Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 101/13), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11, 106/15) je Občinski svet Občine Tolmin na 21. seji dne 16. februarja 2017 sprejel

O D L O K

o proračunu Občine Tolmin za leto 2017

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in sestavni deli)

(1) S tem odlokom se za Občino Tolmin (v nadaljnjem besedilu: občina) določajo višina in programska struktura pro­računa Občine Tolmin za leto 2017 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna, posebnosti prido­bivanja in razpolaganja s stvarnim in finančnim premoženjem občine ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.

(2) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

2. člen

(nevtralnost izrazov)

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slov­nični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

3. člen

(splošni del proračuna)

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.

(2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun fi­nanciranja.

(3) Stanje sredstev na računih proračuna na koncu prete­klega leta je sestavni del splošnega dela proračuna tekočega leta.

(4) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

4. člen

(posebni del proračuna)

(1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti ne­posrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program­ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračun­ske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

(2) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi tega odloka in se objavita na spletni strani občine.

5. člen

(načrt razvojnih programov)

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

6. člen

(raven in pristojnosti)

(1) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

(2) Pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, razen krajevnih skupnosti, izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

(3) Pristojnosti krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta krajevne skupnosti.

7. člen

(poraba prejemkov)

Vsi prejemki, razen izjem, določenih v 8. členu tega odlo­ka, so namenjeni za pokrivanje vseh izdatkov.

8. člen

(namenski prihodki)

(1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, do­ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in v prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah (v nadaljnjem besedilu: ZJF), tudi naslednji prihodki:

1. prihodki požarne takse, ki se namenijo za sofinanci­ranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah;

2. prihodki turistične takse, ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev spodbujanja razvoja turizma;

3. prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest;

4. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;

5. transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije za sofinanciranje posameznih projektov;

6. prihodki iz naslova koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se namenijo za ureditev prebivalcem prijaznej­šega okolja in za turistično infrastrukturo;

7. izvirni prihodki krajevnih skupnosti, ki se namenijo za financiranje izdatkov, predvidenih v finančnih načrtih krajevnih skupnosti;

8. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme;

9. prihodki iz naslova poslovnega najema gospodarske javne infrastrukture, ki se namenijo za obnovitvene in razširi­tvene investicije v gospodarsko javno infrastrukturo;

10. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire;

11. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za posek in prodajo lesa, ki se namenijo za izvajanje ukrepov za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena.

(2) Prihodki iz naslova okoljske dajatve iz 4. točke prej­šnjega odstavka se lahko porabijo za:

1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, in

2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrže­valnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(3) Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se poveča obseg sredstev v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, na katerega se ta nanašajo.

9. člen

(osnova prerazporejanja)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre­jeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna.

10. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

(1) O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika v posebnem delu proračuna na predlog neposrednega uporabnika odloča njegov predstojnik. Predstojnik neposrednega uporabnika lahko neomejeno pre­razporedi pravice porabe v okviru istega glavnega programa, med glavnimi programi v okviru istega področja proračunske porabe pa le, če skupno povečanje ali zmanjšanje posame­znega glavnega programa ne presega 20 % vrednosti glavnega programa v sprejetem proračunu za tekoče leto.

(2) O prerazporeditvah pravic porabe med finančnimi načrti neposrednih uporabnikov v posebnem delu proračuna na predlog neposrednega uporabnika odloča predstojnik tiste­ga neposrednega uporabnika, katerega pravica porabe se s prerazporeditvijo zmanjšuje.

(3) Predstojnik neposrednega uporabnika, ki odloča o prerazporeditvi iz prejšnjega odstavka, lahko v okviru posa­meznega področja proračunske porabe pravice porabe zmanj­ša največ do 10 % vrednosti področja proračunske porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto in pravice porabe poveča enemu ali več neposrednim proračunskim uporabnikom.

11. člen

(pravni posli krajevnih skupnosti)

(1) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez pred­hodnega soglasja župana, so nični.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko kra­jevna skupnost veljavno sklepa pravne posle in prevzema ob­veznosti brez predhodnega soglasja župana, vendar le v okviru svoje dejavnosti in le do višine sredstev, ki so za posamezne namene zagotovljena v njenem finančnem načrtu.

12. člen

(prevzemanje obveznosti)

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v veljavni načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pra­vice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu za tekoče leto.

(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 75 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposredne­ga uporabnika.

(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

(4) Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodba­mi, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in za prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, te­lefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.

(5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in v načrtu razvojnih programov.

13. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

(1) Župan je pooblaščen za potrjevanje investicijske do­kumentacije za projekte, uvrščene v veljavni načrt razvojnih programov.

(2) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko na pre­dlog neposrednega uporabnika spreminja vrednosti projektov v veljavnem načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vre­dnost se spremeni za več kot 20 % izhodiščne vrednosti, mora predhodno ponovno potrditi občinski svet.

(3) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se v načrt razvojnih programov uvrstijo z uveljavitvijo proračuna za tekoče leto.

(4) O uvrstitvi novih projektov v veljavni načrt razvojnih programov odloča občinski svet.

14. člen

(splošna proračunska rezervacija)

(1) Sredstva splošne proračunske rezervacije za financi­ranje posameznih namenov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti v zadostni višini, se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Splošna proračunska rezervacija se za leto 2017 oblikuje v višini 28.000,00 EUR.

(2) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije od­loča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

15. člen

(proračunska rezerva)

(1) Sredstva proračunske rezerve občine, ki deluje kot proračunski sklad, se lahko oblikujejo največ v višini 1,5 % pre­jemkov proračuna.

(2) Proračunska rezerva občine se v letu 2017 oblikuje v višini 50.000,00 EUR.

(3) Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za posame­zne namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000,00 EUR odloča župan. O porabi župan obvešča občin­ski svet v okviru polletnega poročila o izvrševanju proračuna in zaključnega računa proračuna.

(4) V primerih, ko znesek porabe sredstev proračunske rezerve občine presega višino, določeno v prejšnjem odstavku, o porabi odloči občinski svet s posebnim odlokom.

16. člen

(poročanje)

(1) Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o realizaciji veljavnega proračuna za tekoče leto.

(2) Posredni uporabniki proračuna občine predložijo pol­letno poročilo županu najkasneje do 15. avgusta tekočega leta. Če iz polletnega poročila izhaja presežek odhodkov nad prihodki iz naslova izvajanja javne službe, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna občine k polletne­mu poročilu priložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta.

4. POSEBNOSTI PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA S STVARNIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM OBČINE

17. člen

(načrti ravnanja s stvarnim premoženjem občine)

(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sestavljata načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.

(2) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko sprejme načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpo­laganja z nepremičnim premoženjem občine, v kolikor je vre­dnost nepremičnine, ki se pridobiva oziroma se z njo razpolaga v posameznem poslu, izkustveno nižja od 5.000,00 EUR.

(3) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine se­stavljata načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamič­ni vrednosti nad 10.000,00 EUR in načrt razpolaganja s premič­nim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR.

(4) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sprejme predstojnik neposrednega uporabnika.

18. člen

(odpis dolga)

(1) Župan lahko dolžniku do skupne višine 500,00 EUR v posameznem letu odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, ki ga ima dolžnik do občine, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

(2) Kot dolg iz prejšnjega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA NA RAVNI OBČINE

19. člen

(zadolževanje občine)

(1) Občina se lahko dolgoročno zadolžuje le na podlagi v proračunu izkazane namere, predhodnega soglasja ministr­stva, pristojnega za finance, in pod pogoji, ki jih določata ZJF in Zakon o financiranju občin.

(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 2.065.750,46 EUR.

(3) Zadolžitev iz prejšnjega odstavka do višine 493.000,00 EUR predstavlja zadolžitev občine v proračunu države za na­men sofinanciranja investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine.

(4) Zadolžitev iz prejšnjega odstavka se ne všteva v naj­večji obseg možnega zadolževanja občine.

(5) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se občina lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdat­kov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz tretjega odstavka tega člena. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta 2017, tj. do 31. decembra 2017.

(6) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinske­ga dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.

20. člen

(poroštva občine)

(1) Občina sme izdajati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja in javnih zavodov, katerih usta­noviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi ta odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

(2) Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2017 ne izda. Soglasje iz prejšnjega odstavka se v letu 2017 izda javnemu zavodu Posoški razvojni center za zadolžitev do skupne višine glavnic 33.400,00 EUR za izvedbo podukrepa »Podpora za tekoče stroške in stroške animacije« iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, in sicer pod naslednjimi pogoji: letna obrestna mera največ veljavna referenčna obrestna mera za izračun državne pomoči + 1 %, odplačilna doba posojila največ osemnajst mesecev od dneva sklenitve posojilne pogodbe.

21. člen

(zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)

(1) Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglas­jem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

(2) Občina soglasij iz prejšnjega odstavka v letu 2017 ne izda.

6. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

22. člen

(začasno financiranje)

V obdobju začasnega financiranja občine v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

23. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 410-0098/2016

Tolmin, dne 17. februarja 2017

2. člen