Na podlagi 119. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017; v nadaljevanju ZUreP-2) in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/11, 8/14 in 12/19) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 23. dopisni seji od 4. februarja 2021 do 9. februarja 2021 sprejel

ODLOK

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja Studenci 11-p (Damiševo naselje) v mestni občini Maribor

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja Studenci 11-P (Damiševo naselje 2) v mestni občini Maribor, ki ga je izdelalo podjetje

 OS ARHITEKTURA Katarina Šauperl s.p., Framska ulica 3, 2000 Maribor (št. proj. 03/2019 - januar 2020), s katerim se načrtuje gradnja stanovanjskih objektov s pripadajočimi prometnimi, komunalnimi in ostalimi ureditvami.

2. člen

(sestavni del OPPN)

A. ODLOK

B. GRAFIČNI DEL

C. PRILOGE

1. Sklep

2. Izvleček iz prostorskih sestavin planskih aktov občine

4. Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve

5. Nosilci urejanja prostora

6. Povzetek za javnost

7. Elaborat ekonomike

8. Strokovne podlage: Ureditev EE omrežja za del območja Studenci 11-P (Damiševo nas.2)

II. UREDITVENO OBMOČJE OPPN

3. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega zemljiške parcele številka 340, 339, 341/2, 341/3, 341/4, 338/2, 336/2, 336/3, 336/4, 336/5, 336/6 in 336/7 k.o. 660 Studenci. Velikost območja OPPN je 16.705 m2.

(2) Ureditve obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura.

4. člen

(namenska raba)

(1) Osnovna namenska raba: stavbna zemljišča v ureditvenem območju naselja.

(2) Podrobnejša namenska raba: površine za stanovanja, dopolnilne mirne dejavnosti, ki so po emisijah ustrezajoče bivalnemu okolju in za katere ni treba izvesti presoje vplivov na okolje, površine za promet ter zelene igralne površine.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(opis prostorske ureditve)

Na območju OPPN je v severnem delu območja predvidena gradnja v nizu – pozidava A in na južnem delu območja je predvidena individualna stanovanjska gradnja – pozidava B. Načrtovanih je 21 stanovanjskih hiš v nizu in 14 individualnih stanovanjskih hiš. Na severnem in južnem delu je predvidena izgradnja dveh dovoznih cest, ki sta na vzhodnem delu povezani v smeri sever – jug. V sklopu ureditve se poleg parkirnih površin za obiskovalce predvidi še manjše otroško igrišče.

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov)

(1) Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v ureditvenem območju naselja, površine so pretežno namenjene stanovanju in dopolnilnim dejavnostim.

(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

- gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave,

- tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah,

- odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,

- rekonstrukcija objektov in naprav,

- funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,

- gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

- spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.

(3) Vrste dopustnih objektov - stanovanjske in trgovske stavbe ter enostavni objekti v skladu z 9. členom tega odloka.

IV. URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE

7.člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Lega stanovanjskih objektov je podrobneje opredeljena na grafični prilogi št. 3 – funkcionalno oblikovalski pogoji. Gradbena linija je pri vrstnih stavbah od ceste oddaljena od 2,90 m do 5,60 m, pri individualnih objektih pa 6,50 m od ceste.

(2) Nestanovanjski objekti – nadstreški se lahko pri objektih v nizu (območje A) umestijo na severu stanovanjskih stavb. Pri krajnih hišah v nizu so nadstreški lahko dodani tudi vzhodno ali zahodno in se lahko postavljajo do meje sosednjega zemljišča na vzhodu in zahodu. Pri individualnih stavbah (v območju B) se nadstreški lahko poljubno premikajo v smeri S-J pod pogojem, da so od sosednje zemljiške parcele oddaljeni minimalno 1,50 m.

(3) Maksimalni tlorisni gabarit stanovanjskih objektov v nizu (območje A) in gradbena linija, ki se je morajo držati stanovanjske stavbe oziroma del stavbe, ki je namenjen bivanju, v pritlični ali nadstropni etaži so opredeljeni na grafični prilogi št. 3 – funkcionalno oblikovalski pogoji. Nadstrešek za avtomobile, ki je lahko tudi del oziroma v sklopu stanovanjske stavbe in je v tem primeru del manj zahtevnega objekta, je lahko lociran izven gradbene linije. Maksimalna velikost nadstreška je 6,20 x 5,20 m.

(4) Maksimalni tlorisni gabarit individualnih stanovanjskih objektov (območje B) in gradbena linija, ki se je morajo držati stanovanjske stavbe oziroma del stavbe, ki je namenjen bivanju, so opredeljeni na grafični prilogi št. 3 – funkcionalno oblikovalski pogoji. Nadstrešek nad vhodom lahko sega tudi preko gradbene linije maksimalno 1,20 m. Parkirišče za avtomobile je lahko v sklopu stanovanjske stavbe kot garaža ali kot nadstrešek in je v tem primeru kot manj zahtevni objekt lahko lociran izven gradbene linije. V sklopu nadstreška je do 1/3 tlorisne površine dovoljeno urediti prostor za shranjevanje, ki je zaprt iz vseh strani. Maksimalna velikost nadstreška je 6,00 x 8,00 m in se lahko poljubno locira v smeri S-J pod pogojem, da so od sosednje zemljiške parcele oddaljeni minimalno 1,5 m.

(5) Objekti so lahko manjši znotraj maksimalno predvidenega tlorisnega gabarita.

(6) Višinski gabarit stanovanjskih objektov je maksimalno K+P+1 ob standardni višini stanovanjske etaže, ki ne presega 3,50 m na višino posamezne etaže, z možnostjo izvedbe vkopane kleti.

(7) Strehe so ravne.

(8) Fasade so v pastelnih in svetlih barvnih tonih ter v celoti ali kombinirane z naravnimi materiali (les, kamen, steklo).

(9) Za rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.

8. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

Dopustni enostavni in nezahtevni objekti:

- nadstreški kot enostavni in nezahtevni objekti, nadstreški za avtomobile ter ograje,

- pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo)

- priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,

- pomožni komunalni objekt,

- bazeni za kopanje.

9. člen

(urejanje zunanjih površin)

(1) Uredijo se tlakovano ali asfaltirano dvorišče, vključno z urejenim parkirnim mestom, nadstrešnico, odvzemnim mestom za smeti, teraso ipd.

(2) Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo zgoraj omenjene površine in prostore. Sestavljajo jih drevesa, grmovnice in tratne površine. Na vsaki gradbeni parceli je obvezna zasaditev najmanj enega drevesa.

(3) Vozne in manipulativne površine morajo biti vodo nepropustne. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod voznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodo nepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode odvajal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.

10. člen

(parcelacija)

Parcelacija je podrobneje opredeljena na risbi št. 2 grafičnega dela OPPN. Znotraj posameznega sklopa vrstne pozidave A je dopustno odstopanje parcelacije med povezanimi objekti 0,30 m v smeri vzhod – zahod. Pri pridobivanju gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati predvideno parcelacijo za posamezni sklop vrstnih objektov in dopustna odstopanja, vendar za pridobitev gradbenega dovoljenja ni pogoj, da je parcelacija izvedena. Parcelacija mora biti izvedena pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.

V. UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN

11. člen

(gradnja in urejanje cestnega omrežja)

(1) Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostoru varovalnih pasov javnih cest je dovoljena

le ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste oz. s soglasjem upravljavca ceste.

(2) Pri novogradnji dovozne ceste in njene priključitve na občinsko cesto se upoštevajo usmeritve o prečnih profilih, skladno z veljavnimi predpisi s področja projektiranja cest.

(3) Prečni profil povezovalnih cest v smeri V-Z na severu in jugu območja je 6,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,6 m in bankino. Prečni profil dostopnih cest v smeri S-J do individualnih objektov je 4,0 m z obojestransko bankino širine 0,70 m.

(4) V območju križišča in priključkov se prečni profil ceste prilagodi potrebam po zavijalnih pasovih.

(5) Vzdolž cest in v območjih križišč in priključkov se zagotavlja preglednost. Vse vertikalne ovire višje od 1,0 m (stalne in začasne) morajo biti locirane izven polja preglednosti. Priključke se locira na pregledni in vozniku razpoznavni lokaciji. Oblikovanje priključka in križišča mora biti v skladu s krivuljo zavijanja komunalnega vozila. Oblikovani morajo biti tako, da je zagotovljena varna, udobna in ekonomična vožnja.

(6) Vsi objekti imajo zagotovljen skupni priključek na občinsko cesto preko nove južne in severne dovozne ceste.

(7) Izvedba cestnega priključka in vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Predhodno je potrebno pridobiti soglasje upravljalca občinske ceste.

(8) Pred dokončno ureditvijo cest je potrebno urediti vso komunalno infrastrukturo, ki bo zadevala območje javnih površin.

(9) Po izgradnji dovoznih cest se le te brezplačno preda v javno dobro v upravljanje MO Maribor.

12. člen

(javna razsvetljava)

(1) Na dovoznih cestah naj se predvidi javna razsvetljava (JR) z zemeljskimi vodi.

(2) Elementi JR naj se predvidijo s tipskimi oporišči , kovinska oporišča morajo biti montažna.

(3) Oprema JR mora biti predvidena in izvedena v skladu s standardi in tipizacijo, ki obstaja v MO Maribor.

(4) Omogočen mora biti neoviran dostop do objektov JR.

(5) Nova JR naj se naveže na omrežje obstoječe JR.

(6) Elementi in objekti JR se morajo predvideti in izvesti z upoštevanjem veljavne Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

13. člen

(parkiranje)

(1) Za potrebe enostanovanjskih stavb v nizu – pozidava A, je parkiranje osebnih vozil (dve parkirni mesti) zagotovljeno na lastni parceli. Dodatna parkirna mesta za obiskovalce so zagotovljena v sklopu parkirnih in zelenih površin na vzhodnem delu območja A.

(2) Za potrebe individualne stanovanjske gradnje – pozidava B, je parkiranje osebnih vozil (dve parkirni mesti) zagotovljeno na lastni parceli.

14. člen

(dostava in intervencija)

Do vseh stavb se zagotovi minimalno 4,0 m širok dovoz za intervencijska vozila in manipulativne površine.

VI. UREJANJE IN PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

15. člen

(vodooskrba)

(1) Za potrebe vodo oskrbe predvidenih objektov je potrebna izgradnja oziroma podaljševanje vodovodnih cevovodov v severni in južni povezovalni cesti z navezavo na obstoječe omrežje v Lesarski in Gozdni ulici.

(2) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje z Mariborskim vodovodom d.d. z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov in

 naprav.

(3) Investitor mora pridobiti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo za gradnjo vodovodnih cevovodov. Po dokončanju del je potrebno novozgrajene vodovodne objekte in naprave brezplačno predati v last mestne občine Maribor in v upravljanje upravljalcu vodovodnega

 omrežja.

(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posamične posege v prostor si je pred izvedbo projektne dokumentacije potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenja na projektne rešitve.

(5) Pri projektiranju in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati vse veljavne predpise, ki urejajo področje oskrbe z vodo.

(6) Za potrebe požarne varnosti naj se vgradi ustrezno število požarnih hidrantov.

16. člen

(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda se izvaja skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo področja emisij v vode ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

(2) Kanalizacijski sistem se načrtuje in gradi vodotesno ter v ločenem sistemu za odvajanje odpadnih komunalnih in prečiščenih padavinskih vod. Kanalizacijski sistemi se zaključijo z iztokom oz. čiščenjem na komunalni čistilni napravi.

(3) Na obravnavanem območju se nahaja javno kanalizacijsko omrežje. Za odvod komunalnih odpadnih vod se zgradi kanal, ki poteka v dovozni cesti in se naveže na obstoječ kanalizacijski cevovod v Lavtarjevi ulici.

(4) Vsi priklopi na javno kanalizacijo se izvedejo izključno v jašek.

(5) Za priključitev objektov na javno kanalizacijo je potrebno izdelati načrt kanalskega priključka posameznega objekta.

(6) Padavinske vode iz streh se odvaja v ponikanje.

(7) Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(8) Padavinske vode iz parkirnih površin se preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika prav tako vodi v ponikanje.

(9) Predvideti je potrebno vgradnjo standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Za obravnavano območje so bile izdelane s strani Elektra Maribor d.d. strokovne podlage s številko projekta 19/20MO in datumom izdelave februar 2020, ki jih je potrebno v celoti upoštevati pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja.

(2) Na mestih križanj in približevanj obravnavanega območja z elektroenergetskimi vodi in napravami je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevati pravilnike in tipizacije ter usmeritve Elektra Maribor d.d.

(3) Nove priključno merilne omarice je potrebo namestiti na vedno dostopnem in vidnem mestu.

(4) Infrastrukturne elemente oz. tehnološke naprave z inštalacijami za izrabo sončne energije (sončni kolektorji, proizvodne naprave na sončno energijo) je dopustno nameščati na vse objekte.

18.člen

(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)

Predvidena zazidava se priključi na obstoječe kabelsko ali telekomunikacijsko omrežje. Pri izgradnji notranje cestne mreže se predvidi položitev kabelske kanalizacije, ločeno TK in KTV omrežje, s pripadajočimi jaški. Do posameznih objektov se predvidijo zemeljski priključki.

19.člen

(plinovodno omrežje in ogrevanje)

Predvidena zazidava se ne bo priključevala na plinovodno omrežje. V primeru priključevanja na plinovodno omrežje je potrebno upoštevati vse pogoje upravljalca plinovodnega omrežja. Predvideno je individualno ogrevanje (npr. toplotna črpalka).

VII. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE

20. člen

(kulturna dediščina)

(1) Na območju OPPN ni objektov ali območij kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja – lastnika zemljišča – investitorja - odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

21. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

VIII. VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, OBRAMBA, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

22. člen

(varstvo tal)

Pri gradnji objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani in deponira ločeno od nerodovitnih tal ter uporabi za zunanje ureditve ali izboljšanje kmetijskih zemljišč.

23. člen

(varstvo površinskih voda)

(1) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavne področne zakonodaje.

(2) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami pridobiti vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.

(3) Za raziskavo podzemnih voda se pridobi dovoljenje za raziskave v skladu z veljavnimi pravnimi podlagami.

24. člen

(varstvo vodnih virov in podtalja)

(1) Območje OPPN se nahaja na ožjem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO II, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.

(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v javno kanalizacijsko omrežje.

(3) Čiste padavinske vode iz streh in padavinske vode iz obravnavanega območja se ponikajo, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.

(4) Povozne in manipulativne površine morajo biti vodo nepropustne. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali drug primeren vodo nepropustni material, ki bo odpadne padavinske vode odvajal v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.

(5) Namestitev toplotne črpalke voda – voda ali zemlja - voda (geosonda, horizontalni kolektor,..) za potrebe ogrevanja stanovanjskih objektov ni dovoljena.

(6) Izkopi gradbene jame predvidenih objektov morajo biti najmanj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode ter ponikovalnice 1,0 m nad koto najvišje gladine podzemne vode, ki je na podlagi izvedenega hidrogeološkega poročila HG01-2019, ki ga je izdelalo podjetje GEOLOGIKA, Vanja Bajde s.p. in je priloga Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja Studenci 11P (stanovanjsko območje v Damiševem naselju) v Mestni občini Maribor (MUV, ŠT. 17/2019), na nadmorski višini 259,12 metrov.

25. člen

(zbiranje odpadki)

(1) Ločeno zbiranje odpadkov in odstranjevanje se ureja v skladu z določili veljavnih predpisov občine s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.

(2) Zbirna mesta za komunalne odpadke se uredijo na lastni gradbeni parceli na utrjeni površini in dostopna vozilom za odvoz.

26.člen

(varstvo pred požarom)

(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost nastanka požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.

(2) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.

(3) Na ureditvenem območju OPPN poteka javno vodovodno omrežje. Na območju predvidenega posega (v bližini obravnavanih objektov v oddaljenosti manj kot 80 metrov) se uredi zunanje hidrantno omrežje. Voda, potrebna za gašenje, se zagotavlja iz hidrantnega omrežja in s prevozom vode z gasilskimi vozili.

(4) Stavbe morajo biti projektirana in grajena tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

(5) Intervencijska vozila bodo varno dostopala preko nove dovozne ceste, ki se priključuje na obstoječo občinsko cesto.

(6) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati zahteve glede zagotovitve potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter predvidet potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

27. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Objekte se graditi v skladu s VI. stopnjo potresne intenzitete EMS in projektnim pospeškom tal 0,1 g.

(2) Varstvo pred naravnimi nesrečami kot so toča, žled, snegolom, orkanski veter, nalivi ipd. se zagotavlja z ustreznim lociranjem posegov v prostor, z zmogljivim sistemom odvajanja padavinske vode in zasnovo ter izvedbo

 objektov.

IX. VAROVANJE ZDRAVJA

28. člen

(varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1) Pri graditvi objektov in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka in Odloka o načrtu za kakovost zraka v Mestni občini Maribor.

(2) Pri ogrevanju objektov in pripravi tople vode se z uporabo primernih ogrevalnih tehnologij in energentov zmanjšuje izpust toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Za ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo čistejši

 energenti.

29. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje OPPN se nahaja v III. coni varstva pred hrupom. Viri hrupa ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in omrežij, se predvidijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje v času gradnje in obratovanja.

30. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

Gradnja objektov ali naprav, ki so vir elektromagnetnega sevanja (nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo), ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določajo veljavni predpisi s področja elektromagnetnega sevanja. Območje OPPN spada v I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

31. člen

(obveznosti investitorjev)

(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

(2) Investitorji so dolžni plačati komunalni prispevek za obstoječo komunalno infrastrukturo po veljavnem občinskem predpisu, po katerem MOM zaračunava komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo.

(3) Investitorji so dolžni na lastne stroške naročiti projektno dokumentacijo in zgraditi manjkajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter urediti otroško igrišče, kot je načrtovano s tem OPPN.

(4) Investitor je z Mestno občino Maribor pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžan skleniti pogodbo o opremljanju skladno z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju.

32. člen

(obveznosti v času gradnje)

(1) Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje varovalnih pasov njihovih objektov in naprav.

(2) Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo, delo pa organizirano tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal.

(3) Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.

(4) V času gradnje imajo investitorji in izvajalci še dodatne obveznosti in sicer:

- zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo priha

jalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala.

- sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

- v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

- zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

- v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

- v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

- vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,

- zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

- sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

- na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in

- po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.

(5) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

33. člen

(faznost)

Objekte gospodarske javne infrastrukture je za območje OPPN možno graditi etapno v več zaporednih fazah, ki so časovno medsebojno neodvisne. V prvi fazi je potrebna izgradnja povezovalne ceste v smeri vzhod – zahod na severni strani območja. Gradnja novih objektov je možna po izgradnji ali sočasno z izgradnjo komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Gradnja posameznih stanovanjskih hiš se lahko izvaja v več zaporednih fazah. Vsaka faza mora biti zaključena celota s priključki na infrastrukturo ter zunanjimi ureditvami.

X. KONČNE DOLOČBE

34. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz 3. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV št. 1/14 - UPB1, 12/14, 5/15, 11/15, 20/15, 20/16, 29/16popr., 9/17-popr., 1/18 in 9/18-obv.razl.) in Občinski lokacijski načrt za del prostorsko planske enote St 11-P Damiševo naselje - del (MUV št. 3/2007).

35. člen

(vpogled OPPN)

OPPN je v času uradnih ur na vpogled v Mestni občini Maribor, na Uradu za komunalo, promet in prostor – v Sektorju za urejanje prostora, na Mestni četrti Studenci in na spletni strani www.maribor.si.

36. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35005 - 21/2018 0301 04

Datum: 9. februar 2021

Župan

Aleksander Saša Arsenovič, s.r.