionalno
zaokrožene in prostorsko zaporedne faze. |
(6)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine: Na območju ni območij ali objektov varovane kulturne
dediščine. |
(7)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter
ohranjanja narave: Odpadne komunalne vode se zbira v kanalizacijskem
omrežju in odvaja v ČN Makole. Meteorne vode iz povoznih protiprašno
urejenih površin se zbira in pred ponikanjem prečisti v ustreznih
lovilcih olj. Meteorne vode iz streh in zelenih površin se ponika na
parceli lastnika ali odvaja v ponikanje na primernem mestu. Komunalne
odpadke se zbira ločeno po vrstah in odvaža na odlagališče na v občini
opredeljen način. |
(8)
Usmeritve za rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Z zasnovo območja
se zagotovi evakuacijske poti za umik ljudi ob potresu ali drugih
naravnih nesrečah ter ob požaru. Zagotovi se zadosti široke poti za
interventna in gasilska vozila ter delovne površine za delo gasilcev,
reševalcev in policije. Požarno vodo se zagotavlja s hidranti iz
vodovodnega omrežja, ki ima zadostni pritisk. Ruševine se odlaga zahodno
od območja. |
(9)
Usmeritve za opredelitev pogojev glede priključevanja objektov območja
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Do vseh
javnih objektov na območju se zagotovi protiprašno urejeno in ustrezno
dimenzionirano dovozno cesto ter ločene steze za pešce. Vse objekte se
priključi na javno elektroenergetsko, vodovodno in komunalno omrežje za
zbiranje in odvajanje komunalnih odpadnih voda. Območje se opremi s
telefonskim, kabelskim TV vodom in internetnim omrežjem. Vse kabelske in
cevne vode gospodarske javne infrastrukture se izvede v podzemni
izvedbi. Obvezno se vse javne objekte na območju priključi na
gospodarsko javno infrastrukturo, z lastnikom pa sklene služnostne
pogodbe o pravici dostopa upravljavca posameznega sistema gospodarske
javne infrastrukture na zemljišče lastnika za gradnjo, rekonstrukcije in
vzdrževanje med obratovanjem. |
(10)
Usmeritve za urejanje vplivov in povezav s sosednjimi območji:
|
·
Območje
se naveže na občinsko cesto ob njegovem severnem robu. Ob cesti se na
območju ŠP uredi vsaj enostranski pločnik s kolesarsko stezo. Dovoz se
načrtuje do vseh objektov, do katerih je potreben dovoz uporabnikov,
intervencije, komunalnih služb ali vzdrževalcev. Ob objektih se zagotovi
zadostno površino za delo gasilcev in policije. |
·
Ob
območju se na parceli lastnika zagotovi zadostno površino za parkiranje
osebnih vozil uporabnikov, zaposlenih in obiskovalcev. |
·
Območje
se naveže na električno omrežje. Preveri se napetostne razmere, nove
potrebe območja in zmogljivost kabla ter temu primerno opredeli vse
parametre navezave območja na električno omrežje. Napeljavo se v celoti
izvede podzemno. Območje se opremi z javno razsvetljavo na kandelabrih. |
·
Na
vodovodno omrežje se območje naveže preko obstoječega voda. Glavni vod
območja se vodi ob občinski cesti, odcepe do objektov pa se načrtuje v
skupnem infrastrukturnem koridorju. Na glavni vodovodni vod območja se
predvidi ustrezno število hidrantov. |
·
Komunalne odpadne vode območja se zbira v internem kanalizacijskem
omrežju in odvaja v zbirni cevovod ob občinski cesti in v čistilno
napravo Makole. |
·
Padavinske vode iz povoznih površin območja se zbira, prečisti z
ustreznimi lovilci olj in odvaja v odprtem odvodniku pod občinsko cesto
v ponikanje. Na površinskih odvodnikih se izvede ukrepe za preprečitev
škodljivega delovanja vode ob nalivih. Padavinske vode s streh in
zelenic se ponika na parceli lastnika. |
·
Območje
se oskrbi s telefonskim, kabelskim TV in internetnim vodom. Vse
napeljave se izvede podzemno. |
·
Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah v tipskih posodah na parceli
lastnika, ob klubskem objektu. Mesta za posode se zakrije pogledu. Do
zbirnega mesta se zagotovi brezprašno dovozno cesto za komunalna vozila.
|
·
Vse
javne in interne zelene površine se parkovno uredi kot zelenice. |
3.9.
Podrobni PIP (v kvaliteti OPPN) |
3.9.1.
PIP za enoto urejanja prostora ma9 |
(Komunalna cona Makole) |
127.
člen |
(vsebina podrobnih PIP za EUP MA9) |
(1)
Podrobni PIP za EUP MA9 imajo vsebino OPPN po Pravilniku o vsebini,
obliki in načinu priprave, Uradni list RS, št. 99/07, ki je sledeča: |
TEKSTUALNI DEL: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
GRAFIČNI
DEL: |
|
|
|
|
|
|
|
-
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1 : 500,
|
|
(2)
Podlage za grafični del: |
·
Za vse
karte razen 3: Geodetski načrt 1 : 500. |
·
Za karto
3, Vplivi (na urbane in krajinske strukture na širšem območju) in
povezave s sosednjimi območji: Hibrid topografskega in ortofoto načrta 1
: 500. |
128.
člen |
(opis
prostorske ureditve) |
(1) Opis
obstoječega stanja: |
o
Območje
v planskih aktih: Na parcelah parc. štev. 313-del, 320/1-del,
1073-del(cesta), 311/2-del, 311/3, 319/1-del, 319/2-del, vse k.o. 776
Jelovec, se uredi komunalno območje Makole s čistilno napravo (ČN) in
centrom za začasno zbiranje trdih komunalnih odpadkov po vrstah pred
odvozom
v reciklažo (CLZKO). Neuporabnih trdih odpadkov (ruševine in podobno.) s
v CLZKO načeloma ne zbira ali le v manjših količinah. Območje je v OPN
Makole opredeljeno kot posebna enota urejanja prostora z oznako MA 9. |
o
Oblika,
površina in lega območja v naselju: območje ima obliko trapeza s
stranicami 140 m na SV, 75 m na SZ, 60 m na JZ in 120 m na JV, s
površino 7.485 m2. Leži na skrajnem vzhodnem delu naselja Makole, okoli
200 m vzhodno od mostu čez Dravinjo proti Štatenbergu. Preko območja
poteka občinska cesta z oznako 440 521 proti naselju Varoš. Severno od
območja je poplavno območje reke Dravinje. Na območju ni objektov.
Naselje Makole se kompletira s komunalnim območjem, v katerem bo
centralna čistilna naprava s kapaciteto 700 PE in zbirni center za
ločeno zbiranje komunalnih odpadkov pred odvozom na odlagališče. |
o
Značilnosti terena: območje je proti severu nagnjena površina med robom
poplavnega območja, občinsko cesto in strmejšim južnim pobočjem nad njo.
Območje ploščadi, na kateri bosta ČN in CLZKO nameščena, je dobro
osončeno. Območje je stabilno, neplazljivo, a se mora za končno ureditve
ploščadi, na kateri bo urejena ČN in CLZKO, izvršiti manjši vkop v
obstoječo strmino pod občinsko cesto za izravnavo ploščadi, zaradi česar
se glede ohranitve stabilnosti območje ploščadi opremi z drenažo in
odvodnjo zalednih tokov podtalnice. Ploščad se utrdi do potrebne
nosilnosti najmanj 215 kN/m2 (povzeto iz geotehničnega poročila št.
geo/p-49-2/2010, december 2010). Območje nad cesto ostane nepozidana
zelena površina, zahodno obrobje območja pod cesto pa se uredi kot
zelena parkovna površina z večvrstnim drevoredom avtohtonega drevja kot
optično bariero med stanovanjskim in komunalnim območjem naselja. |
o
Podtalnica je na povprečni absolutni koti 243,70 m (povzeto iz
geotehničnega poročila št. geo/p-49-2/2010, december 2010).
|
o
Absolutne višinske kote vzdolžnih stranic pravokotnika komunalne
ploščadi so 246,80 m na SZ, 246,80 na sredi stranice, 247,00 na SV
vogalu, 247,50 na JV vogalu, 248,20 na sredini južne stranice in 248,00
na JZ vogalu. Poplavno območje na območje cone ne sega. Izhodiščna kota
zgornje ploščadi CLZKO 0,00 je na absolutni koti 248,00 m. |
o
Navezave
na gospodarsko javno infrastrukturo: |
·
Navezava
na ceste:
občinska cesta 440 521, na katero se cona s svojo interno cesto
priključi, je ob južnem robu komunalnega območja. Ob občinski cesti
potekajo vodi komunalne, telekomunikacijske in energetske
infrastrukture, na katere se cona naveže. Interna cesta se na občinsko
priključi na JZ vogalu komunalne cone. Širina koridorja dvosmerne
interne ceste je 7,00 m, v njem pa so pločnik širine 1,00 m in vozišče z
dvema voznima pasovoma po 3,00 m. Največji naklon interne ceste je 12%.
CLZKO se uredi kot dve ploščadi z višinsko razliko 1,20 m, ki sta
povozni, asfaltirani, manipulacijska površina centra, po kateri je
speljana krožna cesta. ČN na skrajnem vzhodnem delu spodnje ploščadi je
iz nje tudi dostopna. Parkiranje znotraj komunalnega območja ni
predvideno. |
·
Dovod
komunalnih odpadnih vod do ČN
se izvede z navezavo na zbiralni vod komunalnih odplak naselja ob robu
občinske ceste v V vogalu komunalnega območja. ČN je na mestu, ki je od
stanovanjskih objektov naselja najbolj oddaljeno. Kapaciteta ČN je 700
PE. Prečiščene vode iz ČN se odvaja po cevnem odvodniku v vodotok, reko
Dravinjo. |
·
Odvod
padavinske vode iz povoznih površin
komunalne cone se izvede kot podzemni vod ob severnem robu komunalne
cone preko lovilca olj z odvodnjo prečiščenih vod v vodotok po
obstoječem jarku na Z delu cone. Odvodni jarek se pod dovozno cesto
izvede kot betonski prepust, na odprtem delu pa se muldo zaščiti pred
erozijskim delovanjem. |
·
Z
električno energijo
se oskrbo komunalne cone izvede s kablom NAYY-J
4x35 + 2,5 mm2 iz odjemnega mesta transformatorske postaje TP
Makole 3 20/0,4 kV do prostostoječe priključne razdelilne merilne
omarice PS-PRMO. |
·
Na
telekomunikacijska omrežja
se komunalnega območja Makole ne priključi. |
(2) Opis
prostorske ureditve: |
·
Prometni
režim:
območje se naveže na občinsko cesto 440 521 v priključku dvosmerne
interne ceste komunalne cone. Interna cesta poteka od občinske ceste po
zahodnem robu cone kot dvosmerna cesta. Za ograjo, znotraj komunalne
cone, je cesta enosmerna, krožna. Prvi del do CLZKO je strmina na gornjo
ploščad, kjer se razsuti odpadki razsipavajo v kesone in odlagajo
kosovni odpadki. Ob južni strani je depo za kosovne odpadke, ob severni
strani ceste pa izsipna mesta v kesone za odpadke, ki so nameščeni na
nižji spodnji ploščadi. Krožna cesta se za izsipnimi mesti spusti po
polkrožni strmini na spodnjo ploščad. Iz spodnje ploščadi je dostop do
ČN in prostori za kesone po vrstah odpadkov. Enosmerna cesta poteka ob
kesonih do izhodnih vrat, za katerimi se priključi na dvosmerno interno
cesto cone in dalje na občinsko cesto. Parkiranje, razen nadzornika in
vzdrževalcev, v komunalnem območju Makole ni predvideno. |
·
Objekti
na komunalnem območju:
CLZKO je odprt prostor v dveh nivojih pod jekleno streho na stebrih,
postavljenih po vzdolžni osi, ki pokriva pravokotnik s površino 49 x 14
m. Oba nivoja centra sta ločena z žagasto grajenim betonskim zidom
svetle višinske razlike 1,20 m z betonskimi pasovnimi temelji. Ob vhodu
v center je montažna pritlična stavba dimenzij 4 x 4 m za nadzornika
dovoza odpadkov v center in dostopa do ČN. Celotno območje ČN in CLZKO
je ograjeno s kovinsko mrežno ograjo višine 180 cm. Dostop v CLZKO in ČN
se kontrolira z avtomatskimi drsnimi vrati ali zapornico. Po potrebi se
znotraj ograje komunalne cone postavi pomožne objekte za infrastrukturne
ureditve, priključke in merilna mesta. Drugi objekti na območju
komunalnega območja Makole niso predvideni. |
·
Ob
severni strani občinske ceste se na celotni dolžini komunalnega območja
in ob obeh straneh dvosmerne interne dovozne ceste do uvoza ograja
obsadi z 1,80 m visoko živo mejo. Območje ob interni cesti se zasadi z
avtohtonim listnatim drevjem z bogato in nizko krošnjo (javor). Pri
oblikovanju objektov in urejanju okolja ČN se teži za tem, da je postroj
iz okolice čim manj opazen. |
129.
člen |
(umestitev načrtovane ureditve v prostor) |
(1)
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji: |
·
Varovalni pas občinske ceste: sega 3 m od roba ceste. Komunalna cona
sega v trimetrski varovalni pas ceste za 1 m le z manjšim delom
funkcionalnega območja čistilne naprave, v katerem pa ni objektov. |
·
Poplavno
območje 100-letnih voda: je severno od območja komunalne cone. Cona je
nad absolutno koto 100-letnih voda za povprečno 1,50 m. Severni rob
celotne cone se zavaruje pred erozijo s spodnjim ustrojem in škarpo iz
lomljenega kamna. |
·
Drugih
varovalnih in vplivnih območij na območju gospodarske cone ni. |
·
Vplivi
na sosednja območja: Iz komunalnega območja ne bo prekomernih negativnih
vplivov na sosednja območja. Dovoz odpadkov se izvaja individualno s
tovornimi vozili ali z osebnimi vozili s prikolico, povprečno 10 vozil
na dan. Odvoz posod z zbranimi odpadki se izvaja z enim specialnim
tovornim vozilom povprečno dvakrat na teden. Ta količina transporta ne
presega običajnega prometa motornih vozil v stanovanjskem območju, zato
so tudi emisije hrupa, izpustov in prašenja v ozračje manjše od
dovoljenih nivojev za stanovanjsko območje. Emisije smradu iz čistilne
naprave se regulira z izborom ustreznih sodobnih tehnoloških rešitev
postroja tako, da niso moteče za stanovanjsko soseščino. Ostanek blata,
usedlina iz ČN, se deponira v bazenu ob čistilni napravi, ki je proti
iztoku in pred padavinami zaščiten, in sproti odvaža na regijsko
odlagališče. |
·
(2)
Rešitve načrtovanja objektov in površin: |
·
Koridor
priključne ceste do uvoza obsega površino 2.075 m2. Območje centra za
ločeno zbiranje komunalnih odpadkov meri 5.074 m2 in območje za čistilno
napravo 335 m2. |
·
Objekti
v coni so: stavba kontrolorja dovoza odpadkov in dostopa do čistilne
naprave, nadstrešnica nad CLZKO, eventualni pomožni objekti in ograja. |
·
Infrastrukturni objekti v coni so: prepust pod interno dovozno cesto
cone, podzemni električni vod do vhodnega nadzornega objekta in do
prostostoječe priključno razdelilne merilne elektro omarice pri ČN,
dovodni vod fekalne kanalizacije do ČN z revizijskimi jaški. |
·
Postroj
in objekti ČN, odvodnik prečiščene komunalne vode iz ČN do vodotoka z
revizijskimi jaški, vod meteorne kanalizacije iz povoznih površin z
lovilcem olj in revizijskimi jaški ter odvodni cevovod prečiščenih
meteornih vod z lovilcem olj in izpustom v obstoječi odprti jarek do
vodotoka. |
·
Predvidena jeklena nadstrešnica nad CLZKO nad površino pravokotnika
horizontalnih gabaritov 49,00 x 14,00 m, ob kateri so manipulativne
ploščadi z enosmernim cestiščem. |
·
Objekti
čistilne naprave, ki so večinoma vkopani, niso dimenzijsko opredeljeni,
saj so odvisni od tipa ČN glede na kapaciteto 700 PE. |
(3)
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo: |
·
V komunalnem območju se zgradi centralna čistilna naprava s kapaciteto
700 PE za čiščenje komunalnih odpadnih vod naselja Makole in dela
soseščine ter center za začasno zbiranje trdih komunalnih odpadkov pred
odvozom v reciklažo. Manjše količine neuporabnih odpadkov se odvaža na
regijsko odlagališče. Bioloških odpadkov se v CLZKO ne zbira. |
·
CLZKO sta dve ploščadi z medsebojno višinsko razliko 1,20 m z zankasto
enosmerno dovozno-odvozno cesto. Na spodnji ploščadi se namesti kesone
za ločeno zbiranje trdih razsutih komunalnih odpadkov po vrstah, na
zgornji pa se zbira kosovne odpadke (pohištvo, bela tehnika in
podobno.), plastično in stekleno embalažo, odpadna olja, izrabljene
baterijske vložke in druge odpadke s strupenimi sestavinami, vse ločeno
po vrstah in v ustrezne posode. Ločilni zid med spodnjo in gornjo
ploščadjo je grajen žagasto, kar omogoča namestitev kesonov pod kotom
45° glede na os zbiralnice, s čimer se površine racionalno izrabijo.
Zbiralnica je nadkrita s streho, trapezno pločevinasto kritino na
jekleni konstrukciji z več stebri po vzdolžni osi, kar omogoča izsip
odpadkov iz vozil na gornji ploščadi v kesone na spodnji. |
·
Objekti
CLZKO so ob nadstrešnici le še montažna hišica za nadzornika uvoza, ki
je pritlična montažna stavba dimenzij okoli 4 x 4 m, ali tipski kiosk
ali kontejner neopredeljeni. Objekti ČN in drugi pomožni objekti so
montažni, tipski, po velikosti niso opredeljeni. Objekti čistilne
naprave so do vrhnjih ploskev v celoti vkopani. Tip ČN se opredeli glede
na kapaciteto 700 PE v projektu za gradbeno dovoljenje. |
·
Energetske in komunalne priključne napeljave se spelje v podzemnih
infrastrukturnih koridorjih do CLZKO in do ČN, glavni zbirni vod
komunalnih odpadnih vod ob občinski cesti pa direktno na območje ČN. |
·
Ograja
je po obliki, materialih in barvi enotna, 1,80 m visoka, iz
industrijskega rastra jeklenih palic, transparentna. Vhodna vrata v
komunalno cono se izvede kot drsna ali eno oziroma dvokrilna, z
odpiranjem na parcelo investitorja. |
·
Urbano
opremo komunalnega območja Makole se načrtuje in izvede enotno za
celotno cono v sklopu načrtov krajinske arhitekture v projektu za
gradbeno dovoljenje. |
·
Pred
gradnjo si investitor pridobi projektno dokumentacijo za pridobitev
gradbenega dovoljenja po ZGO. |
(4)V
skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. List RS, št. 70/96) glede dopustnih mejnih
vrednosti za električno in magnetno polje v okolici novih in
rekonstruiranih prenosnih daljnovodov, je potrebno znotraj |
elektroenergetskega koridorja daljnovodov spremeniti eventualna
obstoječa nezazidana I. območja varstva pred sevanjem v II.
območja varstva pred sevanjem (če pa obstajajo samo II. območja, jih je
potrebno ohraniti). Znotraj omenjenega pasu je potrebno tako spremeniti
osnovno namensko rabo prostora v kolikor je ta pozidana in trenutno
definirana kot območje stanovanj, bolnišnic, zdravilišč, okrepčevalnic,
turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, območje objektov
vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč in javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti ter tisti predeli območja
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu je:
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti in podobno. |
(5) Pri
projektiranju in gradnji se upošteva Pravilnik o tehniških predpisih za
strelovode (Ur.l. SFRJ,št. 13/68) glede poteka ozemljitev v globini 0,5
m v dolžinah do 30 m od daljnovodnih stebrov in vsa dela ob odškodninski
odgovornosti investitorja izvesti brez poškodb ozemljitve daljnovodnih
stebrov, križanja pa pod pravim kotom. Kontrolo meritve ozemljitvene
upornosti za vsa mesta križanja ozemljil izdela izvajalec in poročilo o
zadovoljivi ozemljitvi dostavi upravljavcu, ELES. Predstavnikom
upravljavca DV in njihovi mehanizaciji se omogoči dostop do vseh mest
daljnovoda ob vsakem času. Izrecno se v koridorju daljnovoda ne dovoli
gradnja nadzemnih objektov za vnetljive materiale, na parkiriščih pod
daljnovodi pa parkiranje vozil za prevoz vnetljivih, gorljivih in
eksplozivnih materialov. Vsi stroški projektiranja, predelave
daljnovodov, odprave ev. poškodb med gradnjo in kasnejšim vzdrževanjem
objekta so stroški njegovega vsakokratnega lastnika. Preurejeni deli
daljnovoda z vso dokumentacijo in dokazilom o zanesljivosti objekta
preidejo po izgradnji neodplačno v last upravljavca, ELES. |
130.
člen |
(zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro) |
(1)
Uskladitve z upravljavci gospodarske javne infrastrukture: |
·
Priključek interne ceste cone na občinsko cesto se uskladi z
upravljavcem, Občino Makole. Od istega upravljavca se pridobi soglasje
za gradnjo objektov in za zunanje ureditve v 3-metrskem varovalnem pasu
od roba občinske ceste v komunalnem območju. |
·
Iztok
prečiščenih padavinskih vod iz povoznih površin in iztok prečiščenih
komunalnih vod iz ČN v vodotok Dravinjo se regulira s soglasjem MOP
ARSO, Urada za upravljanje z vodami, Oddelka za porečje reke Drave.
|
·
Varovanje narave, območje Natura 2000, je upoštevano v postopku izdelave
OPN. Zavod za varstvo narave Slovenije pri MOP ARSO soglaša z
opredelitvijo komunalnega območja Makole s CLZKO in ČN na tem mestu. |
·
Priključevanje komunalnega območja Makole na energetska in komunalna
infrastrukturna omrežja se izvede skladno s projektnimi pogoji in
soglasji upravljavca posameznega omrežja na projekte za gradbeno
dovoljenje. |
(2)
Potrebna projektna regulativa: |
·
Za
komunalno območje Makole se izdelajo projekti za pridobitev gradbenega
dovoljenja za nivelacijo celotnega območja, za priključno interno cesto,
za vse predvidene infrastrukturne navezave območja, za postroj čistilne
naprave in za objekte visokih gradenj na območju. Pred gradnjo si
investitor pridobi gradbena dovoljenja. |
(3)
Komunalno opremljanje območja: |
·
Celotno
območje se komunalno opremi s priključki na omrežja osnovnega standarda
komunalne opremljenosti (cesta, vodovod, električno distribucijsko
omrežje, komunalna kanalizacija in meteorna kanalizacija). |
131.
člen |
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine) |
Na
območju ni območij ali objektov varovanja kulturne dediščine. |
132.
člen |
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave) |
(1)
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja: |
·
Komunalno območje Makole se uredi tako, da se bistveno ne poslabšajo
bivalni pogoji na sosednjih območjih. Zagotovi se najmanj 100 m odmika
od novih stanovanjskih objektov in obsaditev območja na severni steni z
avtohtonim visokim gozdnim drevjem, po celotni stranici ob glavni cesti
in ob severni stranici pa z 1,80 m visoko živo mejo. Pri namestitvi
dejavnostih se upošteva predpisane največje dovoljene nivoje emisij,
brez povečanih emisij v zrak in v okolje. Za zaščito pred prekomernim
hrupom se upošteva določila Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 62/10) za IV. stopnje varstva pred
hrupom (območja okoljske infrastrukture), ki so 75 dBA in kritični 80
dBA podnevi in 65 dBA in kritični 80 dBA ponoči. |
·
Zagotovi
se ustrezno komunalno infrastrukturo za zbiranje in prečiščevanje
meteornih voda iz povoznih površin v lovilcem olj pred odvajanjem v
vodotok in za zbiranje in prečiščevanje komunalnih odpadnih voda v
čistilni napravi pred odvajanjem v vodotok ter učinkovit nadzor nad
vsemi emisijami. |
·
Odpadke
se zbira in odvaža na predpisan način in na ustrezno odlagališče,
skladno z občinskim odlokom. Odpadke se zbira ločeno po vrstah, odvaža
pa jih komunalna služba na v občini reguliran način. |
·
Nevarnih
snovi in posebnih odpadkov se na območju cone ne skladišči. |
(2) Rešitve in ukrepi za varovanje naravnih virov: |
·
Na
območju ni naravnih virov, varovanih s posebnimi odloki. |
(3) Rešitve in ukrepi za ohranjanja narave: |
·
Na
območju komunalnega območja Makole ni območij ali objektov naravne
dediščine, varovanih s posebnimi odloki. |
·
Zarast,
mokrišča, travišča in vodotok v soseščini se varuje z ureditvami za
zbiranje in prečiščevanje meteorne vode iz povoznih površin v lovilcih
olj pred izpustom v vodotok ter z zbiranjem in prečiščevanjem komunalnih
odplak v čistilni napravi pred izpustom v vodotok, z ukrepi za
preprečitev prekomerne hrupne emisije iz tehnoloških procesov in
obvladovanjem drugih emisij v okolje pod predpisanimi nivoji.
|
(4) Za
omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v
skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: |
o
Za
razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površina naselja, se
uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je
enak 0%; |
o
Za
razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se
uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5%, če: |
o
je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W; |
o
povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s
takimi svetilkami, ne presega 2 lx; |
o
je javna
površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem,
kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30
km/h. |
·
Znotraj
strnjenega naselja pripravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da
svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost
celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;. |
·
Upravljavec
razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega
dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne
površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2. |
·
Če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki
izpolnjujejo zahteve iz 4. člena Uredbe, se svetlobne snope svetilk
usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika
najmanj 1 m pod strešnim napuščem če je kulturni spomenik stavba, ali 1
m pod najvišjim robom spomenika če je kulturni spomenik nepokrit objekt.
Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10% svetlobnega toka. |
·
Pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične
rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke,
vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti,
določenih v 4. do 17. členu Uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena Uredbe. |
·
Upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja
monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24.
člena Uredbe. |
·
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za
varstvo okolja. |
(5)
Varovanje pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem pri projektiranju
na območju koridorjev elektroenergetskih daljnovodov se zagotavlja z
upoštevanjem določil Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 70/96). V program priprave se vnese
sledeče podatke in zahteve: |
·
Ime in napetostni nivo daljnovoda. |
·
Celotna širina koridorja in širina od osi DV do obeh robov. |
·
Zahtevo o pridobitvi soglasja ELES. |
·
Zahtevo, da se za vse objekte, namenjene za stalno in začasno bivanje in
pomožne objekte, ki posegajo v koridor, obvezno predloži dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene efektivne mejne vrednosti
veličin električne poljske jakosti in gostote elektromagnetnega polja po
Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
|
133.
člen |
(način,
vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela) |
Komunalno območje Makole ni območje ali del območja prenove. |
|
134.
člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) |
(1)
Tehnološke procese v
komunalnem območju Makole se
uredi brez nevarnosti za zdravje ljudi in za premoženje. Objekte se
gradi iz materialov, ki ustrezajo predpisom o požarni varnosti stavb. V
objektih in na zunanjih površinah se manipulira z materiali in orodji
tako, da se zagotavlja požarna varnost. Med objekti se izvede ustrezne
odmike, da se preprečuje prenos in širjenje požara na sosednje objekte.
|
(2) Zagotovi se
zadostne zunanje površine za delo gasilcev in njihove opreme ter
ustrezno označene in proste poti za evakuacijo ljudi in premoženja ob
požaru. |
(3) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
gradnjo objektov javne infrastrukture,
gradnjo objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se nanašajo na
izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih
za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem
in
gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(4)
Varstvo pred požarom se zagotavlja s sledečimi ukrepi: |
·
Zagotovi
se potrebne odmike novih objektov od parcelnih mej in med objekti ter
predpisane protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na
sosednje objekte. |
·
Viri
vode za gašenje so hidranti na vodovodnem omrežju, ki ima zadosten tlak,
3 – 6 barov, naravni vodotoki z zadostnim pretokom in zadrževalniki
tekoče ali podtalne vode (tolmuni, mlake, ribniki). |
·
Zagotovi
se pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja iz stanovanjskih,
proizvodnih, poslovnih in javnih objektov na bližnje prometne in
nepozidane površine. |
·
Zagotovi
se neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za
intervencijska vozila za gašenje in reševanje iz stavb, prednostno na
prometne in bližnje nepozidane površine. |
135.
člen |
(etapnost izvedbe prostorske ureditve) |
(1)
Komunalno območje Makole se gradi v dveh fazah. |
(2) Faza
1 zajema sledeče ureditve: |
·
Izgradnja interne ceste cone s priključkom na občinsko cesto 440 521 in
prepustom. |
·
Nivelacija celotnega območja cone z izvedbo utrjene podlage za
asfaltiranje. |
·
Komunalno opremljanje celotne cone s komunalno opremo osnovnega
standarda: priključek na TP Makole 3 in izgradnja podzemnega
električnega voda od priključka do priključkov na tipske stebričke ob
CLZKO in ob območju čistilne naprave; izgradnja primarnega voda
komunalne kanalizacije od primarnega zbiralnega voda ob občinski cesti
do ČN; izgradnja ČN kapacitete 700 PE; izgradnja CLZKO z do 10 mesti za
kesone in z nadstrešnico; izgradnja odvodnika prečiščenih komunalnih vod
od ČN do recipienta; izgradnja zbirnega voda meteorne kanalizacije z
lovilci olj ter izgradnja odvodnika prečiščenih meteornih vod od
lovilcev olj do recipienta. |
·
Zaporedje gradnje znotraj faze ni predpisano. |
(3) Faza
2 zajema sledeče ureditve: |
·
Izgradnja posameznih objektov in priključitev na infrastrukturne vode. |
·
Asfaltiranje zunanjih manipulacijski površin. |
·
Postavitev ograj in ureditev zelenic. |
·
Oprema
komunalnega območja Makole z enotno urbano opremo (informacijske table). |
·
Hortikulturna ureditev celotnega območja. |
·
Zaporedje gradnje znotraj faze ni predpisano. |
136.
člen |
(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev) |
(1)
Tolerance mer v fazi 1 predpisane izgradnje komunalnega območja Makole
ni. Pozicije tras interne ceste, komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih omrežij, razen natančne lege posameznega priključka
na javna omrežja ob občinski cesti, se ne spreminja. |
(2)
Tolerance horizontalnih mer v fazi 2 predpisane izgradnje komunalnega
območja Makole, to je nadstrešnice in pomožnih objektov, so do 25%.
Tolerance se izvede ob upoštevanju predpisanih odmikov od robnih parcel
in zaradi zagotavljanja požarno varnostnih predpisov. |
(3)
Vertikalne mere objektov so omejene z največjo dovoljeno višino 6,00 m
od kote končnega terena (v CLZKO od kote gornje ploščadi). Višine
objektov pod to višino niso predpisane. |
(4)
Število, tip in natančno pozicijo lovilcev olj, čistilne naprave, ev.
trafo postaje in drugih pomožnih in tehnoloških objektov, se določi v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
137.
člen |
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
podrobnega načrta) |
Podrobni
prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora z oznako MA 9
imajo kvaliteto OPPN in veljajo do sprememb v okviru sprememb in
dopolnitev OPN. |
3.9.2. Podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora PE7 |
(oskrbna in poslovna cona Pečké – oskrbno, poslovno in komunalno
območje) |
138.
člen |
(vsebina podrobnih PIP za EUP PE7) |
(1)
Podrobni PIP za EUP PE7 imajo vsebino po Pravilniku o vsebini, obliki in
načinu priprave OPPN, Uradni list RS, št. 99/07, ki je sledeča: |
TEKSTUALNI DEL: |
1.
Opis prostorske ureditve |
2.
Umestitev načrtovane ureditve v prostor: |
2.1.
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji. |
2.2.
Rešitve načrtovanih objektov in površin. |
2.3.
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo. |
3.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
4.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine. |
5.
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave. |
6.
Način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela. |
7.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom. |
8.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve. |
9.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev. |
10.
Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosi
podrobnega načrta |
GRAFIČNI
DEL: |
·
Izsek iz
grafičnega dela kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju 1 : 5.000. |
·
Območje
podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem 1 : 500. |
·
Prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji 1 : 500. |
·
Zazidalna oziroma ureditvena situacija 1 : 500. |
·
Prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro 1 : 500. |
·
Prikaz
ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje
narave 1 : 500. |
·
Prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 1 : 500. |
·
Načrt
parcelacije 1 : 500. |
(2)
Podlage za grafični del: |
·
Vse
karte razen karte 3: Geodetski načrt 1 : 500. |
·
Vplivi
(na urbane in krajinske strukture na širšem območju) in povezave s
sosednjimi območji: Hibrid topografskega in ortofoto načrta 1 : 500. |
139.
člen |
(opis prostorske ureditve) |
(1) Opis
obstoječega stanja: |
·
Območje
v planskih aktih: Na parcelah parc.štev. 1139/3-del, 512/2-del,
512/1-del, 511, 484/3-del, 1177/13-del, 510-del, 509-del, 508-del,
507-del, 506-del, 751/2-del, 752/1-del, vse k.o. 773_Pečke, se
uredi oskrbna in poslovna cona Pečke s čistilno napravo. Območje je v
Občinskem prostorskem načrtu Občine Makole (dalje OPN) opredeljeno kot
posebna enota urejanja prostora z oznako PE 7, z naslednjima območjema
podrobne namenske rabe: |
·
CD
druga območja centralnih dejavnosti (0,66 ha); |
· območje
okoljske infrastrukture (0,12 ha). |
·
Oblika,
površina in lega območja v naselju: Območje ima obliko pravokotnika s
stranicama 45 x 166 m s površino 7.485 m2. Leži vzhodno od razcepa
glavnih cest v naselju Pečke. Severno ob območju poteka državna cesta R3
688 Majšperk - Poljčane. Južno od območja je poplavno območje potoka
Ložnica. Ob severni strani regionalne ceste je redka obcestna pozidava
prostostoječih družinskih hiš, ki se 150 m zahodno od te cone zgosti v
strnjeno pozidan centralni del naselja Pečke. Naselje se kompletira z
oskrbno in poslovno cono, v katero se ob oskrbnih in poslovnih
dejavnostih namesti še centralna čistilna naprava naselja Pečke (dalje
ČN). |
·
Značilnosti terena: Območje je rahlo proti jugu nagnjena površina na
robu poplavnega območja vodotokov Ložnica in Dravinja. Območje je dobro
osončeno in neplazljivo. Del območja je končni del bivše mrtvice potoka,
ki se ga zasuje in utrdi do potrebne nosilnosti 240 kN/m2. Absolutne
višinske kote vogalov in srednjega dela cone so 245,50 m na SZ ob cesti,
245,10 na sredi severne stranice ob cesti, 243,00 na SV vogalu ob cesti,
241,50 na JV vogalu, 241,20 na sredini južne stranice in 241,20 na JZ
vogalu. |
·
Podtalnica je na povprečni absolutni koti 238,70 m (oziroma 2,50 m pod
terenom). |
·
Navezave
na gospodarsko javno infrastrukturo: |
-
Ceste:
Regionalna cesta R3 688, na katero se cona s svojo interno cesto
priključi, je ob severnem robu območja. Ob državni cesti potekajo
obstoječi vodi komunalne, telekomunikacijske in energetske
infrastrukture, na katere se cona naveže. Interna cesta se na državno
priključi na SV vogalu cone. Širina koridorja je 11,00 m, v njem pa so
dva infrastrukturna koridorja po 2,00 m, pločnik širine 1,00 m in
vozišče z dvema voznima pasovoma po 3,00 m. Površine ob objektih so
povozne asfaltirane manipulacijske površine. Parkiranje se uredi na
parcelah znotraj ograje posameznega investitorja. |
-
Kanalizacija komunalnih odpadnih vod
do ČN v JV vogalu gospodarske cone se izvede kot primarni odvodnik
naselja ob severnem robu državne ceste do ČN. Položaj ČN je izbran na
mestu, ki je od stanovanjskih objektov najbolj oddaljeno. Kapaciteta
prve faze ČN je 100 PE, z možnostjo povečanja v kasnejših fazah.
Prečiščene vode se iz ČN odvajajo v vodotok, potok Ložnica. |
-
Meteorna
kanalizacija
povoznih površin cone se izvede kot cevni odvodnik v koridorju ob južni
strani interne ceste cone preko dveh lovilcev olj z odvodom prečiščenih
vod v vodotok. Meteorne vode s streh se odvede mimo lovilcev olj
direktno v vodotok. |
-
Z
električno energijo
se gospodarska cona oskrbi tako, da se (po potrebi) zgradi nova
transformatorska postaja na prosti površini vzhodno od najvzhodnejšega
objekta proizvodnega območja, ob interni cesti severno od ČN. |
-
Na
telekomunikacijska omrežja
ob regionalni cesti se cona v prvi fazi ne priključi. Od voda ob
regionalni cesti do priključnih omaric ob ograji parcel posameznega
investitorja se položi le podzemna cev za priključni vod, ki se ga uvede
kasneje, če se izkažejo potrebe. |
(2) Opis
prostorske ureditve: |
o
Območje
se navezuje na regionalno cesto R3 688 s priključkom interne ceste cone.
Interno cesto se izvede po vzhodnem in južnem robu cone. Prometni in
komunalni koridor zajema površino 2.075 m2. Območje obsega površino
5.074 m2 med državno in zbirno cesto. V coni je prostor za največ pet
samostojnih proizvodnih enot, ki pa se jih lahko tudi združuje.
Proizvodne objekte se gradi na parcelno mejo soseda tako, da se po dva z
eno steno stikata, le skrajni vzhodni objekt je samostojen. Velikost
posameznega proizvodnega objekta, hale z višino največ 12,00 m, je 18,00
x 18,00 m. Zahodna parcela meri 1.240 m2, ostale štiri pa po 960 m2. Na
posamezni proizvodni parceli je zagotovljeno zadostno število parkirnih
prostorov ter za konkretno dejavnost zadostna zunanja površina za dostop
in manipulacijo. |
o
Območje
posameznega investitorja se ogradi in zaklepa. |
o
Pri
oblikovanju tehnoloških objektov se teži za tem, da ne dominirajo v
širšem prostoru. |
o
Za ČN je
predvideno območje s površino 335 m2. Velikost in tip posameznih
objektov postroja ni opredeljena in se določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
140.
člen |
(umestitev načrtovane ureditve v prostor) |
(1)
Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji: |
·
Varovalni pas regionalne ceste sega 15 m od roba ceste, na celotno
gospodarsko cono. |
·
Poplavno
območje 100-letnih voda je južno od območja cone. Od JZ do JV vogala
cone se teren cone utrdi na enotni višini, na absolutni koti povprečno
241,50 m, kar je nad koto 100-letnih poplav. Do roba strmin regulirane
struge potoka je od južne meje cone na JZ vogalu okoli 7 m, na JV vogalu
pa okoli 60 m. Cona je dvignjena nad absolutno koto 100-letnega
poplavljanja za povprečno okoli 0,70 m. Južni rob cone se pred erozijo
vode zavaruje s spodnjim ustrojem zahodne parcele območja, ceste in
platoja ČN iz kamnitega lomljenca. |
·
Območje
Krajinskega parka Štatenberg na območje cone ne sega. Severna meja
parka poteka po gornjem robu strmine regulirane struge potoka Ložnica.
|
Drugih
varovalnih in vplivnih območij na območju cone ni. |
(2)
Rešitve načrtovanih objektov in površin: |
·
Koridorji priključne ceste in komunalnih vodov obsegajo površino 2.075
m2, proizvodno območje 5.074 m2 in območje za čistilno napravo 335 m2.
Infrastrukturni objekti za cono (TP, TK,...) so predvideni med
priključno cesto in zahodnim robom proizvodnega območja. |
·
Predvidenih je pet objektov horizontalnih gabaritov po 18,00 x 18,00 m,
pred katerimi so 12,00 m oziroma 9,00 m široke manipulativne ploščadi z
dostopi-uvozi z južne strani. Dopušča se možnost združevanja več parcel
za enega investitorja, pri čemer se tudi pri novo nastali parceli
upošteva pogoje o zadostnem številu parkirnih mest in manipulacijskih
površin ter požarne predpise. V primeru združevanja parcel so objekti
lahko večji. |
·
Objekt
čistilne naprave ni dimenzijsko opredeljen, saj je odvisen od tipa ČN
glede na kapaciteto 200 PE z možnostjo dograditve do 300 PE. |
·
Cona se
ogradi z 1,80 m visoko ograjo iz kovinskih palic v rastru. |
(3)
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo: |
·
Po namembnosti je območje
opredeljeno kot območje za poslovne in oskrbne dejavnosti z upravnimi
prostori ter za komunalno območje. Sprememba namembnosti dejavnosti v
posameznem objektu je dovoljena ob pogoju, da nova dejavnost ne presega
mejnih vrednosti emisij v okolje za proizvodno območje, določenih z
veljavnimi predpisi. |
·
Na
celotnem območju bo predvidoma 100 zaposlenih. |
·
Objekti
na severnem delu cone so največ dvoetažni (P+1). Kleti niso dovoljene.
Bruto tlorisna velikost ene etaže posameznega objekta je 324 m2 z
dopustnim povečanjem proti jugu, vzhodu in zahodu za največ 5,00 m.
Največja višina objektov je do 12,00 m. Strehe so ravne z minimalnim
naklonom, s kapnim zidcem (atiko). |
·
Na
strehah se dovoli montirati fotovoltaične celice ali toplotne
kolektorje. |
·
Objekti
transformatorske postaje, telekomunikacijske postaje in drugi pomožni
objekti so montažni in po velikosti niso opredeljeni. Čistilna naprava
je tipski sestav objektov, do gornje ploskve vkopanih. Tip ČN se
opredeli v projektu za gradbeno dovoljenje glede na kapaciteto, ki je za
prvo fazo 200 PE, z možnostjo povečanja v kasnejših fazah. |
·
Priključne energetske, TK in vodovodne vode infrastrukture se gradi v
podzemni izvedbi in spelje v severnem (energetske, TK in vodovod) ali v
južnem (odpadne komunalne in meteorne vode) infrastrukturnem koridorju
ob interni cesti cone. |
·
Dovoli
se gradnja objektov za lastne potrebe in sicer nadstrešek, to je streha
pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti materiala in izdelkov, osebnih
motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno.,
če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ
3,50 m, merjeno od najnižje točke objekta, zbiralnik za kapnico, to je
montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo s strehe,
če je njegova prostornina do 10 m3. Ti objekti ne smejo ovirati
evakuacijskih poti. |
·
Manipulativne ploščadi ob objektih se uredi brezprašno, v naklonu 1%
proti zbiralniku meteornih vod ob zbirni cesti. |
·
Ograjo
se izvede po obliki, materialih in barvi enotno, 1,80 m visoko, iz
industrijskega rastra jeklenih palic, tako da je nevpadljiva in
transparentna. Vhodna vrata na posamezno parcelo proizvodnega območja se
izvede kot drsna ali krilna z odpiranjem na parcelo investitorja. |
·
Urbano
opremo (obvestilne table, koši za odpadke, javna razsvetljava)
gospodarskega območja Pečke se načrtuje in izvede enotno, po posebni
grafični zasnovi. |
·
Pred
gradnjo objektov si investitor pridobi projekte za gradbeno dovoljenje
po ZGO. |
(4)
Varovanje pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem pri projektiranju
na območju koridorjev elektroenergetskih daljnovodov se zagotavlja z
upoštevanjem določil Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur.l. RS,št. 70/96). V program priprave se vnese
sledeče podatke in zahteve: |
o
Ime in napetostni nivo daljnovoda. |
o
Celotna širina koridorja in širina
od osi DV do obeh robov. |
o
Zahtevo o pridobitvi soglasja ELES. |
o
Zahtevo, da se za vse objekte,
namenjene za stalno in začasno bivanje in pomožne objekte, ki posegajo v
koridor, obvezno predloži dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene efektivne mejne vrednosti veličin električne poljske jakosti
in gostote elektromagnetnega polja po Uredbi o elektromagnetnem sevanju
v naravnem in življenjskem okolju. |
(5) Pri
projektiranju in gradnji se upošteva Pravilnik o tehniških predpisih za
strelovode (Ur.l. SFRJ,št. 13/68) glede poteka ozemljitev v globini 0,5
m v dolžinah do 30 m od daljnovodnih stebrov in vsa dela ob odškodninski
odgovornosti investitorja izvesti brez poškodb ozemljitve daljnovodnih
stebrov, križanja pa pod pravim kotom. Kontrolo meritve ozemljitvene
upornosti za vsa mesta križanja ozemljil izdela izvajalec in poročilo o
zadovoljivi ozemljitvi dostavi upravljavcu, ELES. Predstavnikom
upravljavca DV in njihovi mehanizaciji se omogoči dostop do vseh mest
daljnovoda ob vsakem času. Izrecno se v koridorju daljnovoda ne dovoli
gradnja nadzemnih objektov za vnetljive materiale, na parkiriščih pod
daljnovodi pa parkiranje vozil za prevoz vnetljivih, gorljivih in
eksplozivnih materialov. Vsi stroški projektiranja, predelave
daljnovodov, odprave eventualnih poškodb med gradnjo in kasnejšim
vzdrževanjem objekta so stroški njegovega vsakokratnega lastnika.
Preurejeni deli daljnovoda z vso dokumentacijo in dokazilom o
zanesljivosti objekta preidejo po izgradnji neodplačno v last
upravljavca ELES. |
141.
člen |
(zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro) |
(1)
Uskladitve z upravljavci gospodarske javne infrastrukture: |
·
Priključek interne ceste na regionalno je usklajen z upravljavcem, DDC,
v postopku izdelave OPN. Od upravljavca se na projekt za gradbeno
dovoljenje pridobi soglasje za gradnjo objektov v varovalnem pasu 15
metrov od roba regionalne ceste. |
·
Vodovod
(obstoječ vod) preko dela zahodne tretjine cone se prestavi ob njen
severni rob. Na projekt za gradbeno dovoljenje za gradnjo oziroma
prestavitev se pridobi soglasje upravljavca. |
·
Zasutje
dela mrtvice, bivšega zatoka potoka ob visokih vodah v osrednjem delu
cone, je regulirano z upravljavcem, MOP ARSO, Uradom za upravljanje z
vodami, Oddelek za porečje reke Drave, v postopku izdelave OPN.
|
·
Varovanje narave, območja Natura 2000, je v postopku izdelave OPN
upoštevano. Zavod za varstvo narave Slovenije je v postopku izdelave
OPN dovolil zasip severnega dela mrtvice, ki sega na območje oskrbne in
poslovne cone Pečke. |
·
Priključevanje oskrbne in poslovne cone na energetske in komunalne vode
javnih infrastrukturnih omrežij se izvede skladno s projektnimi pogoji
in s soglasji upravljavca omrežja na projekt za gradbeno dovoljenje. |
(2)
Potrebna projektna regulativa: |
Za
območje oskrbne in poslovne cone Pečke se predhodno izdela projekte za
pridobitev gradbenega dovoljenja za priključno interno cesto, za
nivelacijo celotnega območja in za gospodarske infrastrukturne povezave
območja. Posamezni investitor si za ureditev svoje parcele in graditev
objektov pridobi projekt za gradbeno dovoljenje. |
(3)
Komunalno opremljanje območja: |
·
Celotno
območje se pred oddajo posameznim investitorjem komunalno opremi s
standardom osnovne komunalne opremljenosti (cesta, voda, elektrika,
meteorna kanalizacija z lovilci olj z izpustom v vodotok in komunalna
kanalizacija s čistilno napravo 200 PE z izpustom v vodotok). Interna
cesta in vsa infrastrukturna omrežja se izvede 1 m preko mej vsake
parcele posameznega lastnika proizvodnega območja. |
·
Za
priključek na TK omrežja se izvede cevno kanalizacijo ustreznega preseka
z revizijskimi jaški po pogojih upravljavca TK omrežja za kasnejšo
instalacijo priključnega kabla brez prekopavanja. |
142.
člen |
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine ) |
Na
območju oskrbne in poslovne cone Pečke ni območij ali objektov varovane
kulturne dediščine. |
143.
člen |
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave) |
(1)
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja: |
Območje
oskrbne in poslovne cone Pečke se uredi tako, da se bistveno ne
poslabšajo bivalni pogoji na sosednjih območjih. Pri naboru dejavnostih
se upošteva predpisane emisijske omejitve za območje centralnih
dejavnosti brez povečanih emisij v zrak in v okolje. |
Zagotovi
se ustrezno komunalno infrastrukturo za zbiranje in prečiščevanje
meteornih voda iz povoznih površin v lovilcih olj pred izpustom v
vodotok in za zbiranje in prečiščevanje komunalnih odpadnih voda v
čistilni napravi pred odvajanjem v vodotok ter učinkovit stalni nadzor
nad vsemi emisijami. |
Komunalne odpadke se zbira ločeno po vrstah na parcelah lastnikov,
odvaža pa jih komunalna služba na v občini reguliran način in na
opredeljeno komunalno odlagališče. |
Nevarnih
snovi razen minimalnih količin za potrebe proizvodnje in posebnih
odpadkov, ki se jih hrani, uporablja in nadzira na predpisan način, na
območju cone ni dovoljeno skladiščiti. |
(2)
Rešitve in ukrepi za varovanje naravnih virov: |
Na
območju ni naravnih virov, varovanih s posebnimi odloki. |
(3)
Rešitve in ukrepi za ohranjanja narave: |
Na
območju oskrbne in poslovne cone Pečke ni območij ali objektov naravne
dediščine, varovanih s posebnimi odloki. Zarast, mokrišča, travišča in
vodotok v soseščini se varuje z ureditvami za zbiranje in prečiščevanje
meteorne vode iz povoznih površin v lovilcih olj pred izpustom v vodotok
ter z zbiranjem in prečiščevanjem komunalnih odplak v čistilni napravi
pred izpustom v vodotok, z ukrepi za preprečitev prekomerne hrupne
emisije iz delovnih procesov in z omejevanjem drugih emisij v okolje pod
predpisanimi nivoji. |
(4) Za
omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v
skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
(Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so: |
·
Za
razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površina naselja, se
uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je
enak 0%. |
·
Za
razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se
uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne
presega 5%, če: |
o
je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W; |
o
povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s
takimi svetilkami, ne presega 2 lx; |
o
je javna
površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem,
kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30
km/h. |
·
Znotraj
strnjenega naselja pripravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da
svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost
celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2. |
·
Upravljavec
razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega
dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne
površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2. |
·
Če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki
izpolnjujejo zahteve iz 4. člena Uredbe, se svetlobne snope svetilk
usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika
najmanj 1 m pod strešnim napuščem če je kulturni spomenik stavba, ali 1
m pod najvišjim robom spomenika če je kulturni spomenik nepokrit objekt.
Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10% svetlobnega toka. |
·
Pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične
rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke,
vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti,
določenih v 4. do 17. členu Uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena Uredbe. |
·
Upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja
monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24.
člena Uredbe. |
·
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za
varstvo okolja. |
(5)
Varovanje pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem pri projektiranju
na območju koridorjev elektroenergetskih daljnovodov se zagotavlja z
upoštevanjem določil Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur.l. RS ,št. 70/96). V program priprave se vnese
sledeče podatke in zahteve: |
·
Ime in napetostni nivo daljnovoda. |
·
Celotna širina koridorja in širina od osi DV do obeh robov. |
·
Zahtevo o pridobitvi soglasja ELES. |
· Zahtevo, da se za vse objekte, namenjene za stalno in začasno bivanje in
pomožne objekte, ki posegajo v koridor, obvezno predloži dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene efektivne mejne vrednosti
veličin električne poljske jakosti in gostote elektromagnetnega polja po
Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
|
144.
člen |
(način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela) |
Območje oskrbne in poslovne
cone Pečke ni območje ali del območja prenove. |
145.
člen |
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) |
(1) Procesi v območju morajo
biti urejeni brez nevarnosti za zdravje ljudi in za premoženje. |
(2) Objekte se gradi iz
materialov, ki ustrezajo predpisom o požarni varnosti stavb. V objektih
in na zunanjih površinah se odlaga in manipulira z materialom in orodji
tako, da je zagotovljena požarna varnost. Med objekti, grajenimi na mejo
parcele, ki so staknjeni z objekti sosednjega investitorja, se izvede
ustrezen požarni zid, da se preprečuje prenos in širjenje požara na
sosednji objekt. |
(3) Zagotovi se
zadostne površine za delo gasilcev in njihove opreme ter ustrezno
označene in proste poti za evakuacijo ljudi in premoženja ob požaru. |
(4) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
gradnjo objektov javne infrastrukture,
gradnjo objektov grajenega javnega dobra, ukrepe, ki se |
nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se
nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda
in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(5)
Varstvo pred požarom se zagotavlja s sledečimi ukrepi: |
1.
Zagotovi se potrebne odmike novih objektov 4 m od parcelnih mej
(razen pri objektu na vzhodnem robu območja, ki je na parcelni meji) in
med objekti ter predpisane protipožarne ločitve z namenom preprečitve
širjenja požara na sosednje objekte. |
2.
Viri vode za gašenje so hidranti na vodovodnem omrežju, ki ima
zadosten tlak, 3 – 6 barov, naravni vodotoki z zadostnim pretokom in
zadrževalniki tekoče ali podtalne vode (tolmuni, mlake, ribniki). |
3.
Zagotovi se pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja iz
poslovnih in javnih objektov na bližnje prometne in nepozidane površine. |
4.
Zagotovi se neovirane in varne dovoze, dostope in delovne
površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje iz stavb,
prednostno na prometne in bližnje nepozidane površine. |
(6)
Varovanje pred prekomernim elektromagnetnim sevanjem pri projektiranju
na območju koridorjev elektroenergetskih daljnovodov se zagotavlja z
upoštevanjem določil Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju (Ur.l. RS,št. 70/96). V program priprave se vnese
sledeče podatke in zahteve: |
1.
Ime in napetostni nivo daljnovoda. |
2.
Celotna širina koridorja in širina
od osi DV do obeh robov. |
3.
Zahtevo o pridobitvi soglasja ELES. |
4.
Zahtevo, da se za vse objekte in
pomožne objekte v proizvodnem območju, ki posegajo v koridor, obvezno
predloži dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene
efektivne mejne vrednosti veličin električne poljske jakosti in gostote
elektromagnetnega polja po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem
in življenjskem okolju. |
(7) Pri
projektiranju in gradnji se upošteva Pravilnik o tehniških predpisih za
strelovode (Ur.l. SFRJ,št. 13/68) glede poteka ozemljitev v globini 0,5
m v dolžinah do 30 m od daljnovodnih stebrov in vsa dela ob odškodninski
odgovornosti investitorja izvesti brez poškodb ozemljitve daljnovodnih
stebrov, križanja pa pod pravim kotom. Kontrolo meritve ozemljitvene
upornosti za vsa mesta križanja ozemljil izdela izvajalec in poročilo o
zadovoljivi ozemljitvi dostavi upravljavcu, ELES. Predstavnikom
upravljavca DV in njihovi mehanizaciji se omogoči dostop do vseh mest
daljnovoda ob vsakem času. Izrecno se v koridorju daljnovoda ne dovoli
gradnja nadzemnih objektov za vnetljive materiale, na parkiriščih pod
daljnovodi pa parkiranje vozil za prevoz vnetljivih, gorljivih in
eksplozivnih materialov. Vsi stroški projektiranja, predelave
daljnovodov, odprave eventualnih poškodb med gradnjo in kasnejšim
vzdrževanjem objekta so stroški njegovega vsakokratnega lastnika.
Preurejeni deli daljnovoda z vso dokumentacijo in dokazilom o
zanesljivosti objekta preidejo po izgradnji neodplačno v last
upravljavca ELES. |
146.
člen |
(etapnost izvedbe prostorske ureditve) |
(1)
Oskrbno in poslovno cono Pečke se gradi v dveh fazah. |
Faza 1: |
1.
Izgradnja interne ceste cone s priključkom na regionalno cesto R3
688. |
2.
Nivelacija celotnega območja cone na absolutni koti 2 z izvedbo
utrjene podlage za asfaltiranje. |
3.
Komunalno opremljanje celotne cone s komunalno opremo osnovnega
standarda: |
·
priključek na distribucijsko električno omrežje ob S robu državne ceste; |
·
izvedba
transformatorske postaje-TP; |
·
izgradnja podzemnega električnega voda od priključka na javno omrežje do
transformatorske postaje in sekundarnega podzemnega voda od TP ob
interni cesti cone do lokacije priključkov na tipskih stebričkih na
parcelah posameznih lastnikov ter na območju s čistilno napravo; |
·
izgradnja primarnega voda komunalne kanalizacije od zbiralnega voda ob
severni strani državne ceste do ČN; |
·
izgradnja ČN 200 PE; |
·
izgradnja odvodnika prečiščenih odpadnih vod od ČN do recipienta; |
·
izgradnja zbirnega voda meteorne kanalizacije ob južnem robu cone z
lovilci olj ter izgradnja odvodnika prečiščenih meteornih vod od
lovilcev olj do recipienta; |
·
izgradnja cevne kanalizacije za namestitev telekomunikacijskih povezav
od voda javnega omrežja ob državni cesti do posameznih enot proizvodnega
območja, TP, TK in ČN. |
·
Zaporedje gradnje znotraj faze 1 ni predpisano. |
(2) Faza
2: |
·
Izgradnja poslovnih objektov posameznega investitorja v eni (18,00 x
18,00 m) ali dveh fazah (po 9,00 x 18,00 m). Prva faza je ob parcelni
meji. |
·
Priključitev posameznih objektov na infrastrukturne vode. |
·
Asfaltiranje zunanjih manipulacijski površin. |
·
Postavitev ograj in ureditev zelenic. |
·
Oprema
oskrbne in poslovne Pečke z enotno urbano opremo (informacijske table,
koši za odpadke, svetila javne razsvetljave). |
·
Zaporedje gradnje znotraj faze 2 ni predpisano. |
147.
člen |
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev) |
(1)
Pozicije koridorjev tras interne ceste, komunalnih, energetskih in
telekomunikacijskih omrežij se ne spreminja. Natančno lego posameznega
priključka na javna omrežja ob državni cesti se določi ob izdelavi
projektov za gradbeno dovoljenje. |
(2)
Tolerance horizontalnih mer poslovnih in pomožnih objektov na območju
oskrbne in poslovne cone so do 25%, pri čemer morajo biti proizvodni
objekti grajeni z enim robom na parcelno mejo in 5,00 m od severne meje
cone, po grafični zasnovi. Tolerance se izvede ob upoštevanju
predpisanih odmikov od ostalih parcel in zaradi zagotavljanja požarno
varnostnih predpisov. |
(3)
Vertikalne mere objektov so omejene z največjo dovoljeno višino 12,00 m
od kote končnega terena. Višine objektov pod največjo višino niso
predpisane. |
(4)
Število, tip in natančno pozicijo lovilcev olj, čistilne naprave,
transformatorske postaje in TK postaje se določi v projektu za gradbeno
dovoljenje. |
148.
člen |
(določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega
načrta) |
Podrobni
PIP za enoto urejanja prostora z oznako PE 7 imajo kvaliteto OPPN in
veljajo do sprememb v okviru sprememb in dopolnitev OPN. |
4. Končne določbe |
149.
člen |
(usmeritve iz državnega strateškega prostorskega načrta) |
Do uveljavitve Državnega strateškega prostorskega načrta se kot
prostorske usmeritve za načrtovanje posegov v prostor štejejo usmeritve
iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS,
št. 76/04, 33/07-ZPNačrt) ter uporabljajo določbe Uredbe o prostorskem
redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07-ZPNačrt). |
150.
člen |
(dokončanje postopkov, začetih pred sprejetjem tega odloka) |
Upravni
postopki v zvezi z urejanjem prostora, začeti pred začetkom veljavnosti
tega odloka, se dokončajo skladno z določbami: |
·
Odloka o
prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Slovenska Bistrica za
obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 27/1985 in 25/1987 in Uradni
list RS, št. 42/1992, 35/1994, 35/1996, 41/1997, 72/1999, 95/2003,
131/2004 in 47/2006) in |
·
Odloka o
prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica za
obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 27/1985 in 25/1987 in Uradni
list RS, št. 42/1992, 35/1994, 35/1996, 41/1997, 72/1999, 95/2003,
131/2004 in 47/2006). |
151.
člen |
(vpogled v občinski prostorski načrt) |
Občinski
prostorski načrt občine Makole je na vpogled na Občini Makole med
uradnimi urami in na spletni strani
www.obcina-makole.si. |
152.
člen |
(nadzor nad izvajanjem tega odloka) |
Nadzor nad izvajanjem Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine
Makole imajo pristojne inšpekcijske službe. |
153.
člen |
(prenehanje veljavnosti dosedanjih občinskih prostorskih in drugih
aktov) |
Z dnem
veljavnosti tega odloka prenehajo veljati: |
·
Odlok o
prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Slovenska Bistrica za
obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 27/1985 in 25/1987 in Uradni
list RS, št. 42/1992, 35/1994, 35/1996, 41/1997, 72/1999, 95/2003,
131/2004 in 47/2006) in |
·
Odlok o
prostorskih sestavinah srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica za
obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 27/1985 in 25/1987 in Uradni
list RS, št. 42/1992, 35/1994, 35/1996, 41/1997, 72/1999, 95/2003,
131/2004 in 47/2006). |
·
Odlok o prostorskih ureditvenih
pogojih za celotno območje občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS,
št. 29/89 ter Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94 in 45/00) ter |
·
Odlok o začasnih prostorskih
ureditvenih pogojih za centralna naselja v občini Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 16/1993, 79/2001 in 35/2002). |
154.
člen |
(začetek veljavnosti tega odloka) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Štev.:
900-1/2013-22 |
Makole,
dne 05. Februarja. 2013 |
|
Občina Makole |
Alojz Gorčenko, župan |
|