Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z drugim odstavkom 273. člena
Zakona o urejanju prostora
– ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena
Statuta Občine Črnomelj
(Uradni list RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) je Občinski svet občine
Črnomelj na svoji 31. redni seji dne 15. 10. sprejel |
|
O D L
O K |
o
spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine
Črnomelj |
|
1. člen |
|
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) |
|
S tem
odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega
načrta Občine Črnomelj, ki je bil sprejet z odlokom (Uradni list RS,
št. 82/11, 105/11 – teh. popr. in 49/16) – v nadaljnjem besedilu OPN. |
Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na območje celotne občine.
Spremenijo se vsi členi odloka, tako da se glasijo: |
|
»I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet občinskega prostorskega načrta) |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt občine Črnomelj (v
nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov predstavlja temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih
potreb občine ter je podlaga za usmerjanje pobud in interesov v smeri
uresničevanja sprejetih ciljev. |
(3) V
izvedbenem delu OPN določa: |
– območja namenske rabe prostora; |
– prostorske izvedbene pogoje; |
– območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. |
(4) Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor je bilo potrebno
v postopku priprave OPN izvesti postopek celovite presoje vplivov na
okolje. |
(5) OPN
je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o.. |
|
2. člen |
|
(vsebina in oblika) |
|
(1) OPN
vsebuje tekstualni del in grafične prikaze. |
(2) Tekstualni del OPN – odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
1. Uvodne določbe |
2. Strateški del |
3. Izvedbeni del |
4. Prehodne, posebne in končne določbe |
Priloga
1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih
podrobnejših namenskih rabah prostora |
(3) Grafični prikazi OPN vsebujejo: |
Strateški del: |
|
I. Zasnova prostorskega razvoja občine Črnomelj |
cca M 1:75.000 |
II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
M 1:50.000 |
III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
M 1:50.000 |
IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
M 1:50.000 |
V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene
poselitve in izjemnih krajin ter ostalega prostora |
M 1:50.000 |
VI. Usmeritve za razvoj v krajini |
M 1:50.000 |
VII. Koncept prostorskega razvoja Črnomlja |
M 1:12.000 |
Izvedbeni del: |
|
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste |
M 1:65.000 |
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture |
M 1:65.000 |
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev |
M 1:5.000 |
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske
javne infrastrukture |
M 1:5.000 |
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in
območij enot urejanja prostora DPN in OPPN |
M 1:65.000 |
6. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile
javnih cest: |
|
P1: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni
profil |
|
na območju UN Črnomelj |
M 1:12.000 |
P2: Prečni profili javnih cest na območju UN Črnomelj |
|
7. Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov |
|
|
3. člen |
|
(oblika in obvezne priloge OPN) |
|
(1) OPN
je izdelan v digitalni in analogni obliki. |
(2) Obvezne priloge vsebujejo: |
– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije; |
– prikaz
stanja prostora; |
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN; |
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora; |
– obrazložitev in utemeljitev OPN; |
– povzetek za javnost; |
– okoljsko poročilo. |
|
4. člen |
|
(pomen kratic) |
|
Kratice,
uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– DIP:
dopustna izraba prostora |
– DOF:
digitalni orto foto posnetek |
– EUP:
enota urejanja prostora |
– FI:
faktor izrabe gradbene parcele |
– FZ:
faktor zazidanosti gradbene parcele |
– GJI:
gospodarska javna infrastruktura |
– KP:
krajinski park |
– MKGP:
ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
– NRP:
namenska raba prostora |
– OPPN:
občinski podrobni prostorski načrt |
– DGD:
projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja |
– PIP:
prostorski izvedbeni pogoji |
– PNR:
podrobnejša namenska raba prostora |
– TTO:
tradicionalna tipologija oblikovanja |
– oznake
posameznih vrst namenskih rab (npr. SSs, CD) so obrazložene v
Preglednici 1 v 58. členu. |
|
5. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
– Avtohton je
prvoten, domač objekt, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren,
samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija
objektov). |
– Bruto
tlorisna površina stavbe je skupna površina vseh etaž
objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim. |
– Etaža je
del stavbe med dvema stropoma in lahko vključuje klet (K), pritličje
(P), nadstropje (N) ali mansardo (M). |
– Faktor
izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju tudi FI) je razmerje
med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in
pod njim in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto
tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: neizkoriščeno podstrešje,
površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in
funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so
zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se
upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora
večja od 1,60 m. |
– Faktor
zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju tudi FZ) je
razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad
terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne
upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se
tlorisna projekcija pomožnih objektov, ki so stavbe, vključno z
nadstreški. |
– Frčada je
strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih
prostorov. |
– Gank je
lesen pokrit hodnik na fasadi objekta in je oprt v osnovno streho
objekta. |
– Gospodarska
javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni
opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista
gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali
odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni
rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
Gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture. |
– Gradbena
linija je črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni
objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti. |
– Gradbena
meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti
ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni
v notranjost zemljišča. |
– Gradbena
parcela je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo,
sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na
katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so
urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena
ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
– Gradnja je
izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
– Grajeno
javno dobro so zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost
namenjeni splošni oziroma skupni rabi in so v javni lasti. |
– Legalno
zgrajen objekt je objekt, zgrajen na podlagi ustreznih
dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. |
– Kakovostno
oblikovan objekt je objekt, ki s svojim videzom in
umestitvijo v prostor soustvarja kakovostno podobo naselja ali dela
naselja. |
– Kap je
najnižji rob strešine, ki je zaključena s strešno kritino. |
– Klet (v
nadaljevanju tudi K) je del stavbe ali stavba, ki je vkopana ali delno
vkopana, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu objekta največ
1,40 m nad teren. |
– Kolenčni
zid je zid nad ploščo zadnje v celoti pozidane etaže, njegova
višina vključuje tudi kapno lego. |
– Kulturna
dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na
podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. |
– Mansarda (v
nadaljevanju: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim
nadstropjem ter pod poševno dvokapno streho, in ima kolenčni zid. |
– Mestotvorno
oblikovanje, mestotvorne fasade je oblikovanje objektov in
drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali
vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega
prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo
vzpostavlja mestnost območja. |
– Mestotvorne
dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti,
trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura,
športne dejavnosti ipd.) |
– Nadomestna
gradnja je novogradnja na mestu obstoječe, legalno zgrajene
in odstranjene gradnje. |
– Napušč je
del strehe, ki sega prek zunanje stene stavbe in je lahko odprt ali
zaprt. |
– Nestanovanjskastavba je
stavba, pri kateri se več kot polovica uporabne površine uporablja za
opravljanje dejavnosti. |
– Nestanovanjska
kmetijska stavba: stavbe za rejo živali: hlevi, svinjaki,
staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča, hram,
koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev,
orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd. |
– Obrt
(obrtna dejavnost) je gospodarska dejavnost, ki opravlja
storitve in proizvodnjo oziroma predelavo v manjšem obsegu. |
– Obrtne
delavnice so objekti manjših tlorisnih gabaritov za
opravljanje obrtne dejavnosti (proizvodna ali predelovalna obrt,
storitve ipd.) v manjšem obsegu. |
– Osnovni
(glavni) objekt je objekt, ki z urbanistično in arhitekturno
zasnovo oblikuje osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo,
sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom. Namembnost
osnovnega objekta je skladna z namensko rabo prostora (bivanje,
centralne dejavnosti, gospodarska dejavnost, turizem, šport in
rekreacija). |
– Otroško
igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z
urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je
namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna
ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
– Počitniška
hiša je enostanovanjska stavba, stanovanje, ki se uporablja
za bivanje sezonsko ali občasno in ne gre za stavbe za kratkotrajno
namestitev po predpisu, ki ureja klasifikacijo objektov. |
– Pergola
in brajda sta pritlična objekta namenjena senčenju in opori
plezalk, sadnega drevja in vinske trte, sestavljena iz vertikalnih
stebrov in prečnih horizontalnih tramov. |
– Pomožni
objekti so objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega
objekta na pripadajočih zemljiščih. |
– Podstrešje (v
nadaljevanju tudi: p) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad
zadnjim nadstropjem ter neposredno pod poševno streho in je brez
kolenčnega zidu. |
– Praviloma pomeni,
da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi strokovno
utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče, je treba odstop od določil
tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega
dovoljenja za poseg v prostor. |
– Priobalno
zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče
v širini 15 m (oziroma 40 m zunaj naselij) za Kolpo, za preostale
vodotoke v občini pa 5 m. |
– Pritličje (v
nadaljevanju tudi P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo. |
– Razmerje
stranic je razmerje med širino in dolžino osnovnega objekta v
vseh etažah objekta, ki ga pokriva streha, enotna v višini kapa in
slemena. K dolžini ali širini stranice se ne upoštevajo prizidki, ki
imajo nad terenom manjše število etaž kot osnovni objekt. V razmerje
stranic se zajamejo prizidki, ki so večji kot ¾ stranice osnovnega
objekta ali jih pokriva streha, enotna v višini napušča in slemena. |
– Sanacije
objektov so ukrepi, s katerimi se zagotovi izboljšanje
celostne podobe stavb oziroma skupine obstoječih objektov, ki niso
skladni s celostno podobo naselja. Sanacije glede na situacijo po
potrebi obsegajo spremembe tlorisnega in višinskega gabarita, naklonov
streh in materialov kritine, frčad, napuščev, razmerja odprtin na
fasadah, obdelave fasad, uporabo materialov in barv fasad in kritine,
dodajanje pomožnih objektov oziroma arhitekturnih členov, regulacijo
višinskih kot terena, zunanje ureditve. |
– Sleme je
vrhnjirob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka
objekta, razen dimnika, ki ga lahko presega za 1,5 m. |
– Sprehajalna
pot je gospodarska javna infrastruktura, ki je namenjena
splošni oziroma skupni rabi in se ureja na obstoječih javnih in uhojenih
poteh. |
– Stanovanjska
stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne
površine uporablja za bivanje. |
Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je
stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno
ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi,
delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine,
zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge
stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo
bivanje. |
– Strokovna
prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska
oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo
v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo
dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen prostorski
načrtovalec ali pooblaščen inženir ustrezne stroke glede na problematiko
z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov v
prostor ali sanacija degradiranih prostorov, da se pripravijo variantne
rešitve oziroma strokovne podlage za zasnovo posegov v prostor in zanje
določijo podrobni pogoji in podobno. |
– Suburbana
tipologija je način oblikovanja stavb, značilen za obdobje po
drugi svetovni vojni, ki ne izhaja iz značilnosti prostora in
tradicionalne arhitekture; je praviloma kvadratnega tlorisa, visokega
pritličja (dvignjenega nad terenom), etažnosti K+P+M ali P+1+M, visokih
kolenčnih zidov in naklonov streh pod 40⁰. |
– Tradicionalna
tipologija je identitetna arhitektura, kot način oblikovanja
stavb, značilen za obdobje pred drugo svetovno vojno; odraža značilnosti
tradicionalnega prostora in poselitve v smislu umeščenosti v prostor,
podobe objektov ter uporabe značilnih arhitekturnih elementov,
materialov in barv. |
– Večstanovanjska
stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji
(stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti). |
– Vinotoč,
vinska klet je gospodarski objekt za spravilo in predelavo
grozdja, kletarjenje, v katerem je del površin namenjen za dejavnost
točenja vina in lahko tudi za občasno bivanje v skladu s pogoji tega
odloka. |
– Vrtičkarstvo je
prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje
okrasnih rastlin za lastne potrebe ter se izvaja na posebej za tako
dejavnost urejenih površinah. |
– Vrtiček je
zemljišče, namenjeno pridelovanju vrtnin, sadja in gojenja okrasnih
rastlin kot prostočasni dejavnosti, terapevtskim dejavnostim (domovih za
stare, zaporih, bolnicah), izobraževanju (v šolah), socialnemu
podjetništvu. |
– Zazidana
površina objekta je določena z navpično projekcijo zunanjih
dimenzij stavbe na zemljišču, pri čemer niso vključeni podzemni deli
zgradb in sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje klančine,
nadstreški nad vhodi. |
– Ozelenjena
streha je streha, prekrita s substratom in porasla z
vegetacijo. |
– Zelene
površine so naravne in urejene z vegetacijo porasle površine,
kot so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v
stanovanjskih soseskah in druge zelene površine in ureditve za potrebe
prebivalcev. Namenjene so sooblikovanju podobne naselij, ureditvi
okolice objektov, in različnim dejavnostim v odprtem prostoru ter
prispevajo k splošni kakovosti bivanja v naseljih. |
– Zidanica je
gospodarski objekt za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja, sadja
in pridelavo ter shranjevanje vina, ter za shranjevanje drugih
kmetijskih pridelkov, strojev in orodja idr. in lahko tudi za občasno
bivanje v skladu s pogoji tega odloka. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v
tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka
določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve
objektov. |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
1 Splošne določbe |
|
6. člen |
|
(vsebina splošnih določb) |
|
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega
razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in
PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter
območja razpršene poselitve. |
|
2 Izhodišča, vizija in cilji
prostorskega razvoja občine |
|
7. člen |
|
(izhodišča prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz
predstave o uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode
posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb tako, da ne bodo
ogrožene bodoče generacije. |
(2) Prostorski razvoj občine s preudarnim izkoriščanjem prostorskih
potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske
pestrosti in naravnih kakovosti ob upoštevanju naravnih omejitev ter
upoštevanjem prehodnosti prostora prispeva h krepitvi nacionalnega
prostora. |
(3) Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov,
predvsem: |
– Za
zagotavljanje enakovredne vključenosti RS v evropski prostor se spodbuja
oblikovanje čezmejnih regij zlasti na teže dostopnih območjih s
številnimi problemi gospodarskega in demografskega nazadovanja; krepijo
se obmejna naselja in s tem povečuje vpliv slovenskih obmejnih regij. |
– V
policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori dvostopenjsko
strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se
Črnomelj razvija kot središče regionalnega pomena. Črnomelj se s
primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami
navezuje na omrežje drugih središč nacionalnega in regionalnega pomena.
V omrežju urbanih naselij Črnomelj krepi povezanost z Metliko in Novim
mestom, pa tudi s Kočevjem ter s Karlovcem v Republiki Hrvaški. |
– Gravitacijsko območje mesta Črnomlja je območje Bele krajine, ki si ga
deli z mestom Metlika in v katerem se uravnoteženo in povezano razvija
omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih naselij se optimalno
razmeščajo oskrbne, storitvene, proizvodne in druge dejavnosti. |
– Na
lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo,
primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami
razvijajo tudi druga središča. |
– V
pomembnejših lokalnih središčih se spodbuja razvoj storitvenih in
oskrbnih dejavnosti, primarne zdravstvene in socialne oskrbe, športne in
kulturne dejavnosti ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo. |
– Lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja
možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravstvo,
informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo
se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in
raven javnih funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s
posebnimi razvojnimi problemi, ter v obmejnih območjih, kjer se lahko
razvije gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, se lahko oblikuje
manjše gospodarske cone. |
– Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti (npr. turističnih in
drugih), ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje
poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki
kakovosti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in
kulturne krajine. V lokalnih središčih na podeželju se spodbuja razvoj
delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. |
– Območje občine Črnomelj spada v Belokranjsko arhitekturno regijo. Z
gradnjo in drugimi posegi v prostor se ustvarjata prepoznaven red v
prostoru in racionalna organizacija dejavnosti. Prenova in ohranjanje
oblikovne prepoznavnosti sta prednostni v naseljih s tradicionalno
tipologijo gradnje. Nova poselitev se usmerja predvsem v območja
lokalnih središč naselij. Bistven poudarek je na prenovi obstoječih
naselij (notranji razvoj naselij). |
(4) Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja občine so: |
– skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami državnih prostorskih aktov
in z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega
temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega,
prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja in ohranjanja
naravnih in kulturnih vrednot; |
– ohranjanje temeljnih značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer; |
– ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih
možnostih. |
|
8. člen |
|
(vizija prostorskega razvoja občine) |
|
Vizija
prostorskega razvoja občine je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki
bodo omogočile krepitev vloge središča regionalnega pomena regionalnega
središča in položaja občine v nacionalnem okviru. Z uveljavljanjem načel
trajnostnega razvoja se zagotavlja usklajen in uravnotežen prostorski
razvoj, ki omogoča uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranja
naravne, kulturne in druge kakovosti bivalnega okolja ter zagotovi
povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem prostoru. |
|
9. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v
omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za
razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih
glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih
možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z GJI. |
(2) Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij,
gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z izgradnjo novih
in prenovami obstoječih prometnic – cest, železniške proge, poti,
kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v
naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega
prometa. |
(3) Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij, gospodarskih
con in turističnih območij se zagotavlja s postopnim opremljanjem, s
prioritetami in faznostjo glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju
naselij – zankanje elektroenergetskega omrežja, izboljšava
telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov daljinskega ogrevanja z
lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami. |
(4) Ohranjanje kulturnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, krajine
in grajenih struktur se zagotavlja z integracijo kulturne dediščine in
drugih kulturnih sestavin okolja v razvojne programe z medsektorskim
sodelovanjem in interdisciplinarnim pristopom, z usmerjanjem novogradenj
predvsem v obstoječa naselja, s sanacijo območij razpršene poselitve ter
drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in
objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin
krajinske prepoznavnosti. |
(5) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem
novogradenj predvsem v obstoječa naselja, s sanacijo razvrednotenih
območij ter s pazljivim umeščanjem ureditev in objektov v naravno
okolje. |
(6) Razvoj kmetijstva se zagotavlja z ohranjanjem kmetijskih zemljišč z
visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske
dejavnosti ter s spodbujanjem kmetijske rabe zemljišč, s katero se
ohranja kakovostne kulturne krajine. |
(7) Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot enega
najpomembnejših razvojnih programov se zagotavlja s prostorskimi
možnostmi za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev
ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na
ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine. |
(8) Razvoj obmejnega prostora kot območja prepoznavnosti in naravnih
kakovosti ter razvojnih potencialov, predvsem v smeri razvoja turizma in
prostočasnih dejavnosti se zagotavlja s pretehtanim umeščanjem
dejavnosti v prostor ob upoštevanju omejitev z vidika varstva okolja,
narave in bivalnih kakovosti in ob usklajevanju z Republiko Hrvaško. |
(9) Razvoj občine mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom
varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih
in drugih nesreč. |
(10) S
prostorskim razvojem in ureditvami se bo omogočalo ohranjanje kulturne
dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj
občine. |
|
3 Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
10. člen |
|
(zasnova prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Prostorski razvoj temelji na usklajenem in trajnostnem razvoju in
varstvu v prostoru. Podarjeno se razvijajo razvojna območja občine,
obenem pa se ohranjajo in varujejo obstoječe kakovosti, prenavlja in
revitalizira opuščena in razvrednotena območja ter krepijo nezadostno
razvite funkcije in kakovosti v prostoru. |
(2) Pri
razvoju poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti se upošteva
sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne
dediščine. |
(3) Na
območju Kočevskega Roga in Poljanske doline se nadaljuje zadržan razvoj
v tesni navezavi na naravne vire, predvsem na gozdarstvo. Zagotovi se
povečanje komunalne opremljenosti in izboljšanje dostopnosti s
Kočevsko-ribniškega območja ter izvajajo ukrepi za ohranjanje
poseljenosti, kulturne krajine in sanacija razvrednotenih delov
vinogradniških območij z namenom ohranjanja vinogradniške kulturne
krajine, zagotavljanja bivalnih kakovosti in razvojnih možnosti,
predvsem za razvoj turizma na podeželju in kmetijstva. |
(4) Vzdolž reke Kolpe se zagotavlja predvsem intenziven razvoj
infrastrukture ter prostorski razvoj s poudarkom na ohranjanju naselij
in povečanju njihove dostopnosti ter možnostjo za prenovo in širitev.
Izboljša se prometna dostopnosti. Zagotovijo se večje razvojne možnosti
za turizem in prostočasne dejavnostih v navezavi na reko Kolpo in
kakovostno kulturno krajino ter na naselja in druge prvine z
dediščinskimi vrednostmi. Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje
poseljenosti in kulturne krajine, tako da se omogočijo višja bivalna
kakovost in boljše razvojne možnosti, predvsem za razvoj turizma,
povezanega z zdraviliškim turizmom oziroma turizmom dobrega počutja –
wellness (na območju Dragatuša) in turizmom na podeželju (npr. pri
Sinjem Vrhu). Zagotovijo se ukrepi za sanacijo razvrednotenih območij in
za ohranjanje poseljenosti in kakovostne kulturne krajine. |
(5) Na
osrednjem in severnem delu občine, ki zajema osrednji del belokranjskega
ravnika s Črnomljem, KP Lahinja in plodnima ravnicama ob Lahinji in
Dobličici, se zagotavljajo razvojne možnosti za prenovo ter širitev
naselij za gradnjo stanovanj in gospodarskih con ter objektov za
družbene dejavnosti, pri čemer ima prednost kompleksna gradnja. Zagotovi
se razvoj Črnomlja kot občinskega središča in središča regionalnega
pomena, s stavbnimi površinami ter prometnimi, komunalnimi in
energetskimi zmogljivostmi za razvoj gospodarskih in družbenih
dejavnosti ter stanovanj. Z izgradnjo novih in s posodobitvami
obstoječih prometnic se zagotovijo boljše navezave na Novo mesto,
Ljubljano, Kočevje, Metliko in Hrvaško. Zagotovijo se nove površine za
različne oblike urejanja odprtih površin kot integralnega dela urbane
strukture in kakovostnega bivalnega okolja. Na podeželju se preprečujejo
nadaljnje razpršene gradnje, novogradnje se usmerjajo v območja naselij
in na njihova obrobja, zagotavlja se višja stopnja komunalne
opremljenosti v naseljih in zaselkih. Spodbuja se razvoj kmetijstva, tam
kjer ni možno intenzivno kmetovanje predvsem v povezovanju z razvojem
turizma in prostočasnih dejavnosti ter usmerja v integrirane in ekološke
oblike kmetijske pridelave, oživitev prepoznavnih domačih obrti. Na
gozdnih območjih se uveljavlja gozdarstvo, ki zagotavlja ohranjanje
naravnih kakovosti in strukturo kulturne krajine ter druge prvine
prepoznavnosti tega območja. |
|
11. člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) |
|
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, pri čemer ima Črnomelj
kot občinsko središče in središče regionalnega pomena poudarjeno vlogo.
Hkrati se kot pomembnejša lokalna središča, ki so tudi zaposlitvena
središča, razvijajo Vinica, Stari trg ob Kolpi, Adlešiči, Dragatuš in
Kanižarica. |
(2) Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, kjer glede
na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti
zanje, vključno s prometno in drugo GJI ter možnostjo za komunalno
opremljanje. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se
upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami
prostora. Lokacije gospodarskih con občinskega in širšega pomena ter
lokacije gospodarskih con lokalnega pomena so prikazane v strateškem
delu kartografskega dela OPN na listu št. III. |
(3) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila
stanovanjskih objektov. Pri določanju prostorov zanje se zagotavlja
racionalno rabo prostora z bolj strnjeno gradnjo in višjimi gostotami
pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in materialnimi
sredstvi. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob
razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje in
dostopnost. |
(4) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnostise usmerja na
funkcionalno zaokrožena območja, z izborom ustreznih prostorov za
posamezno dejavnost se zagotavlja ustrezna dostopnost. Ohranja in
prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove ureditve za te dejavnosti, s
ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh
dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost. |
(5) Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti
ter se dopolnjuje turistično rekreacijska infrastruktura v smislu
kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se dopolnilne dejavnosti
in dodatne dejavnosti na podeželju v okviru prizadevanj za ohranjanje
narave in varstva kulturne dediščine. Lokacije z večjim turističnim
pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu
kartografskega dela OPN na listu št. III. |
|
12. člen |
|
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
|
(1) Razvija se policentrično omrežje naselij v okviru občine kot omrežje
ustrezno opremljenih središč, generatorjev razvoja svojega zaledja. |
(2) Razvoj omrežja naselij se usmerja s ciljem zagotavljanja
enakomernejšega razvoja in porazdelitve dejavnosti v občini ter družbeno
in gospodarsko smotrne prostorske organizacije dejavnosti. Pri tem se
ohranjajo naravne kakovosti in varuje kulturna dediščina ter upoštevajo
druge omejitve v prostoru, prav tako pa se upoštevajo tudi kakovostne in
s prostorom in okoljem usklajene razvojne pobude. |
(3) Glede na vlogo in funkcijo v omrežju naselij, ki temelji na številu
in strukturi prebivalcev, razmestitvi družbenih in storitveni dejavnosti
ter drugih funkcij javnega značaja, se naselja razvrščajo v kategorije
lokalnih središč: |
– občinsko središče in središče regionalnega pomena: Črnomelj; |
– pomembnejša lokalna središča: Vinica (z Drenovcem), Stari trg ob Kolpi
(z Deskovo vasjo), Adlešiči, Dragatuš in Kanižarica; |
– lokalna središča: Butoraj, Dobliče, Griblje, Lokve, Sinji Vrh in
Tribuče; |
– manjši
oskrbni centri in zaposlitvena središča: Zilje, Preloka, Lokve, Ručetna
vas, Petrova vas, Radenci, Otovec. |
(4) Občinsko središče in središče regionalnega pomena Črnomelj se
razvija kot intenzivno urbano, zaposlitveno središče, omogoči se
intenziven razvoj družbenih dejavnosti ter gospodarskih dejavnosti
predvsem v Kanižarici z zagotavljanjem zadostnih površin. Hkrati se
določijo površine za stanovanjsko pozidavo. Izboljšajo se prometna
infrastruktura z izgradnjo obvoznice (v povezavi s 3. razvojno osjo) ter
komunalna in energetska infrastruktura. Črnomelj se razvija tudi kot
osrednje kulturno in turistično središče občine ter središče
regionalnega pomena, ki predstavlja geografsko središče Bele krajine in
se povezuje z Metliko, Semičem, Novim mestom, Kočevjem in Ljubljano ter
prek Vinice s Hrvaško. V Črnomlju se ohranjajo in nadgrajujejo funkcije
občinskega in zaposlitvenega središča ter zagotavljajo ustrezne razmere
za prostorski razvoj vseh vitalnih programov, posebej vseh oblik
stanovanj, družbenih programov in gospodarskih dejavnosti. |
(5) Pomembnejša lokalna središča se razvijajo kot gospodarska,
zaposlitvena, kulturno-turistična, upravna, izobraževalna in oskrbna
središča. Z njihovim razvojem in krepitvijo se ustvarja policentrično
omrežje naselij, zagotavlja se uravnotežena razporeditev omenjenih
dejavnosti v občini in tako omogoči vsem prebivalcem relativna bližina
oskrbe, storitev in delovnih mest. |
(6) Lokalna središča se razvijajo kot naselja s pomembnejšo funkcijo v
omrežju naselij, ki so večinoma tudi sedeži krajevnih skupnosti, oskrbni
centri in nekateri tudi zaposlitvena središča, v katerih je vsaj eden od
pomembnih javnih programov, kot so osnovna šola, vrtec, cerkev s
pokopališčem ali oskrbne oziroma obrtne dejavnosti. |
(7) Manjši oskrbni centri / zaposlitvena središča se razvijajo kot
naselja s pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, ki so manjši oskrbni
centri ali zaposlitvena središča, v katerih je vsaj eden od pomembnejših
programov kot so cerkev, pokopališče, oskrbne oziroma obrtne dejavnosti,
turistični program. |
(8) Druga naselja v občini so podeželska naselja, pretežno ruralnega
značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva. Ta
naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s
prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami, predvsem v smeri prepletanja
ter povezovanja kmetijstva in trajnostnega turističnega razvoja. |
(9) Območje občine se glede na tipologijo objektov deli na naselja
oziroma območja naselij s tradicionalno tipologijo, z mešano tipologijo,
s suburbano in urbano gradnjo (slednja velja za mesto Črnomelj).
Območja, kjer so te tipologije prepoznane, se razvijajo v skladu s
principi oblikovanja objektov v posameznem območju. |
(10) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano
v strateškem delu kartografskega dela OPN na listih št. I. in III. |
|
13. člen |
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji ter razvoj
GJI) |
|
(1) Preko občine Črnomelj poteka načrtovana 3. razvojna os kot glavni
prometni koridor, ki bo zagotavljal medsebojno povezanost središč
mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem območju
Slovenije. Omogoči se navezava občinskega in pomembnejših lokalnih
središč v obravnavanem območju na ustrezne razvojne povezave in
razbremeni obstoječe prometnice, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za
sodoben in varen promet. Nova prometna povezava se načrtuje tako, da
podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji,
medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter
njihovo povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi sistemi. Nova
prometna povezava čezmejnega pomena Črnomelj poveže z mejnima prehodoma
Vinica in Metlika, z Novim mestom in slovenskim avtocestnim križem ter s
Štajersko in Koroško. |
(2) Trase prometnic v okviru hitre ceste 3. razvojne osi se podrobneje
opredelijo na podlagi prostorskih, okoljskih, funkcionalnih in
ekonomskih preveritev ter ob upoštevanju sprejemljivosti v lokalnem
okolju. |
(3) Poleg boljše cestne povezave se zagotovi razvoj posameznih območij,
predvsem pa dobro navezanost gospodarskih con (TRIS Kanižarica ipd.) na
3. razvojno os. Mesto Črnomelj se na severnem delu priključi na hitro
cesto z možnostjo navezave na zahodno obvoznico, pri tem pa se čim manj
prizadenejo obstoječa območja naselij. Priključek na hitro cesto se
predvidi tudi v bližini načrtovanih term in zagotovi ukrepe za
preprečitev ali omilitev negativnih vplivov na okolje in na bivalne
pogoje. Na hitro cesto se naveže tudi Vinica z mejnim prehodom in
ureditvami za turizem. |
(4) Druge najpomembnejše prometne smeri v občini so povezave Črnomlja
prek Soteske in Žužemberka z Ivančno Gorico, Livold–Brezovica–Kanižarica
in Metlika–Črnomelj–Vinica ter povezave Črnomelj–Dragatuš, Stara
Lipa–Drežnik–Razvaje, Kvasica–Tanča Gora, Učakovci–Razvaje in
Črnomelj–Stranska vas pri Semiču ter prometna povezava, ki poteka vzdolž
doline Kolpe. |
(5) Na
območju občine se mejni prehod za mednarodni promet Vinica ter mejna
prehoda za obmejni promet Sodevci in Žuniči urejajo kot vstopne točke v
državo. |
(6) Razvija se prometna in telekomunikacijska infrastruktura, omogoča se
hitrejša fizična dostopnost do dobrin skupnega pomena ter spodbuja
razvoj novih tehnologij za omogočanje dostopnosti do informacij in
storitev na daljavo. Na področju telekomunikacijske infrastrukture se
omogoči priključitev vseh objektov na sodobna elektronska omrežja
mobilnih komunikacij. Z razvojem brezžičnih povezav se zagotovi ustrezno
umeščanje oddajnikov v prostor, pri čemer se zagotavlja njihova
minimalna vidna izpostavljenost in združevanje. |
(7) Zagotavlja se komunalna opremljenost območij, tako da so omogočeni
ustrezen bivalni standard, varstvo okolja ter gospodarski in družbeni
razvoj. Ta dejavnost se razvija v organizacijskem in upravljavskem
smislu, zagotavlja se ustrezna kakovost in zmogljivost sistema ter
širitev omrežij, objektov in naprav komunalne ter energetske javne
infrastrukture na vsa območja poselitve v skladu s potrebami in
zakonskimi zahtevami. Vsi novi vodi se vodijo podzemno, obstoječi
nadzemni pa se nadomeščajo s podzemnimi, kjer je to skladno z drugimi
režimi. |
(8) Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo, predvsem z
električno energijo in z zemeljskim plinom, zagotavlja se učinkovita in
racionalna raba energije na celotnem območju občine. Obnovljivi viri,
predvsem lesna biomasa in sončna energija, se uporabljajo na območjih z
izkazanimi interesi ter ugodnimi ekonomskimi kazalci. Spodbuja se
uporaba alternativnih obnovljivih energetskih virov, tako da je
prostorsko integrirana in da z njo niso povzročeni negativni vplivi na
okolje. |
(9) Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, tako da se
ščitijo vsi vodni viri in izvajajo se gradnje novih ter prenove
obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem se občina vključuje v
medobčinski projekt Belokranjski vodovod in zagotovi oskrbo z vodo v
vseh (gosteje) poseljenih območjih v občini. |
(10) Dogradijo se sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode z
dograjevanjem kanalizacijskega omrežja in zagotavljanjem izgradnje
centralnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami; najprej v
večjih ter po potrebi v ostalih naseljih. Na preostalih območjih se
zagotovi nadzorovano individualno odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
(11) Ravnanje z odpadki se ureja v okviru obstoječega centra in
odlagališča ob ohranjanju sistema ekoloških otokov v celotni občini.
Podcenter za ravnanje z odpadki se dogradi z možnostjo enostavne
obdelave odpadkov, kompostiranja bioloških odpadkov in obdelave
gradbenih odpadkov. Za potrebe odlaganja inertnih odpadkov se razširi
obstoječe odlagališče na Vranovičih. Pri sistemu ravnanja z odpadki se
izvaja reševanje problematike odpadkov na izvoru z načelom zmanjševanja
količine odpadkov in ponovno uporabo uporabljivega dela odpadkov. |
(12) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so
prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listih št. II. in
III. |
|
14. člen |
|
(usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini) |
|
(1) Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se ohranjajo, na
območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska
raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave je različna in prilagojena
pridelovalnemu potencialu posameznih območij in omejitvenim dejavnikom,
ki izhajajo iz ciljev ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodnih
virov, prepoznavnosti prostora in zdravega bivalnega okolja. |
(2) Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih
predelih občine, izven območij Natura 2000. Na drugih območjih je v
ospredju ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje
poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije in drugih prostočasnih
dejavnosti. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem
kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine,
po potrebi pa tudi z uvajanjem agrarnih operacij za izboljšanje možnosti
za obdelavo tal. |
(3) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja
se sonaravno gospodarjenje z gozdovi, s čimer se ob nadaljnjem
gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja
narave in rekreacije v naravnem okolju. Na območju Črnomlja se primestni
gozdovi urejajo kot integralni deli zelenega sistema mesta. |
(4) Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja na obstoječe površinske
kope, predvsem Suhor pri Vinici in Hrast pri Vinici, kjer se izvaja
sanacijo sočasno s pridobivanjem in zagotovi končno sanacijo
pridobivalnih območij na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s
spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi z spodbujanjem
naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo. |
(5) V
obvodnem prostoru Kolpe in njenih pritokov se upoštevajo načela varstva
voda, vodnega režima in ohranjajo retenzijske površine. |
(6) Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim
načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana
kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se
zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše
zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot in oblikovanih
naravnih vrednotah, na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na
območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih in
na posebnih varstvenih območjih, vključenih v omrežje Natura 2000.
Varujejo se območja biotske raznovrstnosti v krajini in ohranja se
narava tudi na preostalih območjih občine, kar se zagotavlja z
umeščanjem ureditev in objektov v prostor na podlagi strokovnih
prostorskih preveritev in ugotovljene ranljivosti narave ter z izborom
tehnologij, ki povzročajo kar najmanj zmanjševanja naravnih kakovosti.
Upoštevajo se načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za
varstvo narave. |
(7) Varstvo kulturne dediščine se zagotavlja s celovitim prostorskim
načrtovanjem, v katerem se kulturna dediščina uveljavlja kot dejavnik
vzdržnega prostorskega razvoja, ki vključuje štiri vidike vzdržnosti:
ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Območja in objekti kulturne
dediščine so upoštevani kot vir blaginje in priložnosti za razvoj in kot
prvina varstva. Razvoj se usmerja tako, da niso povzročena
razvrednotenja dediščine in da je zagotovljena prednostna sanacija že
razvrednotenih območij in objektov. Upoštevajo se načela in cilji, ki
jih določajo pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
(8) Varstvo okolja se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v
katerem bosta upoštevani ranljivost okolja za umeščanje in razvoj
posameznih dejavnosti in rab prostora ter združljivost različnih rab in
dejavnosti v prostoru. V skladu z načeli trajnostnega razvoja se
zagotavljajo zdravo bivalno okolje, varstvo narave in varstvo naravnih
virov. Prostorski razvoj se usmerja tako, da je stanje bivalnega okolja
neproblematično, da so sanirana razvrednotenja prostora, da se
zagotavlja policentrični sistem poselitve in pripadajoče infrastrukture
v okviru okoljskih zmogljivosti in ohranjanja kakovosti okolja in niso
bistveno spremenjena obstoječa razmerja med gozdnimi, kmetijskimi in
pozidanimi zemljišči. |
(9) Na
območjih, ogroženih zaradi poplav in erozije, se omejuje razvoj
dejavnosti, ki bi lahko poslabšale razmere ali bi bile ogrožene zaradi
nevarnosti naravnih nesreč, predvsem pa na poplavnih in erozijskih
območjih z običajnimi protierozijskimi ukrepi. Pri načrtovanju
novogradenj se upoštevajo tudi omejitve zaradi potresne varnosti. |
(10) Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v strateškem
delu kartografskega dela OPN na listu št. VI. |
|
4 Zasnova gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena |
|
15. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) GJI
se razvija tako, da se zagotavlja trajna, kakovostna in zadostna
komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in
prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in
komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. |
(2) Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se
dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov,
naprav in omrežij. |
(3) GJI
se v prostor umešča tako, da ne prizadene varovanih vrednot kulturne
dediščine. Če pa se posegu v dediščino po predhodni preveritvi ni mogoče
izogniti, naj umeščanje GJI čim manj prizadene varovane vrednote
kulturne dediščine. |
|
4.1 Prometna infrastruktura |
|
16. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Za
zmanjševanje razlik v razvoju občine, vzpostavitev ustreznejšega
urbanega omrežja, omogočanje gospodarskega razvoja, dvig bivalne ravni
ter izboljšanje stanja okolja se zagotovi nova in prenovi obstoječa
prometna omrežja in sisteme (cestne in železniške povezave, prometne
terminale, kolesarsko omrežje in peš poti, javni potniški promet), pri
čemer je najpomembnejše kvalitativno izboljševanje oskrbe Črnomlja in
lokalnih središč. |
(2) Dotrajano in zastarelo omrežje cestnih povezav v občini se
rekonstruira na celotnem območju, prednostno pa se obnovijo oziroma na
posameznih odsekih zgradijo nove cestne povezave Črnomlja z Metliko,
Novim mestom in Kočevjem ter povezave vseh drugih naselij v občini s
Črnomljem in cestne povezave z mednarodnim mejnim prehodom Vinica,
mejnima prehodoma za obmejni promet Žuniči in Sodevci, cestno omrežje na
območju ob reki Kolpi in na vinogradniških območjih. |
(3) Novogradnje prometnic se zagotovijo kot dostopi do območij
predvidenih novih kompleksnih gradenj in ureditev. |
(4) Pri
načrtovanju novogradenj in rekonstrukcij prometnega omrežja se
upoštevajo podatki o obstoječem in predvidenem povprečnem letnem dnevnem
prometu (PLDP) ter prometnih obremenitvah v jutranji in popoldanski
konici, na predelih občine, kjer na podlagi PLDP novogradnje in prenove
ne bi bile upravičene, pa tudi podatki o potrebah in možnostih za razvoj
gospodarstva in turizma ter za dvig bivalnega standarda. Z boljšimi
cestnimi povezavami, z izboljšanjem kakovosti, skrajšanjem časa
potovanja ter povečanjem prometne varnosti se omogočijo višje oblike
gospodarske interakcije med regijskimi in lokalnimi središči. |
|
17. člen |
|
(omrežje državnih cest) |
|
(1) Omrežja državnih cest se prenovijo, na območjih naselij se v
njihovem okviru gradijo obvozne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in
kolesarje in avtobusna postajališča. Uredijo se križišča z navezavami
lokalnih cest. |
(2) Dokonča se izgradnja obvozne ceste, ki poveže severni in
severovzhodni del mesta Črnomelj z jugovzhodnim delom. Trasa obvozne
ceste razbremeni središče Črnomlja in poveže regionalni cesti ter
zagotavlja ustrezno dostopnost do gospodarskih con in navezavo na 3.
razvojno os. |
(3) Regionalni cesti v smereh proti Kočevju in Metliki, ki sta
opredeljeni kot cesti nacionalnega pomena, se prenovita. Zagotovi se
rekonstrukcija vseh regionalnih cest ob Kolpi, s čimer se izboljša
dostop do gospodarskih con Stari trg in Adlešiči, prioritetno nedokončan
odsek Sinji Vrh–Stari trg, ter obnova R3-658 Dobliče–Stari trg ob Kolpi. |
|
18. člen |
|
(lokalno cestno omrežje) |
|
(1) Vzdržujejo, prenavljajo in modernizirajo se vse lokalne ceste in
javne poti ter ostalo cestno omrežje, izvajajo se ukrepi za umirjanje
prometa. Ustrezno se obnovi lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij
z večjim turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom in za dostop
do manjših naselij oziroma lokacij. |
(2) Za
zagotovitev kar najboljših povezav občinskega središča, pomembnejših
lokalnih središč, lokalnih središč, manjših oskrbnih centrov –
zaposlitvenih središč ter drugih naselij v občini s cesto v okviru 3.
razvojne osi bodo potrebne novogradnje in prenove cestnega omrežja na
območju tega koridorja. |
|
19. člen |
|
(železniško omrežje) |
|
(1) Glede na funkcijo se železniške proge delijo na: HP – hitra proga,
Z1 – glavna železniška proga 1. reda, Z2 – glavna železniška proga 2.
reda, RP – regionalna železniška proga IT – industrijski tir. Posodobi
in razširi se ponudba železniškega potniškega prometa, da bodo vlaki
hitrejši, pogostejši, zmogljivejši in da bo vozni red usklajen z
avtobusnim. |
(2) Zaradi zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja
železniškega omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva okolja
in večje izbire prometnih sredstev se obnovi obstoječa železniška
povezava nacionalnega pomena: Ljubljana–Novo mesto–Metlika–državna meja
ter železniški postaji v Črnomlju in na Otovcu, kjer je industrijski
tir. |
(3) Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim
omrežjem, do njihove izgradnje pa se obstoječa nivojska križanja
primerno zavarujejo. |
(4) Uredi se nova železniška povezava Črnomelj–Vrbovsko (Republika
Hrvaška) kot železnica s turistično-gospodarskim pomenom in za potrebe
morebitnega potniškega prometa. V koridorju te železnice se uredi tudi
kolesarska pot. |
|
20. člen |
|
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti) |
|
(1) Na
območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v
naseljih navezujejo na obstoječe ali novopredvideno omrežje, pri
novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot
kolesarske steze. |
(2) Na
območju občine se urejajo tudi glavne in regionalne kolesarske steze
(poti). |
(3) Kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja
središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa
po območju KP Lahinja in KP Kolpa in po vinogradniških območjih.
Vzpostavi se kolesarska pot v koridorju trase nove železniške povezave
Črnomelj–Vrbovsko. Obstoječe in nove kolesarske steze, pešpoti in
konjeniške poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v
rekreativne in turistične namene. |
|
21. člen |
|
(mirujoči promet) |
|
V
Črnomlju in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število parkirnih mest
v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi
ureditvami, v Črnomlju tudi s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih
objektov se pogojuje z ustreznim številom PM za zaposlene, obiskovalce
ter stanovalce. Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih
objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s
potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo PM tudi za
reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov in v
mestnem jedru Črnomlja. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne
etaže objektov in odprte javne površine. Urejene parkovne površine in
zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se
uredijo ob vstopih v KP Kolpa in KP Lahinja in v bližini oziroma v
sklopu območij za rekreacijo, oddih in športne aktivnosti, vendar izven
naravnih vrednot in posebnih varstvenih območij. |
|
22. člen |
|
(javni potniški promet) |
|
(1) Železniška postaja v Črnomlju se preuredi v smislu posodobitve in
povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih
površin, vključno s parkirišči za osebna vozila. Prav tako se v Črnomlju
uredi avtobusna postaja, za katero se določi lokacija, na kateri bosta
zagotovljeni funkcionalnost in prometna varnost. |
(2) V
vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova
oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. |
|
4.2 Okoljska, energetska in
komunikacijska infrastruktura |
|
23. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Na
območju celotne občine se vzpostavi nova in rekonstruirana ter
dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja za zagotavljanje
enakovredne komunalne in energetske opremljenosti in učinkovitega
varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitev izvedbe
predvidenih razvojnih programov v občini. |
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike
odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Črnomlja
in lokalnih središč ter zagotavlja se minimalen infrastrukturni
(komunalni) standard manj razvitih, od razvoja odmaknjenih območij. |
(4) Graditev lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato
načrtovanje, gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova omrežij GJI teče
sočasno z načrtovanjem in izvajanjem graditve oziroma s prostorskim
razvojem. Zato se razvija komunalno in energetsko infrastrukture v dveh,
med seboj usklajenih smereh: s sanacijo stanja in z infrastrukturnim
opremljanjem novih razvojnih območij v naseljih (s predhodno
zagotovljenima časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje
stroškov). Za celotno območje občine se izdela program opremljanja
stavbnih zemljišč. |
(5) S
prostorskim načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo energije, s smotrno
razporeditvijo poselitve se zmanjšujejo stroški za izgradnjo in
obratovanje omrežij GJI. |
(6) Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij
zagotavlja tudi sanacija obstoječih območij naselij, se izvajajo
prioritetno. |
(7) Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave izvajajo
podzemno in le izjemoma nad zemljo, če bi podzemna izvedba lahko
ogrozila dele območij ohranjena narave. To velja tudi za območja
kulturne dediščine z izjemo arheološke dediščine. |
(8) Obstoječa območja GJI, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in
biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanira. |
|
24. člen |
|
(vodni viri in oskrba s pitno vodo) |
|
(1) S
pitno vodo se ravna racionalno. |
(2) Vsi
vodni viri se ščitijo pred morebitnim onesnaženjem. Posebna pozornost se
nameni vsem vodovarstvenim območjem v skladu s predpisom o
vodovarstvenih območjih telesa vodonosnikov, kjer se lahko intenzivira
dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite območja.
Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo
čistilnih naprav, prvenstveno na vodovarstvenih območjih in večjih
aglomeracijah. Potencialni novi vodni viri se raziščejo in ustrezno
zaščitijo. |
(3) Varovanje vodnih virov in ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem
pa programe varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se
usklajuje s sosednjimi občinami in zaradi obmejne lege tudi z Republiko
Hrvaško. |
(4) Vodooskrba se za vse prebivalce v občini zagotavlja preko
magistralnega sistema vodooskrbe, ki povezuje občinska središča, glavni
vodni vir Dobličica in vodni vir Blatnik v občini Semič in nov vodni vir
Brezovica. S projektom Trajnostna oskrba s pitno vodo in varovanje
vodnih virov Bele krajine so vsi sistemi povezani v celovit vodovodni
sistem, razen lokalnega vodovoda Sinji Vrh, ki se napaja iz vrtin pri
Damlju, ter sistema Stari trg, ki se napaja iz vrtin pri Dolu v občini
Kočevje. V sistem so vključene nove količine pitne vode iz novih vrtin
Blatnik in Brezovica ter s povečanjem črpanja iz Dobličice. Vodni vir
pod Adlešiči se vzdržuje kot rezervni vodni vir. |
(5) Naselja, ki jih ni možno priključiti na sistem oskrbe z vodo iz
javnega omrežja, se v skladu z zakonodajo lahko oskrbujejo prek lastnih
zajetij, vendar se bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejuje in
uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način
oskrbe z vodo se evidentira vse objekte, ki niso priključeni na javni
vodovodni sistem, in opredeli način oskrbe z vodo. |
(6) Na
celotnem območju se obnovi in modernizira obstoječe vodovodno omrežje,
prioritetno na območjih pogostih okvar in vodnih izgub. Posamezni
lokalni sistemi se vključijo v centralni vodovodni sistem ali pa se
zanje zagotovi kvalificiranega upravljavca. Ob upoštevanju značilne
razpršene gradnje je možno v oddaljenih naseljih in območjih razpršene
gradnje zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar se
tudi take sisteme vključi v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja
in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično
higienskih pogojev v skladu z veljavno zakonodajo. |
(7) Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s
pitno vodo. Za zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb
ter za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno čim manj koristiti
pitno vodo in uporabiti druge vire vode. Zaradi zmanjšanja uporabe pitne
vode za sanitarne potrebe, zalivanje in podobno, se za ta namen meteorne
vode s streh stavb in utrjenih površin zajemajo v zbiralnikih oziroma v
zadrževalnikih padavinske vode. |
(8) Požarna voda se iz javnega vodovodnega omrežja zagotavlja do stopnje
hidravličnih zmožnosti vodovodnega sistema. V primeru nezadostne oskrbe
s požarno vodo iz javnega vodovodnega omrežja se ta v skladu s predpisi
zagotovi iz drugih virov požarne vode. |
(9) Obstoječi in predvideni objekti, v katerih mora biti zagotovljena
preskrba s pitno vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v
skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja,
skladno s tehnično izvedljivostjo in ekonomsko upravičenostjo. Kjer se v
skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne
službe in kjer priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča, se
oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih
zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Prostorski razvoj na teh območjih
se omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. |
(10) Zasebni vodovodi na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s
pitno vodo zagotavlja v okviru javne službe, se predajo v upravljanje
izvajalcu javne službe. |
|
25. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) |
|
(1) Kanalizacijski sistemi se prioritetno zgradijo na gosteje poseljenih
ranljivih območjih. |
(2) Vsa
naselja, ki se nahajajo v operativnem programu za odvajanje in čiščenje
odpadne vode, se opremijo s kanalizacijskim omrežjem. Prioritetno se s
kanalizacijskim omrežjem rešujejo območja, ki so opredeljena v
Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter
območja, ki poleg prebivalcev oskrbujejo tudi družbene in gospodarske
dejavnosti. Skladno s programom opremljanja se dogradijo in sanirajo vsa
obstoječa kanalizacijska omrežja v občini. |
(3) Na
območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja, se predvidi odvajanje
in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne
vode. Vsi individualni sistemi so evidentirani in vključeni v sistem
nadzora, zagotovljeno je okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz
ostankov blata. |
|
26. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Ravnanje z odpadki se usmerja v organizirano ločeno zbiranje
odpadkov in njihov odvoz v regijski center za ravnanje z odpadki. Na
podcentru za ravnanje z odpadki PCRO Vranoviči se zbirajo ločeni
odpadki. Preostanek odpadkov se s stiskanjem pripravi za prevoz na
mehansko biološko obdelavo in odlaganje na regijsko odlagališče.
Dopustna je še ureditev odlagališča inertnih odpadkov s predelavo
gradbenih odpadkov. V vseh naseljih so postavljeni ekološki otoki za
zbiranje osnovnih ločenih frakcij odpadkov, vzpostavlja se zbiranje
ločenih frakcij odpadkov »od vrat do vrat«. |
(2) Spodbuja se preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov na
izvoru njihovega nastanka (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih
in proizvodnih objektih) ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z
odpadki (zbiranje in odvoz odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in
drugimi oblikami urejenega ločevanja ter zbiranja odpadkov, predelava in
odstranjevanje), tako da pride na končno točko, t.j. odstranjevanje
odpadkov, le minimalna količina že sortiranih in neproblematičnih
odpadkov. Spodbujata se kompostiranje in dispozicija razgradljivih
odpadkov manjših količin na njihovem izvoru s hišnimi kompostniki. |
(3) Evidentirajo in sanirajo ali odstranjujejo se nelegalna odlagališča
odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvedejo ustrezni
ureditveni in omilitveni ukrepi ter ukrepi za preprečevanje novih
nelegalnih odlagališč. |
|
27. člen |
|
(oskrba z energijo) |
|
(1) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega
razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo.
Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetska zasnova občine, s
katero se zagotovi stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z
energijo. |
(2) Pri
načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo
hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne
energije ter izrabo obnovljivih virov energije. |
(3) Za
vinogradniška in druga območja z razpršeno gradnjo se v skladu z
energetsko zasnovo občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno
opremljanje (lesna biomasa, sončna energija) in izrabo naravnih virov
(uporaba kapnice, prečiščene sive vode iz gospodinjstva in podobno) za
kar najmanjše investicije in posege v krajino. |
(4) Na
območju občine Črnomelj ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in
njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je pri Ortneku v občini
Ribnica. |
(5) Električna energija: Za zagotavljanje dvostranskega napajanja Bele
krajine se zgradi daljnovod DV 110 kV Kočevje–Črnomelj, s katerim se
zagotovita večja zanesljivost oskrbe ter možnost rezervnega napajanja. |
(6) Obstoječa RTP Črnomelj se preuredi in razširi. Izvedejo se
samostojni izvodi z 20 kV kablovodi, za pokrivanje področja Črnomlja in
okolice. |
(7) Zemeljski plin: Z izgradnjo prenosnega plinovoda Novo mesto–Bela
krajina se v občini omogoči oskrbo industrije in široko potrošnjo z
zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje tako omogoči napajanje gosto
poseljenega dela občine (Črnomelj z bližnjo okolico) in predstavlja
dolgoročni vir za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje v
stanovanjskih naseljih, poslovnih četrtih in gospodarskih conah ter
predvsem na mestih večjega zgoščevanja odjema. |
(8) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na
objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah ter na za ta namen
določenih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da postavitev objektov in
naprav ni v neskladju z določili tega odloka, z varstvenimi režimi v
prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. |
(9) Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna v okviru prenove
obstoječih vodosilnih objektov in mlinov. Gradnje vodnih elektrarn se
utemelji na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne
organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve
in omilitvene ukrepe. |
(10) Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega
ogrevanja za posamezne dele naselij ali manjša naselja kot tudi za
manjše, individualne sisteme ogrevanja. |
(11) Večji potencial izkazujejo geotermični energetski viri na območju
Dragatuša, kjer se načrtuje uporaba vira predvsem v turistične namene. |
(12) Pri
načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost posveti predvsem
rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov – npr. Doblička Gora
in pa na prečkanju v območjih, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje
naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000),
predvsem pa območja Kočevskega Roga in Dobličice. |
(13) Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti
prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno
pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta
daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih so
lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne
kakovosti (Kočevski Rog in vinogradniška območja, širše območje
Dobličice) ter na bivalno okolje (vinogradniška območja). |
|
28. člen |
|
(komunikacijsko omrežje) |
|
(1) Na
območju občine se zagotovi povečana mobilnost in povezanost s sistemom
komunikacij. Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v
skladu s potrebami in razvojem poselitve. Na območju občine se v skladu
s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 vsem
gospodinjstvom zagotovi dostop do interneta hitrosti vsaj do 30 Mb/s.. |
(2) Signal brezžičnih komunikacijskih povezav se predvsem izboljša v
prostoru ob reki Kolpi, kjer se zaradi vizualne izpostavljenosti baznih
postaj postavitev načrtuje s strokovnimi prostorskimi preveritvami
njihove vidne izpostavljenosti ter upošteva sodobne principe umestitve
in zakrivanja baznih postaj v ranljivem ali izpostavljenem prostoru,
zlasti na posameznih predelih Kočevskega Roga, Poljanske gore in doline
Kolpe ter drugih vodotokov, pa tudi nekaterih vzpetinah na območju
Velikega Bukovja. |
(3) Za
zagotavljanje storitev elektronskega omrežja mobilnih komunikacij na
celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj.
Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor
ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih
izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot. |
(4) V
strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja kabelskih sistemov ter sistemov
elektronskega omrežja mobilnih komunikacij. Predvidi se izgradnjo
komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij
in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj,
širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v
sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja
tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve
omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami. |
(5) Na
območju občine so vključena telekomunikacijska vozlišča s pripadajočim
medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in
nadzemni obliki. Telekomunikacijska vozlišča se nahajajo v naseljih
Dragatušu, Adlešičih, Vinici in Starem trgu ob Kolpi. |
(6) Oddajniki RTV so v Črnomlju, Vinici, Starem trgu ob Kolpi in na
Sinjem Vrhu, ki poleg oddajnikov na Trdinovem vrhu in Veliki Plešivici
ustrezno pokrivajo območje občine. |
(7) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s
potrebami in razvojem poselitve. |
|
5. Usmeritve za razvoj poselitve ter
celovito prenovo |
|
5.1 Notranji razvoj, prenova in
širitev naselij |
|
29. člen |
|
(notranji razvoj in prenova naselij) |
|
(1) Poselitev se prvenstveno usmerja v okvire naselij in zagotavlja
njihov kakovostni notranji razvoj. Glede na razvojne potrebe, ob
upoštevanju omejitev, so možne tudi širitve, zaokrožitve in zgostitve
obstoječe poselitve. Za notranji razvoj se izkoristijo degradirana in
nezadostno izkoriščena stavbna zemljišča, ki so po urbanističnih in
drugih kriterijih primerna za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali
neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z
ustreznejšimi glede namembnosti in oblikovne značilnosti. |
(2) Z
večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v
celoti ali deloma že komunalno opremljena, se zagotavlja učinkovitejše
komunalno in stanovanjsko gospodarstvo in omejevanje razpršene gradnje.
Zato se zagotavlja pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih
zemljišč. |
(3) V
občinskem središču, v pomembnejših lokalnih središčih ter v lokalnih
središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo
površine za šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v
naravi ter površine za prenočišča na turistično zanimivih lokacijah.
Graditev objektov in ureditev za turizem se lahko izvaja le na posebej
opredeljenih lokacijah, ki niso v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
(4) Pri
načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se zagotovita izboljšanje
razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih
dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju razvoj
dopolnilnih in dodatnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. |
(5) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi
površinami ter povezavami z odprto krajino ter primerne gostote pozidave
na območjih, namenjenih zgoščevanju. Vodni in obvodni prostor (priobalno
zemljišče), gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske
raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del
podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih
sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih
površin ter obvodnih prostorov. |
(6) Zagotavlja se ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako
naravne sestavine in grajeno javno dobro, zato se jih v čim večji meri
vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih
in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh
površin glede vloge in uporabnosti in glede na njihov pomen za
prepoznavno podobo naselja. |
(7) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s
kakovostnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v
naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjena identiteta
naselja ali dela naselja in okoliške krajine. |
(8) Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskega mestnega jedra
Črnomlja ter trških in vaških jeder s še ohranjeno tradicionalno
strukturo in arhitekturnimi elementi. |
(9) Naselja na obrobju KP Lahinja in KP Kolpa se urejajo kot vstopne
točke v območji parkov. Razvoj in prenova naselij na območju parkov se
ureja v skladu z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave, zagotovijo pa se funkcionalne
povezave z drugimi naselji in območji glede na organizacijo vseh
dejavnosti v parku. |
(10) Izmed Kočevarskih naselij se spodbuja revitalizacija in naselitev v
Miklarjih, v Bistrici pa se uredijo površine za prireditve. Kočevarska
stavbna dediščina, ki je ostala v razvalinah, se ohranja v razvalinah in
se ustrezno prezentira. Iz teh območij je prepovedano odvažati kamnit
gradbeni material in posamezne oblikovane kamnite arhitekturne člene. |
|
30. člen |
|
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave) |
|
(1) Nova
območja za pozidavo se načrtujejo, kjer je zagotovljena dostopnost,
organizirana ureditev GJI, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih
kakovosti prostora ter varstvo okolja. Nova razpršena gradnja, širitve
razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni
dopustno. |
(2) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo ter za
storitvene in druge gospodarske dejavnosti se prvenstveno usmerjajo na
območje mesta Črnomelj. Širitve za stanovanjsko gradnjo in gospodarske
dejavnosti se glede na pomen v omrežju naselij in razvojne težnje
naselja usmerjajo tudi na območje pomembnejših lokalnih središč in
lokalnih središč. |
(3) Kjer
zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter
morebitne nezdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni
mogoče zagotoviti, se na podlagi strokovnih prostorskih preveritev ter
preveritev s kmetijskega, okoljskega in kulturnovarstvenega vidika
določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije,
ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. |
(4) Pri
načrtovanju širitve območij naselij in gradnji objektov izven območij
naselij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti, zlasti na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih
območjih, na območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in
živalskih vrst. Širitve se ne načrtujejo v varovanih območjih narave. |
(5) Preprečuje se stihijska gradnja stanovanjskih hiš, zidanic in
počitniških hiš izven stavbnih zemljišč. Na vinogradniških območjih se
omogoča gradnja zidanic kot gospodarskih objektov, kot delno bivalnih
objektov ali za turistične namene v smislu ponudbe in trženja pridelkov
ter zagotavljanja nočitvenih turističnih kapacitet. |
|
31. člen |
|
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
|
(1) V
naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje
funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih
voženj. Dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno
združljive. |
(2) Zagotovijo se ustrezne razvojne površine za gospodarske in
storitvene dejavnosti, izboljšata se njihova prometna dostopnost in
infrastrukturna oprema in se hkrati uvedejo ukrepi za zmanjšanje
negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se proizvodna območja
načrtujejo predvsem na ožjem in širšem obrobju mesta Črnomelj (predvsem
Kanižarica) oziroma v njegovem širšem vplivnem območju, v navezavi na
dobro prometno dostopnost (ceste, železnica). |
(3) V
območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo
in med seboj združljive dejavnosti. Okoljsko in bivanjsko manj
obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša
proizvodnja se lahko umeščajo v območja centralnih dejavnosti. Na
območja površin za industrijo se ne smejo umeščati stanovanja in
spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti,
ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja. |
(4) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v Črnomelj,
pomembnejša lokalna središča, lokalna središča in manjše oskrbne centre
/ zaposlitvena središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega
razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim
prometom, kolesarskimi in pešpotmi. |
(5) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja,
ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne
dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so
ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja
centralnih dejavnosti. Na območju Črnomlja se zagotavljajo stanovanjske
površine za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše
in prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa predvsem
avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v
prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo
tudi dijaški domovi in domovi za starejše občane, kar se zagotavlja v
Črnomlju, domovi za starejše pa lahko tudi v drugih večjih naseljih, ki
imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do
zdravstvene oskrbe. |
(6) V
podeželskih naseljih se dopustijo predvsem dejavnosti, povezane s
kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi ter z bivanjem, po strokovni
prostorski preveritvi pa tudi dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo
in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja,
usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti
dostop in racionalno infrastrukturno opremo. Spodbuja se razvoj
centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški
domovi ipd.) predvsem v jedrih naselij ter družbenih dejavnosti (vrtci,
domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni
tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi
in okolice (npr. apartmaji in druge oblike nočitvenih kapacitet kot
objekti ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt
in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih
dejavnosti v bivalnem okolju. |
(7) Na
vinogradniških območjih z značilno pozidavo ter razglednimi legami se
spodbujata urejanje vinskih cest in turistične dejavnosti. |
|
5.2 Razpršena gradnja in razpršena
poselitev ter ureditve zunaj naselij |
|
32. člen |
|
(razpršena gradnja) |
|
Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in
z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih
območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev,
predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo. |
|
33. člen |
|
(območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj
naselij) |
|
(1) Na
območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala
razpršena poselitev v obliki zaokroženih vinogradniških območij ter
območij zaselkov in posamičnih kmetij ter drugih objektov. |
(2) Območja razpršene poselitve so značilna za pretežno vinogradniška
območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi
stanovanjskimi stavbami in kmetijami (območja Dobličke gore, Tanče Gore,
Rodin, Naklega, Rožič vrha, Ručetne vasi, Stražnjega vrha in Plešivice
idr.) in za druga zaokrožena območja razpršene poselitve s skupinami
objektov oziroma domačij (predvsem pri Tribučah, med Dolenjci in
Bednjem, med Žuniči in Preloko, pri Ziljah, pri Drenovcu), ki se
ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo; prikazana so v strateškem delu
grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V. |
(3) Poleg teh zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju
občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in
zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije, ki glede na merilo in
podrobnost prikazov v grafičnih prikazih strateškega dela OPN niso
posebej prikazani. |
(4) Zunaj naselij se predvsem na gozdnih območjih Kočevskega Roga in v
Obkolpju ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske
ureditve, kot so: |
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi,
kapelice, znamenja ipd.); |
– turistične, rekreacijske in športne ureditve in objekti; |
– gostinski objekti izven strnjenih naselij; |
– žage,
mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru; |
– lovske
koče, gozdarske koče, planinski domovi; |
– kmetijske stavbe ter njihove skupine (seniki, kozolci, čebelnjaki,
lovske preže ipd.). |
|
34. člen |
|
(razvoj razpršene poselitve) |
|
(1) Na
območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni
poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in
funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih
objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke,
morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. |
(2) Pri
načrtovanju objektov se upošteva vzorec obstoječe razporeditve objektov,
velikost objektov ter s tem ohranja in razvija kulturno krajino. |
(3) Pri
gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske
dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj naselij,
izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja
drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja,
obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne
infrastrukture, se ohranja skladnost med funkcijami območja, obstoječo
grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo
kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in
umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene
površine. |
(4) Gradnja objektov zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti naravnih
virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo
(kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih
surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in
kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti
vidnega razvrednotenja prostora. |
(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve
dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave. |
(6) Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev
prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih
posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za
kompleksno urejanje prostora. |
(7) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo
nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih
kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih
omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija
ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo
ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne
pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije.
Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za
kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in
funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje,
da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in
opremljanje z vso potrebno infrastrukturo. |
(8) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso
združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v
odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna
igrišča, adrenalinski parki, prostori za kopanje ter čebelnjaki,
kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske
opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne
infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih
ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na
prostem – forma viva, skansen ipd.). |
(9) Vse
umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove
programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa
naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z
vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in
drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih
ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter
njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. |
|
35. člen |
|
(vinogradniška območja) |
|
(1) Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je
oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto,
zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in
mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi
kmetijami, domačijami in zaselki. |
(2) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta
pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno
namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne
zasaditve in druge zunanje ureditve. |
(3) Na
vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja
zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski
dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih
kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega
kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih
objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi
turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška
območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta. |
(4) Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot
zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter
domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno
opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih
in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo. |
(5) Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v
vinogradniških območjih in so namenjeni obdelavi vinogradov in
sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN
določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za
dopustitev gradnje teh objektov. |
|
5.3 Urbanistično oblikovanje
naselij |
|
36. člen |
|
(oblikovna podoba naselij) |
|
(1) Zagotavlja se skladna oblikovna podoba in prepoznavnost naselij. Pri
novogradnjah in prenovah se zagotavlja varovanje kakovostne podobe,
merila in krajinski okvir vsakega naselja. Prenavljajo in sanirajo se
razvrednotena območja in ohranja kakovostna obstoječa arhitekturna in
krajinska prepoznavnost ter po potrebi ustvarja nova. Pri tem se
zagotavlja kontinuiteta tradicionalne arhitekture in krajinskih prvin,
vse v sožitju z načeli kakovostnega bivalnega okolja in drugimi
kakovostmi prostora: ustrezna gostota zazidave, urejanje odprtih,
predvsem javnih površin, kakovostno oblikovanje ter racionalna raba
prostora in ureditve za racionalno rabo energije. |
(2) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in
obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe
zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se
ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi. |
|
6 Koncept prostorskega razvoja
Črnomlja |
|
37. člen |
|
(splošne določbe za koncept razvoja mesta Črnomelj) |
|
(1) Območje UN Črnomelj vključuje naselja, ki v prostorsko razvojnem
smislu pripadajo k Črnomlju: Svibnik, Vojna vas ter del Kanižarice in
Blatnika. |
(2) Mestno jedro se krepi in s primernimi dejavnostmi oživlja, tako da
se tu koncentrirajo mestotvorne in druge primerne dejavnosti, vključno z
bivanjem. |
(3) Širitve gospodarskih con se načrtujejo na območju
komunalno-industrijske cone ob Belokranjski cesti, kjer so predvidene
mešane dejavnosti, na območju zahodno od Danfossa ob zahodni obvoznici,
kjer se predvidi površina za proizvodnjo in ob lokalni cesti proti
Vražjemu kamnu (Esol). |
(4) Nove
površine za družbene dejavnosti v kombinaciji s športnimi površinami se
načrtujejo pri osnovni šoli Loka (širitev športnih objektov in površin)
in na Majerju. |
(5) Poleg urejanja novih razvojnih območij so pomembni prostorsko
ureditveni ukrepi na obstoječi mestni pozidani strukturi in odprtem
prostoru; načrtovana je postopna prenova osrednjega mestnega prostora
(zgodovinsko mestno jedro), hkrati se osrednji mestni osi (Ulica
21. oktobra ter Belokranjska in Kolodvorska cesta) urejata kot
prepoznavni ulici z drevoredi, trgi oziroma razširitvami javnega
prostora in z obstoječimi novimi javnimi programi. |
(6) Za
prestrukturiranje sta prednostno namenjeni območji ob železnici na
severu za stanovanjske namene in na območju Majer za oskrbne,
poslovno-storitvene in družbene dejavnosti ter stanovanjske gradnje.
Vzdolž celotnega poteka železnice čez severni rob mesta se uredijo
objekti z mešano dejavnostjo, mestna severna povezovalna cesta in nova
stanovanjska pozidava (severno od proge). |
(7) Javne zelene površine v mestu se povezujejo v sistem z ekološko,
socialno in morfološko funkcijo. Na vodotoka Dobličica in Lahinja se
navezujejo posamezni zeleni prostori, ki so lahko odprti javni prostori
z različnimi programi in ureditvami ali pa samo zeleni pasovi – cezure
med sklopi pozidave. Zeleni prostori se povezujejo med sabo s pešpotmi
in kolesarskimi potmi, ki omogočajo tudi prehode prek obeh vodotokov. Od
stadiona na Loki se po območju kolovoznih poti med kmetijskimi zemljišči
uredi trim steza. |
(8) Na
Ločkem okljuku se uredi arheološki park, s funkcijo mestnega parka, ki
se preko sistema pešpoti poveže z bližnjim mestnim jedrom,
stanovanjskimi soseskami in zaledjem zelenega sistema. Predvideni sta
širitvi pokopališča v Vojni vasi ter parka Griček v severnem delu mesta,
ki se povežeta v sistem pešpoti. |
(9) Vse
ureditve se navezujejo na zaledje zelenega sistema, kjer se nahajajo
tako območja za rekreacijo kot tudi pridelovalne in gozdne površine.
Posebno pozornost se namenja ohranjanju območij z večjo stopnjo naravne
ohranjenosti oziroma ekološkega pomena brez opredeljene druge
namembnosti. |
(10) Prometna infrastruktura: predvideva se dokončanje izgradnje
obvoznic naselja Črnomelj. Cestno omrežje se dopolni z dograditvijo
nekaterih novih cestnih povezav oziroma rekonstrukcijo obstoječih
cestnih povezav. Obstoječa daljinska železniška povezava nacionalnega
pomena: Ljubljana–Novo mesto–Metlika se posodobi. Na območju UN Črnomelj
se uredijo tudi kolesarske povezave državnega in lokalnega pomena ter
uredijo površine za pešce. |
(11) Zaradi predvidenih širitev pozidave se dogradi omrežje GJI ter
zagotovi vsaj minimalna komunalna oskrba. Zaradi predvidenih širitev se
poveča kapaciteta obstoječe čistilne naprave Črnomelj. Z izgradnjo 110
kV daljnovoda Kočevje–Črnomelj se zagotovi zanesljivejša oskrba z
električno energijo. Predvideni prenosni plinovod, ki se na območju UN
Črnomelj zaključi s predvideno MRP Črnomelj, bo zagotavljal dolgoročno
oskrbo gospodinjstev in industrije z zemeljskim plinom. |
|
7 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
38. člen |
|
(usmeritve za razvoj v krajini) |
|
(1) Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja tako, da se: |
– ohranjajo naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke
prepoznavnosti občine, ki hkrati nudijo prednosti za ekološko naravnane
dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti, |
– izkoriščajo in vzdržujejo potenciali za sedanje in prihodnje
dejavnosti v krajini, |
– ohranjajo naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih
procesov, |
– ohranjajo prepoznavnost kulturnih kakovosti na vseh ravneh, |
– zagotavlja varno, privlačno in prijetno bivalno okolje. |
(2) Zagotavlja se ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij
nacionalne in lokalne prepoznavnosti ter posameznih prvin prepoznavnosti
– pobočij Kočevskega Roga, doline Kolpe s strugo reke in pritokov,
skalnimi stenami in obvodnimi ravnicami ter strnjenimi vasmi. Pri
prostorskem razvoju se varujejo naravne prvine plitvega krasa (plitva
tla, vrtače in ponekod skale na površju), ustvarjene reliefne oblike
(obdelovalne terase, delane vrtače) ter zgradbo in simbolne pomene
kulturnih krajin (skladnost poselitve z naravno zgradbo prostora) in
značilno zgradbo ohranjenih tradicionalnih delov vinogradniških krajin
(Rodine, Doblička gora in Tanča gora). |
(3) Ohranjajo se naravne kakovosti prostora kot pomembna primerjalna
prednost posameznih delov občine in zagotavlja ugodno stanje okolja in
ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo,
turizem, rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na
območjih naravnih kakovosti krajine v regiji (Kočevski Rog, območje reke
Kolpe) se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo
naravnih vrednot, z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. |
(4) Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z
usmerjanjem prostorskega razvoja ob upoštevanju prostorskih možnosti in
omejitev. Na območjih, pomembnih za prepoznavnost in na območjih
naravnih kakovosti se omejuje gradnjo velikih infrastrukturnih objektov
in širitev poselitve, na območjih zaraščanja kulturne krajine pa
spodbuja predvsem kmetijsko rabo prostora. |
(5) Z
načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih
struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti
(nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst. |
|
7.1 Razvojna območja za dejavnosti,
vezane na naravne vire |
|
39. člen |
|
(kmetijstvo) |
|
(1) Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom
kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska
raba zemljišč, s katero se ohranja kakovostne kulturne krajine. |
(2) Kmetijska zemljišča v občini se razvrščajo v skupine glede na
ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih
površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki se
dodatno členijo na območja z omejitvami zaradi ohranjanja narave,
kulturne dediščine ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih
območij virov pitne vode. |
(3) Pri
nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje
naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik
pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi (ekološki in
integrirani pridelavi) in ponovno uvajanje starih alternativnih
poljščin. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane
dejavnosti ne smejo povzročati večjih negativnih vplivov na okolje. |
(4) Kmetijska pridelava se spodbuja na območjih, kjer je okolje
neonesnaženo, na legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami in z
ugodno osončenostjo ter dobro dostopnostjo, pa tudi na legah z ugodnimi
razmerami za čebelarstvo in druge oblike kmetijske pridelave. |
(5) Intenzivna kmetijska pridelava (predvsem poljedelstvo in
zelenjadarstvo) se omeji predvsem na območja ravnin, na Dragatuško
polje, območje Gribelj, Cerkvišč in Lokev, pridelava grozdja in
vinogradništvo pa na vinogradniška območja. |
(6) Intenzivna kmetijska pridelava se odvija z vključevanjem
alternativnih oblik kmetovanja, s katerimi se izrabljajo naravne danosti
in primerjalne prednosti posameznih delov občine. |
(7) Ob
ohranjanju površin za nadaljnji razvoj živinoreje se v občini spodbuja
tudi razvoj drugih panog, predvsem poljedelstva na najboljših kmetijskih
zemljiščih in sadjarstva ter vinogradništva na za to primernih območjih,
ki zaradi svojih leg pomenijo dolgoročni potencial tudi za intenzivnejše
oblike pridelave grozdja in sadja. |
(8) Obstoječe ribogojnice se ohranjajo, ureditev novih pa je možna na
podlagi vsakokratnega presojanja sprejemljivosti z vidika ohranjanja
ugodnih razmer v vodotokih in z vidika drugih vplivov na okolje. |
(9) Na
preostalih predelih občine se uveljavljajo različne ekstenzivne oblike
kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, lahko pa tudi
intenzivnejše oblike, ki bi se glede na povpraševanje na trgu lahko
razvile kot alternativne oblike kmetijske pridelave. Spodbuja se
sadjarstvo s prenovo travniških sadovnjakov, tudi z namenom ohranjanja
genskega sklada starih sort, turizem na kmetiji in druge dopolnilne
dejavnosti na kmetiji ter različne dejavnosti v povezavi kmetijstva s
turizmom, gozdarstvom in varstvom in ohranjanjem dediščine. |
(10) Na
območjih opuščenih naselij se vzdržujejo obstoječi travniški sadovnjaki
in drugo sadno drevje ter travinje. Na preostalih območjih, zlasti na
tistih, na katerih je velik delež naravnih vrednot in kulturne
dediščine, se spodbuja povečanje deleža ekološkega ter integriranega
kmetovanja. |
(11) V
kmetijskem prostoru, kjer se izkaže interes, je na kmetijskih zemljiščih
dopustno izvajanje vseh vrst agrarnih operacij ob upoštevanju usmeritev
za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter
načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. |
(12) Agrarne operacije na drugih območjih: zaradi neugodne parcelne
strukture zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na
vinogradniških območjih se bodo hkrati z melioracijami kmetijskih
zemljišč izvajale komasacije in druge agrarne operacije, pri čemer se
ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti,
prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. |
(13) Agrarne operacije se lahko izvajajo na celotnem kmetijskem prostoru
občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine
in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. |
(14) Za
potrebe namakanja kmetijskih površin v večjem obsegu, kjer so ugodni
pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni
zadrževalniki ali ustrezni namakalni sistemi na območjih, za katera se
po izračunu vodne bilance ugotovijo možnosti za rabo vode v kmetijske
namene. Zadrževalnike in novo oblikovane obvodne prostore se uredi
sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se
omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. rabo v
rekreativne namene, ribolov in podobno. |
(15) Na
kmetijskih površinah na vododeficitarnih območjih se za potrebe
kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. |
(16) Za
potrebe združevanja vinogradniških, pa tudi drugih površin, predvsem
pašnikov, se izvedejo arondacije in medsebojna menjava kmetijskih
zemljišč, pri čemer se s potmi in živicami zagotovi prostorska
členjenost posameznih parcel. |
(17) Izvajanje kmetijskih dejavnosti v neposredni bližini Dobličice,
Lahinje, Kolpe se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
(18) V
conah kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov se z redno ekstenzivno
rabo ohranja sedanji obseg travniških površin. Ustrezna raba se zagotovi
skozi kmetijsko okoljske ukrepe. Spodbuja se ekstenzivno kmetijstvo s
čim manjšim vnosom mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. |
(19) Na
območjih z ohranjeno kmetijsko kulturno krajino, opuščanjem kmetijstva
in depopulacijo (obrobje Kočevskega Roga, obkolpski prostor) se spodbuja
uvajanje alternativnih oblik kmetovanja po načelu večnamenskosti
kmetijstva in uvajanja dopolnilnih dejavnosti zlasti v povezavi s
turizmom in različnimi lokalnimi gospodarskimi panogami (območje KP
Kolpa in KP Lahinja, vinogradniška območja). Spodbujanje kmetijske
dejavnosti je usmerjeno na druga kmetijska zemljišča, predvsem pa na
predele (izjemne in dediščinske krajine) in prvine (npr. obdelovalne
terase, delane vrtače, steljniki, parcelna struktura, kozolci, vinogradi
idr.), ki so pomembni za ohranjanje prepoznavnosti Bele krajine. |
(20) Na
območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov
in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki,
steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki
niso vidno izpostavljene, tako da objekti niso moteči v pogledih na
krajine ter na objekte in območja kulturne dediščine. Uvajanje novih,
neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem
spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno. |
(21) Na
vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo,
dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno.
Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka.
Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine,
grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih
ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja
in za posamezne PNR. |
(22) Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve (ukrepe)
in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo. |
(23) Pri
dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove)
se na celotnem območju občine upoštevajo dimenzije in razmerja med
dolžino, širino in višino obstoječih objektov. Izjemoma se dopusti
postavitev večjih gospodarskih objektov, vendar ob upoštevanju
kakovostne tipologije gradnje v naselju in po predhodni strokovni
prostorski preveritvi glede na vidno izpostavljenost in umeščenost v
prostor, glede na bližino dediščinskih objektov in območij in ob
preveritvi vplivov na naravno in bivalno okolje. Ob upoštevanju zgornjih
pogojev se dopusti tudi postavitev večjih sklopov velikih gospodarskih
objektov, npr. farm, ki pa se preverijo tudi z vidika vplivov na okolje. |
|
40. člen |
|
(gozdarstvo) |
|
(1) Zagotavlja se osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja
kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij
gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi. |
(2) Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov
ter v gozdnih rezervatih (gozdovi s posebnim namenom) se izvaja v skladu
z določili predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom. |
(3) Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi v gozdovih s posebnim namenom,
kjer so ukrepi dopustni, se izvaja v skladu z določili predpisov KP
Kolpa in KP Lahinja. |
(4) Na
območjih, na katerih prevladuje gozd (obrobje Kočevskega Roga) se
ohranjajo veliki kompleksi gozda, kakršnikoli posegi v ta prostor so
nezaželeni. Na preostalih območjih z gozdom (Veliko Bukovje) se
ohranjajo sklenjeni kompleksi gozda, zlasti v predelih zaraščajočih
površin pa bodo dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V
kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in
poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji. |
(5) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne
prometnice) zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih, zavarovanih
območjih in posebnih varstvenih območjih. |
(6) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih
ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno
ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja).
Ohranjajo se gozdne površine na legah, ki so zaradi strmine podvržene
eroziji. |
(7) Na
območjih, kjer v površinskem pokrovu prevladujejo gozdovi, so smotrne
krčitve gozdov z namenom zaokrožanja kmetijskih posesti. |
(8) Obstoječi gozdarski objekti (koče, logarnice ipd.) se ohranjajo in
obnavljajo v obstoječih okvirih. |
(9) Gozdne prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s
poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih
zemljišč. |
(10) Zgradijo se cestne povezave oziroma odprejo predeli: Miklarji–Mrzle
drage, cesta na Ovčjak, Lokve–Vražji kamen, Tančegorski ovinek–Razvaje,
Štirnice–Vrh gora, Črneč laz–Preleške drage, Gorica–Lazi, Sinji
Vrh–Sebetih, Rokan–Lipje, Svibovec–Marinjak–Viniški Lager,
Vidnjeviči–Goljak, Adlešiči–Zilje in Preloka–Bojanci. Dinamika in
prioritete izgradnje teh cestnih povezav se oblikujejo glede na potrebe
oziroma na interes lastnikov in finančne zmožnosti. |
(11) Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno
spravilnimi načrti. Načrtovanje temelji na optimalnem trasiranju glede
na lastnosti terena. Na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi
odvodnjavanje. |
(12) V
primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih,
pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve
opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti, z elementi,
ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak,
skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se
režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. |
(13) Gradnja in vzdrževanje prometnic sta v skladu z načeli varovanja
narave in kakovosti prostora, pri določanju trase se upošteva ekološke
in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest v okviru
razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev. |
(14) Lov
in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so
naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v
gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način,
ki je za živalske vrste čim manj moteč. |
(15) Pri
lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi,
zagotavlja se redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje
prehrambna baza za divjad. |
|
41. člen |
|
(turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti) |
|
(1) Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot
ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig
bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine. |
(2) Razvoj turizma se usmerja predvsem na lokacije z večjim turističnim
pomenom: staro mestno jedro Črnomlja, Vinica, Stari trg ob Kolpi ter
Veliki Nerajec, Pusti Gradec in Belčji Vrh (vstopne točke v KP Lahinja)
ter Adlešiči, Žuniči (informacijski center KP Kolpa), Dragatuš, Griblje,
Lokve, Belčji Vrh, Bistrica, Damelj, Dolenji Radenci, Srednji Radenci,
Gorenji Radenci, Kot ob Kolpi, Sinji Vrh z okolico (apartmaji, razpršeni
hotel na območju opuščenih zidanic), Mala Lahinja, Pobrežje, Prelesje,
Rodine, Rožanec, Srednji Radenci, Tušev Dol, Veliki Nerajec
(informacijski center KP Lahinja) in druga naselja, ki se izkažejo kot
potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Na teh
lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje obstoječa turistična
infrastruktura, razvijajo se novi programi in nove oblike turizma
skladno z naravnimi oziroma kulturnimi danostmi. |
(3) Glede na to se oblikujejo: |
– območja prednostnega razvoja turističnih, rekreacijskih in
prostočasnih dejavnosti (staro mestno jedro Črnomlja z okolico,
Jelševnik in Vražji kamen, obkolpska naselja in suha dolina pod Sinjim
Vrhom v KP Kolpa in KP Lahinja z naselji v zavarovanih območjih in ob
njih ter na vinogradniških območjih in na njihovih robovih, območje
term, wellness centra in golf igrišča pri Dragatušu in Vražjem kamnu ter
obronki Kočevskega Roga z gozdnimi in vinogradniškimi površinami), |
– območja spodbujanja usmerjenega razvoja turističnih, rekreacijskih in
prostočasnih dejavnosti (območja kulturne dediščine ter tradicionalne
kulturne krajine: Gorenji Radenci, Srednji Radenci, Sodevci, Damelj,
Marindolski steljniki in preostali prostor občine), |
(4) Razvoj turizma se usmerja tudi na lokacije s turističnim pomenom. Na
teh lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje obstoječa turistična
infrastruktura, razvijajo se novi programi in nove oblike turizma
skladno z naravnimi oziroma kulturnimi danostmi. |
(5) Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in prostočasnih
dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med katerimi so
najpomembnejši Kolpa s pritoki in naravno ohranjena, predvsem gozdna
območja ter geotermični viri. Na teh območjih se medsebojno povezujejo
posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim
koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru. |
(6) Pri
načrtovanju se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske
raznovrstnosti zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se
načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna
in druga infrastruktura oziroma tam, kjer to ni v nasprotju z
varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. |
(7) Poleg cestnih prometnic se zagotavlja urejanje kolesarskih,
konjeniških, pešpoti ter drugih tematskih poti skupaj s potrebno opremo
le teh. V dogovoru z Republiko Hrvaško se zagotovijo prehodi prek Kolpe
in navezave na turistične točke v Republiki Hrvaški. |
(8) Območje intenzivnejšega razvoja: Turistična ponudba in ureditve za
prostočasne dejavnosti se razvijajo lokalno koncentrirano, v okoljsko
manj obremenjujočih oblikah, ob upoštevanju omejitev na področju varstva
kulturne dediščine, narave in vodnih virov. Prednostno se razvijajo:
obvodne športne, rekreacijske in druge prostočasne dejavnosti,
izletniški, doživljajski in naravoslovni turizem, turizem, povezan z
geotermičnimi viri in kulturno-zgodovinski turizem. |
(9) V
prostoru ob reki Kolpi se razvijajo predvsem izletniški in stacionarni
turizem ter turistična ponudba, povezana z obvodnimi prostočasnimi
dejavnostmi in vodnimi športi, rekreacijo ipd., predvsem na lokacijah:
Prelesje, Kot ob Kolpi, Sodevci, Gorenji Radenci, Srednji Radenci in
Dolenji Radenci, Breg pri Sinjem Vrhu, suha dolina pod Sinjim Vrhom, Kot
pri Damlju, Damelj, Učakovci, Vinica, Zilje, Preloka, Žuniči, Marindol,
Gorenjci, Adlešiči, Pobrežje, Dolenjci, Fučkovci, Dragoši in Griblje. |
(10) Po
pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja se navedene
lokacije opredeli ali za prostore za kopanje z vso ustrezno komunalno in
drugo opremo ali za ureditve, ki omogočajo kopanje v naravnem okolju ali
drugo. |
(11) Ohranjajo se obstoječi prostori za šotorišča, če niso na poplavnem
območju. Dejavnost se opravlja v poletni sezoni brez stalnih ureditev
oziroma grajenih objektov, razen tam, kjer so stalne ureditve dopustne. |
(12) Dostopi v reko Kolpo (za kopalce, čolnarje) se urejajo le na za to
določenih lokacijah ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodotoka, v
zavarovanem odseku pa ob upoštevanju varstvenih režimov predpisa o KP
Kolpa. |
(13) Rekreacijsko-športne aktivnosti na oziroma ob reki Kolpi, Lahinji
in Dobličici (množično čolnarjenje in organizirani EKO spusti in druge
množične športne in rekreativne dejavnosti) je dopustno izvajati tako,
da ni ogroženo drstenje zavarovanih in ogroženih ribjih vrst ter po
predhodni pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja. |
(14) V
Črnomlju se predvidita ureditev prostorov za kopanje v naravnem okolju
ob Dobličici in Lahinji in ureditev športnih igrišč ter sprehajalnih
poti. |
(15) Tematske poti ob Kolpi in druge nove tematske poti ostanejo
namenjene pohodništvu izjemoma kolesarjenju in konjeništvu, če to ni v
nasprotju z Uredbo KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Označitev varovanih območij, ki jih vključujejo tematske poti se izvaja
v skladu s predpisi, ki določajo označevanje v zavarovanih območij. |
(16) Kulturno-zgodovinski, doživljajski, naravoslovni turizem se usmerja
v Črnomelj in druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine ter
na druge turistične točke in območja, povezana s prezentacijo kulturne
dediščine, kot so gradovi in spominska obeležja, in z ogledom naravnih
vrednot in kakovosti v KP Lahinja in Kolpa ter naravnih posebnosti
(vrtače, jame, brezna). Obstoječe in nove tematske turistične poti,
kolesarske poti, izletniške in pohodniške poti ter vinske ceste se
vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, urejajo pa se tudi
nove kolesarske, konjeniške, učne, romarske in druge tematske poti. |
(17) Turizem, povezan z geotermičnimi viri, se razvija na potencialnih
novih območjih z možnostjo izrabe geotermične energije in morebitnih
zdravilnih učinkovin, predvsem na prostoru med Dragatušem in Brdarci.
Izrabo geotermičnih virov se povezuje z drugimi turističnimi potenciali
in z možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini posameznih
virov. |
(18) Naselja na obrobju krajinskih parkov se v funkcionalnem in
oblikovnem smislu urejajo kot vstopne točke v območje parkov, v ta namen
se v teh naseljih omogoči razvoj dejavnosti v okviru turistične ponudbe.
Na območjih obeh parkov se v okviru naselij uredijo informacijska
središča, prednostno v prenovljenih obstoječih objektih. |
(19) V
Črnomlju in večjih lokalnih središčih se zagotavljajo nove nočitvene
kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa je
kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo
prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove,
kakovostne prvine prepoznavnosti občine. |
(20) V
manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj
obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije,
penzioni, oddajanje sob in apartmajev). |
(21) Prostori za kampiranje se urejajo predvsem ob Kolpi: Vinica,
Prelesje in na drugih lokacijah po predhodnih preveritvah z vidika
varstva narave in kulturne dediščine. V bližini Črnomlja oziroma
priključkov na cesto v okviru 3. razvojne osi se po predhodnih
strokovnih prostorskih preveritvah zagotovijo lokacije za avtokampe z
vso ustrezno infrastrukturno opremo (npr. v okviru območja TRIS
Kanižarica), vključno z ureditvami za spravilo kamp prikolic. |
(22) Območje spodbujanja razvoja turistične in rekreativne dejavnosti:
Turistična ponudba in ureditve za prostočasne dejavnosti se razvijajo v
manjšem obsegu, lokalno koncentrirano, nemnožično in v okoljsko manj
obremenjujočih oblikah. Prednostno se razvijajo turizem na kmetiji,
izletniški in doživljajski turizem. |
(23) Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki
jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v
regiji, se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti v povezavi
s kmetijstvom, tudi vinogradniški turizem. |
(24) Na
izpostavljenih in pomembnih kraških območjih se pri načrtovanju turizma
ob naravnih posebnostih upošteva občutljivost teh območij, zato se
dejavnosti uskladi z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave. |
(25) Spodbuja se specializirana in raznolika lokalna ponudba, vendar v
merilu in obsegu, ki ne razvrednoti kakovosti prostora. |
(26) V
pomembnejših lokalnih središčih, lokalnih središčih in podeželskih
naseljih ter zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo
možnosti za širitev kmetij in urejanje novih objektov za ureditev
nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti,
povezanih s turizmom. |
(27) Nove prenočitvene kapacitete se prednostno urejajo v že obstoječih
stanovanjskih in gospodarskih objektih s kakovostno prenovo ali
novogradnjo na mestu obstoječih objektov. |
(28) Pri
zagotavljanju drugih turističnih kapacitet se prednostno preurejajo in
posodabljajo obstoječi objekti, pri čemer se ohranja temeljne
značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. |
(29) Počitniške hiše se gradijo kot prenova notranjih rezerv naselij in
ne kot nove širitve na nepozidanih površinah na območjih ohranjanja
narave ter v skladu z in varstvenimi usmeritvami zavarovanih območij
(predpisi o KP Kolpa in KP Lahinja). |
(30) Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v
katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe. |
(31) Na
območju Kočevskega Roga se uveljavlja lovni turizem. |
(32) Na
območju KP Kolpa in KP Lahinja se upoštevajo usmeritve za ohranjanje
narave: |
– V
območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in
neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se
turistično in rekreacijsko infrastrukturo zagotavlja na območjih naselij
in na območju predvidenih za rekreacijo v skladu z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
– Z
načrtovanjem in vzpodbujanjem trajnostnih oblik turizma in rekreacije v
neposredni bližini reke Kolpe se razbremenjuje pritisk na ožji priobalni
pas in se ga varuje ter ureja v skladu z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Ob
vodotoku se turistične in prostočasne dejavnosti kvalitativno programsko
prestrukturira, prostorsko uravnoteži in definira z Upravljavskim
načrtom za KP Kolpa. |
– Zaradi
preprečevanja poškodb habitatnega tipa HT 3260 in vplivov na ekološke
zahteve kvalifikacijskih vrst ter na njihovo ugodno ohranitveno stanje,
se ob načrtovanih rekreativnih dejavnosti, v sklopu upravljavskega
načrta KP Kolpa in KP Lahinja pripravijo izhodišča za usklajevanje
rekreacije in varstva narave, kot to določa Operativni program
upravljanja z območji Natura 2000 (v nadaljevanju OPAN). |
– Rekreacijske površine za dejavnosti, za katere so pogoj tudi
parkirišče, ureditev sanitarij (začasnih ali stalnih) ter drugih
infrastrukturnih objektov, ki hkrati terjajo neoviran dostop, pa
predlagane lokacije te možnosti nimajo, se ne načrtujejo, če tako
predpisuje tudi predpisi o KP Kolpa in drugi predpisi oziroma če se za
te ureditve ne pridobijo soglasja s področja ohranjanja narave in
okolja. |
– Na
rekreacijskih površinah ob Kolpi in Lahinji, ki potrebujejo tudi
parkirne površine, se le-ta umestijo izven naravnega spomenika, izven I.
varstvenega območja (VO) KP Kolpa in skladno z varstvenim režimom (VR)
predpisa o KP Kolpa, izvedejo se v travni izvedbi in le kot začasne
narave. V KP Lahinja se za ta namen predvidi parkirišče znotraj naselij
Pusti Gradec, Veliki Nerajec in Belčji Vrh. |
– Začasne turistične objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam, se izjemoma načrtujejo in urejajo na robnem območju površin
za turizem (BT površine), na infrastrukturno opremljenih stavbnih
zemljiščih ter na lokacijah, ki imajo neoviran ali že urejen javni
dostop za motorna vozila in drugo potrebno infrastrukturo. |
(33) Lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim
pomenom so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu
št. III., lokacije turističnih in prostočasnih dejavnosti pa so
prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VI. |
|
42. člen |
|
(izkoriščanje mineralnih surovin) |
|
(1) Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja organizirano s ciljem, da
se zagotovi uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini ter ob
tem upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva
prepoznavnosti prostora. |
(2) Območji izkoriščanja dolomita in apnenca sta Suhor pri Vinici in
Hrast pri Vinici (I in II). |
(3) Ohranjajo se perspektivna in potencialno zanimiva nahajališča
tehničnega kamna na lokacijah Izgornik, Poljanska gora – Gaj (oboje
apnenec) in Gorica 1 (dolomit). Na teh lokacijah se ohrani dostopnost do
virov mineralnih surovin. |
(4) Nelegalne kope v občini se evidentira in sanira brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. Sanacije opuščenih kopov na
območjih v bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtuje z uvedbo
ustreznih nadomestnih rab, ki ne smejo povzročati negativnih vplivov na
okolje. Na naravno ohranjenih območjih se sanacije zagotavljajo predvsem
s prepuščanjem naravni sukcesiji. |
(5) V
času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se
izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem na okoliško
poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot. |
|
43. člen |
|
(upravljanje z vodami) |
|
(1) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč se upošteva: |
– da se
prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umešča izven
območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem
odmiku tako, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in
javna dostopnost; |
– da se
z ureditvami ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se
zagotovijo izravnalni ukrepi; |
– da se
ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna
vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je
spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda; |
– da se
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
(2) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča splošno
rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi
objektov, ki jih določajo zakonski predpisi o vodah. |
(3) Na
vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali
drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem javnem dobru. |
(4) Upravljanje voda: v prostorskem razvoju se upošteva naravne procese,
ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove
dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju tako, da se na poplavnih in
erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki
lahko te procese sprožijo. |
(5) Redno vzdrževanje vodotokov je še naprej usmerjeno k vzdrževanju
vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih
objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno
obnavljajo. |
(6) V
obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija
strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na
vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni
habitati. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge
in obrežja. |
(7) Na
Kolpi se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje
stabilnosti vodnega režima. Glede na to se vzpostavi tudi ustrezne
režime rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Kolpe ter pritokov, prav
tako se vzdržuje vse vodne objekte na teh vodotokih. |
(8) Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je
zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato tudi ogroženo
življenje v vodi. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov
in odvzemu voda iz njih, ostanek pretoka oziroma akumulacija vode
zagotavlja primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih
biotopov; izvedba zajezitve zagotavlja in ohranja obseg, celovitost in
povezanost habitatov vrst vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost
biotopa pred zajezitvijo in po njej. |
(9) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Prostorske ureditve na
področju vodne infrastrukture, s katerimi se zagotavlja varstvo pred
škodljivim delovanjem voda, so, kadar vplivajo na območje dveh ali več
občin, prostorske ureditve državnega pomena. Zagotavlja se varnost
naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri
tem uveljavlja načelo sonaravnosti in upošteva naravna dinamika
vodotokov. |
(10) Ohranjajo se retenzijske površine, prodišča in mokrišča, vode se
zadržujejo v povirnem delu. |
(11) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Kolpa se skladno s
prostorskimi možnostmi nameni turističnim, rekreacijskim in prostočasnim
dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob
ohranjanju morfoloških značilnosti Kolpe in obvodnega prostora ter
značilnosti posameznih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih
značilnosti obvodne krajine. |
(12) Na
vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v
prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. |
(13) Reka Kolpa je območje kopalnih voda. Prostori za kopanje se skladno
z veljavnimi predpisi urejajo predvsem na delih Kolpe, kjer so že
vzpostavljena šotorišča in kampi, če ti niso na poplavnem območju ter
kjer so že vzpostavljene ureditve za rekreacijo in športne dejavnosti ob
vodi ali na njej. |
(14) Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče
organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških
značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z
ranljivostjo vodnih ekosistemov. |
(15) Izkoriščanje vode kot naravnega vira, kot so odvzemi vode za
namakanje ali za morebitne nove male vodne elektrarne, je dopustno, ob
pogoju, da je predhodno utemeljeno kot sprejemljivo z vidika vplivov na
okolje in z vidika vplivov na območje ohranjanje narave (naravna
vrednota in posebno varstveno območje, umestitve v krajino) in skladno s
predpisi, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov. |
(16) V
ureditve v obvodnem prostoru se vključuje tudi ustrezno obnovo in
prenovo starih mlinov in žag skupaj z jezovnimi zgradbami. Poleg prvotni
namembnosti se lahko namenijo tudi pridobivanju električne energije ob
upoštevanju naravovarstvenih in kulturno varstvenih smernic in pogojev. |
(17) Pri
zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev
vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za
zajezitvijo. |
(18) Oskrba z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo in
varujejo vsi obstoječi in potencialno pomembni vodni viri ter spodbuja
varčna in smotrna raba pitne vode. |
(19) Oskrba s pitno vodo in z vodo za gospodarsko rabo in prostočasne
dejavnosti se še naprej zagotavlja iz povodja reke Kolpe. V ta namen se
ohranjajo njeno kemijsko in ekološko stanje ter obnovljivost naravnega
vira, pa tudi ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini,
vključno z ustvarjenimi prvinami vodnega sveta. |
(20) Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih
virov tudi v prihodnosti vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov
vodovarstvenih območij, zlasti pa urejanjem sistemov za odvajanje in
čiščenje odpadnih voda. S tem se hkrati ohranjajo možnosti za
izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov,
ki v prihodnosti lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za
turizem in rekreacijo. |
(21) Na
območjih ohranjanja narave, vezanih na vode, se zagotavlja: |
– Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
– Vodna
infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih. |
– Urejanje vodotokov se vsestransko pretehta in upošteva naravno
dinamiko porečja. Izvaja se s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo
ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. |
– Na
reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega
stanja. |
– Mehansko čiščenje vodotokov se načrtuje tako, da se v obdobju treh let
očisti največ 30 % površine vodotoka znotraj con kvalifikacijskih vrst. |
– V
načrtovanje posegov v vodotoke se vključujejo ekološke zahteve
kvalifikacijskih vrst, zlasti da se ohranja sedanji obseg naravne
ohranjenosti vodotokov, predvsem obstoječe dele razgibanih naravnih
brežin, zalive, mrtve rokave, tolmune in plitvine. Ohranja se vodna
dinamika (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in
brežin vodotoka ter obseg poplavnih območij). |
– V
conah kvalifikacijskih vrst se ohranja mokrišča in vodne površine v
gozdu (mlake, luže in kaluže). |
– Načrtuje se ohranitev in sanacija kalov (mlake, lokve), ki se
namenjajo tradicionalni rabi (napajanje živine) ali drugim dejavnostim,
s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave. |
|
7.2 Usmeritve za prostorski razvoj
na posebnih območjih |
|
44. člen |
|
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih) |
|
(1) Na
območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se ohranja krajinske
prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero se ohranijo
najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. Poleg
zgodovinsko pogojenega razvoja je pomembno varovati tudi naravne
sestavine prostora ter tradicionalno ekstenzivno kmetijsko rabo. Za
območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območjih sosednjih občin, se
predvidi izdelava krajinskih zasnov oziroma posebnih strokovnih podlag
za urejanje krajine v sodelovanju ob upoštevanju razvojnih potreb
sosednjih občin. Poleg naravovarstvenih izhodišč se v tem prostoru
varujeta tudi vsebinska povezanost območja in njegov
kulturno-zgodovinski pomen, ki ga obeležujejo ostanki zgodovinske
poselitve in urejanja krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih
dogodkov, ki jih družba prepoznava kot posebne vrednote. |
(2) Za
območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna
sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje izven
območij naselij, se pripravijo OPPN ali regulacijski načrti, ki
temeljijo na strokovnih prostorskih preveritvah in utemeljitvah. |
|
45. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti) |
|
(1) Ohranjanje prepoznavnosti krajin se zagotavlja na celotnem območju,
predvsem pa na območjih prepoznavnosti – dolini zgornje Kolpe pod Starim
trgom, pri Marindolu, na območju Dobličice pri Jerneji vasi ter območje
KP Lahinja. |
(2) Ohranja se tudi naravne in ustvarjene prvine prepoznavnosti, ki se
pojavljajo po celotnem območju občine: oblika naselij in posamičnih
kakovostnih arhitekturnih objektov ter njihova umeščenost v prostor,
sklenjena gozdna območja, vrtače, delane vrtače in plitva erodirana tla
do kamninske podlage, breze, steljniki, obdelovalne terase, drobna
parcelna struktura njivskih krajin na uravnanem in blago valovitem
reliefu, vinogradi z drobno strukturo parcel in vrstami po padnici ter z
zidanicami ter Kolpa, Lahinja in Dobličica z objekti in obvodnim
prostorom. Varujejo se ekološki procesi sonaravnega gospodarjenja v
kulturni krajini in povezave s stavbno in naselbinsko dediščino. |
(3) Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je
oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto,
zidanicami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja in orodja ter s
samotnimi kmetijami, domačijami, zaselki. Urejajo se kot območja,
pomembna za prepoznavnost prostora. |
(4) Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin se vključi v
prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega
razvoja kulturne krajine, pa tudi druge kulturne dediščine. |
|
46. člen |
|
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Z
načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo
kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi
potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnava dediščino kot
dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter
prostorski potencial. |
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana,
stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina,
ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega
pomena, varstvena območja dediščine in preostala registrirana
dediščina). |
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska
dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva
dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z
dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo,
poselitev, infrastruktura in drugi. |
(4) Posebno pozornost se posveti ohranitvi izredno ogrožene etnološke
dediščine (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice,
zidanice itd.) in se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi
možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe (Črnomelj, Vinica, Pobrežje,
Turn pri Brezniku ter lokaciji Brdarci in Pusti Gradec). |
(5) Kočevarske vasi se ohranjajo in prezentirajo kot ruševine in se
vključujejo v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po
možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine. |
(6) Poleg objektov dediščine se, kjer je to določeno, varujejo tudi
njihova vplivna območja, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in
vizualnega vidika, s čimer se smiselno dopolnjujejo tudi varstvene
usmeritve za kulturno krajino. Vplivna območja se povzamejo tudi v
prostorskih aktih s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske
integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja
dediščine. Pomembnejše in prostorsko izpostavljene kulturne spomenike
varujemo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg
fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev
obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju
varujemo tudi drugo kulturno dediščino, kadar je vedutno izpostavljena
in pomembna za krajinsko sliko širšega območja. |
(7) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem.
Območja naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine (cerkve,
kapele, znamenja), vključno z njihovim ambientalnim okoljem, profane
stavbne dediščine (predvsem meščanske stavbe in etnološka dediščina –
stare kmečke hiše, domačije, posamične kašče in zidanice, stavbe v jedru
Črnomlja, gradovi), memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med
2. svetovno vojno) in arheološke dediščine se praviloma varujejo »in
situ«. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko
varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem. |
(8) Na
območju kulturne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo
in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne
umeščajo velike industrijske cone ali druge dejavnosti, ki bi
predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada. |
|
47. člen |
|
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti) |
|
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s
posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki
jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba
pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne
službe za ohranjanje narave ter dovoljenje za poseg v naravo. |
(2) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
občine Črnomelj, predvsem pa na območjih ohranjanja narave: |
– zavarovana območja Krajinski park Kolpa in Krajinski park Lahinja; |
– za
zavarovanje predvidena območja regijski park Kočevsko-Kolpa in naravni
spomenik Jelševnik; |
– naravne vrednote različnih zvrsti (površinska geomorfološka,
podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka,
ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota). Naravne vrednote
se varuje v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti
naravnih vrednot; |
– pričakovane naravne vrednote, predvsem nizki kras in nahajališče
premoga v Kanižariški premogovni kadunji. Na območjih pričakovanih
naravnih vrednot se najdbe mineralov in fosilov prijavi pristojnemu
ministrstvu; |
– ekološko pomembna območja (Kočevsko, Stobe, Kolpa, Veliko Bukovje,
Lahinja, Dobličica, Petrišina jama, Bezgovka in Gornji kal). Ohranja se
razsežnost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst,
ohranja njihova kakovost ter povezanost ter omogoča ponovna povezanost,
če je bila le-ti prekinjena; |
– posebna varstvena območja (območja Natura 2000) (Bezgovka, Veliko
Bukovje, Kočevsko, Kočevsko – Kolpa, Gornji Kal, Petrišina jama,
Dobličica, Stobe - Breg, Kolpa in Lahinja). Ohranja se naravna
razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih
vrst, ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo. Ohranja ali izboljšuje se kakovost habitata rastlinskih in
živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za
najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje,
skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst
in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena; |
– habitatni tipi, pri katerih se ohranja naravna razširjenost,
specifična struktura in ustrezna raba ter ugodno stanje za habitate
značilnih rastlinskih in živalskih vrst. Na območjih habitatnih tipov se
posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar
največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih
tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo
specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna
raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih
tipih; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih
rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov,
ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
(3) Naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka,
podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka,
ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota): naravne vrednote
se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti
naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le,
če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali
opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne
ogrozi njihov obstoj. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se
posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki,
hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način,
da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu
in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične,
fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;
na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost
in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni
vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin
in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto,
do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kakovosti ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako,
da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni
sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da
se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri
čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti
izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(4) Ohranjajo se tudi prvine biotske raznovrstnosti krajine kot so
travniški sadovnjaki, mejice, žive meje, posamezna drevesa, skupine
dreves, gozdni otoki in steljniki. |
|
7.3 Območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja |
|
48. člen |
|
(splošne določbe) |
|
(1) Na
erozijskih in plazovitih območjih, ki se kot takšna izkažejo ob
podrobnejši preveritvi pred sprejetjem OPPN oziroma izdajo gradbenega
dovoljenja, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma
dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem
povzročijo naravne nesreče. Na poplavnih območjih, kjer so že obstoječa
stavbna zemljišča, se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture.
Dopustna so vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in novogradnje na
mestih obstoječih objektov z vodnim soglasjem oziroma ustreznim
dovoljenjem pristojnega organa. |
(2) Na
vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo z
vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno
povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtuje. |
(3) Pri
posegih v prostor se upošteva požarno ogroženost naravnega okolja. |
(4) Na
območjih naselitev in industrije se velika pozornost posveti opredelitvi
in izvedbi požarnega varovanja. |
(5) Glede na stopnjo potresne ogroženosti so objekti ustrezno
protipotresno projektirani in grajeni. |
(6) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
(7) Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se ne smejo
spreminjati, razen v skladu s predpisi o vodah. Kadar je izkazan javni
interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima
možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih
ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje
voda. |
(8) V
občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih
se zagotavlja, da se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor
načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov,
kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se
tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih
strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost
objektov. |
(9) Na
erozijskih, plazovitih in plazljivih območjih se omogoči varne
življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem
razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko
ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. |
(10) Upoštevajo se omejitve zaradi potresne varnosti za območje s
potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. |
(11) Na
območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti, ki se ukvarjajo s
proizvodnjo in skladiščenjem nevarnih snovi, to so območja industrijskih
dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in skladiščenjem nevarnih
snovi (skladišče Istrabenz plini v Črnomlju kot vir manjšega tveganja za
okolje) in območja znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih
snovi na cestnem omrežju, se razvoj naselij načrtuje in ureja na način,
da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju
prostorskega razvoja naselij se izogiba območjem, ki so ogrožena zaradi
nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna). |
(12) Ožje vplivno območje virov ogroženosti zaradi nevarnih snovi se
nameni t.i. blažilnim območjem, katerih funkcija je zagotovitev čim
manjše škode. Raba na blažilnih območjih obsega dejavnosti, ki so manj
ranljive za izide izrednih dogodkov (eksplozije, požari, izpusti
strupenih snovi v zrak in vode). |
(13) Na
potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične,
gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija
zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za
zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo
morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in
pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih
pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko
sprejemljivih mejah. |
(14) Kjer vzpostavitev ustreznega varstva ni možna ali ni ekonomsko
upravičena, se opredeli ta območja kot območja povečane ogroženosti ali
obstoječo neustrezno rabo opusti oziroma spremeni. |
(15) Pri
izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se izvedejo
najnujnejši ukrepi. Pri tem se v največji možni meri omogočijo nadaljnji
naravni procesi, razen če bi to ogrožalo obstoječa naselja oziroma
varovane vrednote kulturne dediščine. |
(16) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop
večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Ruševine se
odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo
dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na
območju, ki jo določi državni organ za določitev lokacij ob izbruhu
epidemije. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev
prebivalcev se uredi kot šotorišča na primernih utrjenih površinah v
bližini prizadetega naselja, vendar ne na poplavnih območjih. Regijski
logistični center je na Otovcu. |
|
49. člen |
|
(območja za potrebe obrambe) |
|
Razvoj
obrambnih dejavnosti v občini ni predviden. |
|
50. člen |
|
(območja za varstvo vodnih virov) |
|
(1) Vodovarstvena območja zajetij pitne vode se nahajajo na obrobju
Kočevskega Roga na območju Doblič, Sinjega Vrha, Vinice in Adlešičev.
Vsi obstoječi vodni viri se varujejo pred onesnaženjem in posegi v
prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na
vodovarstvenem območju. |
(2) Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih
pasov z varstvenimi režimi pri izvedbi gradnje in ureditev, tako da se
dosledno upoštevajo varstveni režimi ter pogoji in določila iz uredbe,
ki ureja vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov v občinah
Črnomelj, Metlika in Semič. Na teh območjih se upoštevajo usmeritve: |
– odlaganje odpadkov in izpuščanje onesnaženih odpadnih voda v tla na
ponikanje nista dopustni; |
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje
odpadnih voda; |
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi
čistilnimi sistemi (pretočne greznice, rastlinske čistilne naprave,
individualne biološke čistilne naprave ipd.), na najožjih vodovarstvenih
območjih v vodotesnih nepretočnih greznicah, spodbuja se zamenjava
klasičnih nepretočnih greznic s prej omenjenimi sistemi; |
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode so brez iztoka in
vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter
gnojevke in gnojnice se odvaža na za to primerne površine; |
– če gre
za gradnjo na vodovarstvenem območju, se upošteva predpis o
vodovarstvenem območju, pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja za gradnjo pomožnih objektov pa se dosledno upošteva predpis
o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki jih je dopustno izvesti samo
na podlagi vodnega soglasja in predpisane dokumentacije, potrebne za
pridobitev vodnega soglasja; |
– morebitna skladišča za odpadke in nevarne snovi na vodovarstvenih
območjih je treba načrtovati in graditi tako, da bodo zagotovljeni vsi
potrebni ukrepi v primeru nesreč in razlitij; |
– vse
lokalne vodne vire (izviri, opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih,
kali, ribniki, mlake) se ohrani oziroma očisti in ustrezno vzdržuje. |
(3) Vse
vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem ne samo na formalni
način, ampak tudi aktivno prek nadzora dejavnosti v prostoru in posege
na vodovarstvenih območjih presoja skozi analize tveganj ter v skladu z
določili pristojnih služb. Posebno pozornost se nameni vodovarstvenemu
območju na zahodnemu delu občine Črnomelj (Dobliče), kjer se lahko
intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite
podtalnice. |
(4) Zagotovi se dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo
čistilnih naprav prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne
nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti. |
|
51. člen |
|
(območja sanacij razvrednotenj v krajini) |
|
(1) Sanacije nelegalnih površinskih kopov na območjih v bližini
poselitve ali večjih prometnic se načrtujejo z uvajanjem ustreznih
nadomestnih rab, ki pa ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje.
Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s
prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v
skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov. |
(2) Razvrednotena območja se ureja z načrtovanjem in izvajanjem sanacij,
za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo. |
|
7.4 Območja infrastrukturnih
prostorskih ureditev |
|
52. člen |
|
(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture) |
|
(1) Trase prometnic se načrtuje čimbolj racionalno, v skupnih
infrastrukturnih koridorjih tako, da se čim manj prizadene enotnost
večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje
v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem in objektom
kulturne dediščine in drugim območjem in prvin, pomembnih za
prepoznavnost ter območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov
ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij, še
posebej na obrobju Kočevskega Roga in na območju KP Lahinja in KP Kolpa.
Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov,
protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, so izvedene ob
upoštevanju krajinskih vzorcev območij, preko katerih potekajo trase. |
(2) Na
obrobju Kočevskega Roga se površine za ustavljanje in parkiranje vozil
urejajo v okviru naselij, zunaj območja naravnih vrednot. |
(3) Nove
kolesarske poti se v naravnem okolju urejajo tako, da ne ogrožajo
naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, prvin prepoznavnosti
prostora in v skladu s potrebnimi smernicami in pogoji. |
|
53. člen |
|
(usmeritve za umeščanje okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture) |
|
(1) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje racionalno, v skupnih
koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih
površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v
vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se izogiba območjem kulturne
dediščine in drugim območjem in prvinam, pomembnih za prepoznavnost, ter
naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij
oziroma posebnih varstvenih območij, še posebej na obrobju Kočevskega
Roga in na območju KP Lahinja in KP Kolpa. |
(2) Novi
energetski in komunikacijski infrastrukturni vodi se izvedejo podzemno,
prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih
delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo
v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če
gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če
se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dopusten. |
(3) Oskrbo z energijo pri gozdarskih kočah in logarnic se ob zatečenih
zmogljivostih zagotovi z rabo naravi prijaznih virov. |
(4) Objekti izpustov iz kanalizacijskih sistemov in cestnih prepustov,
ki so speljani v vodotoke na območju občine Črnomelj, niso vidni, pač pa
so zgrajeni z iztokom pod gladino vode, razen v primerih, ko terenske
razmere ne omogočajo izvedbe iztoka pod gladino vode. |
(5) Objekti in naprave namenjeni izrabi obnovljivih virov energije, naj
bodo umeščeni v prostor v skladu z varstvenimi režimi v prostoru in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. |
|
8 Usmeritve za določitev namenske rabe
zemljišč |
|
54. člen |
|
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V
izvedbenem delu tega OPN se določijo območja naslednjih osnovnih
namenskih rab zemljišč: stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna
zemljišča, vodna zemljišča, druga zemljišča, ki se delijo še na PNR. |
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v
veljavnem planskem aktu in strokovnih podlag, v katerih so utemeljene
potrebe po zagotavljanju teh zemljišč in predvideni obseg ter lokacija
teh zemljišč. |
(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi
prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, upoštevajoč tudi podatke
o gozdu (MKGP) in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij. |
(4) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v
veljavnem planskem aktu in podatka MKGP (maska gozda). |
(5) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v
veljavnem planskem aktu ter veljavnih katastrskih podatkov in DOF. |
(6) Območja poplav se določijo na podlagi hidrološko-hidravličnega
izračuna, ki se za lokacije v bližini vodotokov in za posege, ki bi
lahko pomembno vplivali na vodni režim, pripravi kot strokovna podlaga v
postopku priprave OPPN oziroma v fazi priprave DGD oziroma PZI, skladno
s predpisi. |
(7) Druga zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v
veljavnem planskem aktu in ob upoštevanju dejanskega stanja ter
projektnih preveritev. |
|
9 Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
55. člen |
|
(usmeritve za določitev PIP) |
|
(1) V
izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območje
razpršene poselitve in razpršene gradnje in za odprt prostor po
različnih EUP. |
(2) PIP
določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj
ter DIP, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje
objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na
GJI in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno
ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in
naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij
stavbnih zemljišč ter za pripravo OPPN. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
1 Splošne določbe |
|
56. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Izvedbeni del OPN določa prostorske izvedbene pogoje (PIP) za
posamezna območja podrobnejše namenske rabe (PNR) in za posamezne enote
urejanja prostora (EUP) ter DIP za posamezna območja namenske rabe in
PNR in za posamezne EUP. |
(2) Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje določajo s
podrobnejšimi PIP za posamezne PNR ter s posebnimi PIP za posamezne EUP,
pri čemer posebni PIP za posamezne EUP podrobneje določajo,
dopolnjujejo, lahko pa tudi izključujejo splošne ali podrobnejše PIP.
Pri tem se smiselno uporabljajo tudi grafično ponazorjene osnovne
usmeritve za postavitev in oblikovanje objektov, prikazane v Prikazu
usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov. |
|
2 Enote urejanja prostora |
|
57. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Območje občine se deli na EUP, območje mesta Črnomelj (območje UN
Črnomelj) pa se deli še na podenote (PEUP). V okviru teh so določeni
pogoji za urejanje: |
– posameznih naselij, |
– delov
naselij, |
– območij odprtega prostora. |
(2) Za
posamezno EUP veljajo: |
– splošni PIP za urejanje prostora, |
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in
PNR in so navedeni v členih s podrobnejšimi PIP za posamezne PNR, |
– posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v členih s
posebnimi PIP za posamezne EUP. |
|
3 Območja namenske rabe prostora |
|
58. člen |
|
(območja namenske rabe prostora) |
|
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih
zemljišč, območja vodnih zemljišč, območja drugih zemljišč. |
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere
vrste PNR so še podrobneje razdeljene. |
(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v preglednici
1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti,
dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje
ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za
posamezne PNR), so opredeljeni v členih 104 do 114 tega odloka. |
(4) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem.
Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC,
PŽ, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), mestni gozdovi
– gozdovi s posebnim namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne
površine (ZDo), druge zelene površine (ZD), pokopališča (ZK). |
(5) Na
območjih veljavnih OPPN so v kartografskega dela tega OPN okvirno
(informativno) prikazane prevladujoče PNR. |
Preglednica 1: Prikaz
območij in površin namenske rabe prostora. |
OBMOČJA OSNOVNE NRP |
OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE (PNR) |
Podrobnejše površine PNR |
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
|
SS –
stanovanjske površine |
SSo –
urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije |
SSs –
urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
SSn –
urbana strnjena stanovanjska pozidava |
SSv –
urbana večstanovanjska pozidava |
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
SBv –
urbana večstanovanjska pozidava za posebne namene |
SK –
površine podeželskega naselja |
SKs – površine podeželskega naselja s kmetijami in
stanovanjskimi hišami |
SKk –
območja kmetij |
|
SKg –
površine kmetijskih objektov |
SP –
površine počitniških hiš |
|
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij |
|
CD –
druga območja centralnih dejavnosti |
CDi –
območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa, CDz –
območja zdravstva |
CDk – območja kulturnih dejavnosti, javne uprave in gasilskih
domov |
CDv –
območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
CDo –
območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih
dejavnosti in manjša obrt |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
IP –
površine za industrijo |
|
IG –
gospodarske cone |
|
IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
B – POSEBNA OBMOČJA |
|
BT –
površine za turizem |
|
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
ZS –
površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZSk –
površine za oddih in rekreacijo ob Kolpi |
ZP –
parki |
|
ZV –
površine za vrtičkarstvo |
|
ZD –
druge urejene zelene površine |
|
ZK –
pokopališča |
|
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
|
PC –
površine cest |
|
PŽ –
površine železnic |
|
PO –
druge prometne površine |
|
|
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
|
Av –
površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih,
stanovanja, kmetije |
|
Az – zidanice in turistični objekti v vinogradniških območjih |
|
As –
površine razpršene poselitve – površine podeželskega naselja s
kmetijami in stanovanjskimi hišami |
|
Ak –
površine razpršene poselitve – kmetije |
|
Ap –
površine razpršene poselitve – površine počitniških hiš |
|
|
Ag –
površine razpršene poselitve za kmetijske objekte |
|
|
Ao – površine razpršene poselitve – zidanice in turistični
objekti zunaj vinogradniških območij |
|
II.
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
Gg –
gozd gospodarskega pomena |
|
Gp –
gozd s posebnim namenom |
Gpn –
gozd s posebnim namenom |
Gpr –
gozd s posebnim namenom – rezervat |
Gv – varovalni gozd |
|
IV. OBMOČJA VODA |
V – POVRŠINSKE VODE |
|
VC –
celinske vode |
|
V.
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
LN –
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
|
4 Dopustna izraba prostora |
|
59. člen |
|
(dopustna izraba prostora) |
|
(1) DIP
je za načrtovane prostorske ureditve, za katere je to potrebno, določena
v podrobnejših PIP za PNR oziroma v posebnih PIP za EUP kot odstotni
delež odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi
prebivalcev območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot
prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov
(npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke) glede
na celotno površino EUP oziroma PNR. |
(2) DIP
je za načrtovane prostorske ureditve, za katere je to potrebno, določena
v podrobnejših PIP za PNR, in sicer kot FI in FZ. Pri izračunu Fz in FI
se obračunajo vsi zgrajeni objekti na gradbeni parceli. Pridobivanje
novih gradbenih dovoljenj pred legalizacijo nelegalne oziroma neskladne
gradnje ni dopustno. |
(3) V
EUP, kjer DIP ni določena, se glede DIP upoštevajo normativi in
standardi za posamezno dejavnost. |
(4) Odstopanja od FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre
za rekonstrukcijo obstoječih stavb. |
|
5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
60. člen |
|
(dopustne dejavnosti) |
|
(1) PIP
glede dopustnih ih dejavnosti so podrobno prikazani v preglednicah, ki
so v členih od 104 do 114 tega odloka, in so opredeljene na podlagi
predpisov, nekatera poimenovanja pa so poenostavljena ali združujejo več
kategorij iz predpisov. |
(2) Na
območju mesta Črnomelj, razen na območju ČR_6/8_OPPN (mestno jedro
Črnomlja), niso dopustne dejavnosti, ki so na »Seznamu obveznih
dejavnosti v mestnem jedru Črnomlja« iz 115. člena tega odloka. |
Preglednica 2: Pojasnilo
povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti v tem odloku in
poimenovanjem v predpisu o klasifikaciji dejavnosti |
Poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku |
Dejavnosti, navedene v predpisu o klasifikaciji dejavnosti |
kmetijstvo |
A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
izkoriščanje mineralnih surovin |
B rudarstvo |
predelovalne, proizvodne,
industrijske dejavnosti |
C predelovalne dejavnosti |
oskrba z energijo |
D oskrba z električno energijo, plinom in paro |
– oskrba z vodo
– odvajanje in čiščenje odpadne vode
– ravnanje z odpadki |
E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje
okolja |
gradbeništvo |
F gradbeništvo |
trgovina ter storitvene dejavnosti |
G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil |
promet in skladiščenje |
H promet in skladiščenje |
gostinstvo in turizem |
I gostinstvo |
poslovne dejavnosti |
J informacijske in komunikacijske dejavnosti
K finančne in zavarovalniške dejavnosti
L poslovanje z nepremičninami
M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
N druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
dejavnosti javne uprave |
O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne
varnosti |
izobraževanje |
P izobraževanje |
zdravstvo in socialno varstvo |
Q zdravstvo in socialno varstvo |
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti |
R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
druge dejavnosti |
S druge dejavnosti
T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;
proizvodnja za lastno rabo
U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
(3) Na
območjih stanovanj se v objektih, v katerih se na dan uveljavitve tega
prostorskega načrta izvaja dovoljena nestanovanjska raba, dopusti
novogradnja v obsegu prilagoditve objekta nujnim tehničnim zahtevam za
ohranitev izvajanja dejavnosti, ki ne moti bivalnega okolja. |
(4) Na
območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki
s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti, dozidava in nadzidava s povečanjem
uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega
odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim
zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne
poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja. |
|
5.1 Splošna določila za objekte in
odprte površine |
|
61. člen |
|
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen) |
|
(1) V
EUP so na površinah PNR dopustne gradnje osnovnih objektov, pomožnih in
začasnih objektov, ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali posebnih
PIP za posamezne EUP in PEUP. |
(2) Dopustna je gradnja objektov GJI, namenjena komunalnemu opremljanju
stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu
okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi. |
|
62. člen |
|
(namembnost objektov in vrste posegov v prostor) |
|
PIP
glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so podrobno
opredeljeni v preglednicah v členih od 104 do 114 tega odloka. |
|
63. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in drugih posegov v prostor) |
|
(1) Na
vseh območjih je dopustna gradnja in rekonstrukcija objektov GJI,
skladno z določili tega odloka. |
(2) Gradnje, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter odstranitve
objektov, kot tudi spremembe namembnosti objektov so dopustne na
območjih, kjer je to skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR
ali EUP. Odstranitve objektov ali delov objekta kulturne dediščine so
dopustne le, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega
organa. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela
objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih
elementov upoštevati usmeritve kot jih določi pristojna javna služba ali
so določeni v kulturnovarstvenem soglasju. |
(3) Prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in
dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer
pa se glede umeščanja, oblikovanja in namembnosti smiselno upošteva
prostorski kontekst v smislu kontinuitete prostora, ki ga določajo
značilnosti tradicionalnih objektov, kot so način umestitve v prostor,
prostorski red, dimenzije, razmerja, materiali, arhitekturni elementi in
detajli. |
(4) Za
dozidave in vse vrste razširitev objektov veljajo osnovna določila za
gradnjo novih objektov. |
(5) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh legalno zgrajenih objektih. Pri
vzdrževanju se ohranja oziroma zagotovi prvotne kakovostne fasadne
elemente. |
(6) Dopustne so rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov izven stavbnih
zemljišč. |
|
64. člen |
|
(lega objektov in odmiki) |
|
(1) Odmiki novih objektov od mej sosednjih zemljišč: |
– 3,0 m
– za vse zahtevne in manj zahtevne objekte – za stavbe (nad terenom in
pod njim), razen v primeru gradnje v nizu, |
– 1,5 m
– za vse pomožne objekte, razen za ograje, podporne in oporne zidove,
urbano opremo ter parterne ureditve, pri katerih je najbolj izpostavljen
del odmaknjen minimalno 0,5 m, |
– 5,0 m
– za nove stavbe na območjih IG in IP, ki mejijo na območja stanovanj,
centralnih dejavnosti in posebnih območij, razen v primerih ko je to s
prostorskim aktom drugače določeno. |
(2) Ne
glede na določila prvega odstavka so dopustni manjši odmiki objektov od
meje sosednjega zemljišča, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega
prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v
vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če
so dovoljeni s pisnim soglasjem vseh lastnikov tangiranega sosednjega
zemljišča. Manjši odmiki brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča so
dopustni le v primeru gradnje na mestu legalno zgrajenih objektov v
istih tlorisnih in vertikalnih gabaritih, v delu, ki meji na tangirano
sosednje zemljišče. |
(3) Ne
glede na določila prvega odstavka tega člena se lahko brez odmikov od
meje sosednjih zemljišč postavijo oziroma zgradijo naslednji pomožni
objekti: |
– utrjene dovozne poti in dvorišča; |
– pomožni infrastrukturni objekti, razen male komunalne čistilne
naprave, objekte s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem in pomožne
objekte za spremljanje stanja okolja, kjer je potreben odmik minimalno
1,5 m; |
– poljska pot, gozdna cesta ali vlaka, planinska pot, trimska in
kolesarska steza; |
– obore
in ograje za pašo živine; |
– urbana
oprema ter podzemni pomožni objekti. |
(4) Odmiki novih objektov od cestnega telesa javnih cest morajo biti v
skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne
ceste, upoštevaje določila tega odloka v zvezi z gradbenimi linijami in
gradbenimi mejami ter zahteve za zagotavljanje preglednosti in prometne
varnosti. |
(6) Odstopanje od določil prejšnjega odstavka je dopustno v soglasju z
upravljavci javnih cest in kadar stavbe sledijo obstoječi razpoznavni
gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera
veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. |
(5) Pri
umeščanju objektov se upoštevajo gradbene linije. Kjer te niso določene
v kartografskem delu OPN, se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih
objektov na območju; postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni
regulacijski črti naselja, dela naselja ali ulice. Izjema so gručasta
naselja oziroma deli naselij, kjer ni razpoznavne gradbene linije; tu
velja pravilo, da se stanovanjski objekti umeščajo ob javni prostor,
preostali deli domačij pa se oblikujejo po zgledu tradicionalnih
gručastih domačij. |
(6) Nizanje objektov v dolžino na gradbeni parceli je sprejemljivo ob
pogoju, da so ti funkcionalno in oblikovno smiselno usklajeni medsebojno
in glede na širši prostorski kontekst. |
(7) Pri
odmikih se upoštevajo odmiki od najbolj izpostavljenih delov objektov. |
(8) Za
gradnjo objektov ob javnih površinah je izhodišče za določanje kote
pritličja objekta praviloma kota javnega prostora, ob katerem bo stal
objekt. Kota pritličja ne sme biti več kot 1,5 m pod koto ali nad koto
javne poti ali javne ceste, ob kateri stoji, če je odmik objekta od
javnega prostora manj kot 8,0 m. Kota terena zasebnega zemljišča ob meji
z javnim prostorom lahko odstopa največ 1,0 m od kote terena javnega
prostora, na katerega meji. Odstopanja so dopustna na območjih
tradicionalne tipologije gradnje, če gre za prilagajanje urbanističnim
značilnostim naselja. |
(9) Pri
umeščanju objektov v prostor se upošteva zunanja meja priobalnega
zemljišča, ki sega na vodah 1. reda 15 m, zunaj naselij 40 m, na vodah
2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. |
|
65. člen |
|
(velikosti in oblikovanje objektov) |
|
(1) Na
območju občine Črnomelj ločimo med naselji s kontinuiteto in naselji
brez kontinuitete. Izhodišče za ločevanje med naselji je preglednica v
petem odstavku 102. člena. |
(2) Naselja brez kontinuitete se oblikuje na sledeč način: |
– upoštevajo se relief, obstoječa vegetacija, prometnice in druga GJI,
ter drugi elementi prostora, |
– upoštevajo se sodobne organizacijske funkcije domačij, tehnologija,
načini izvedbe, pri čemer se daje prednost avtohtonim materialom, |
– prednost ima prenova naselij, naselja se zgoščujejo, pri čemer se
ohranjajo javne odprte površine, |
– vzpostavlja se prepoznavna podoba naselja, |
– s
subtilnim prepletom odnosov med starim in novim, se varuje identitetna
podoba avtohtonega stavbarstva, pri čemer se uveljavljajo sodobni
oblikovalski pristopi, |
– pri
oblikovanju objektov se povzemajo stavbni elementi avtohtonega
stavbarstva in se interpretirajo na sodoben način, |
– kot
del celote se vzpostavljajo tlorisno in volumensko razmerje posameznih
objektov in domačij, nakloni streh ter položaj objektov glede na
sosednji objekt in značilen vzorec naselja. |
(3) Naselja s kontinuiteto se oblikujejo na sledeč način: |
– ohranja se kulturna krajina in omejujejo posegi ob robu naselja, |
– zgoščuje se grajena struktura, prenavljajo in ohranjajo se avtohtoni
vzorci poselitve, |
– dopustna je sprememba rabe avtohtonih objektov za namene bivanja ali
turizma oziroma druge dejavnosti, ki ne spreminjajo značaja objekta, |
– varuje
se prepoznavno podobo naselja in krajine, |
– pri
oblikovanju objektov se povzemajo stavbni elemente avtohtonega
stavbarstva in se interpretirajo na sodoben način. Nujno se upoštevajo
tlorisno in volumensko razmerje, naklon strehe, kritina, položaj objekta
glede na sosednji objekt, značilni arhitekturni členi ter drugi
elementi, ki ohranjajo ali vzpostavljajo identitetno podobo naselja. |
(4) Vsi
objekti in prostorske ureditve se prilagodijo tradicionalnim oziroma
sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam iste vrste v okolici po
stavbnih volumnih, višini in gradbenih linijah ter gradbenih mejah,
naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad,
uporabi materialov ter načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi
in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. |
(5) Vsi
objekti na gradbeni parceli so oblikovno usklajeni medsebojno in s
kakovostnimi objekti na območju naselja. |
(6) Višinski gabariti: pri določanju višine objektov se upošteva tudi
pretežna višina kakovostnih okoliških objektov znotraj EUP, tako da novi
objekti po višini ne izstopajo iz silhuete naselja in da ustrezno
izkoriščajo terenske danosti. Izjema so EUP, v katerih so z določili
tega odloka posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od
obstoječih. |
(7) Etažna višina pritličja je odvisna od vrste in namembnosti objekta
in pri stanovanjskih stavbah znaša praviloma do 3,00 m, pri objektih za
opravljanje dejavnosti pa je lahko višja, glede na posebnosti posameznih
dejavnosti. Podstrešje je lahko izvedeno v dveh etažah ali se lahko
izvede nad mansardo, oboje je dopustno pri enakih/nespremenjenih pogojih
za višino objekta ter za oblikovanje strehe in strešnih elementov. |
(8) Podzemne etaže (garaže in kleti) so dopustne na stavbnih zemljiščih,
kjer to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih
vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Klet mora
biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja na razgibanem terenu
največ 1,40 m nad terenom, na uravnanem terenu pa največ 0,50 m nad
terenom; tlorisni gabarit kleti je lahko drugačnih dimenzij od
tlorisnega gabarita pritličja. |
(9) Strehe: oblika, naklon, kritina in smeri slemen se prilagodijo
kakovostni podobi v naselja ali dela naselja. Kritine so temnih barv
(naravne opečne na območjih tradicionalne tipologije gradnje, drugje
lahko tudi sive ali rjave barve), ne bleščeče. Na območjih brez javnega
vodovoda so dopustne le opečne ali nebarvane betonske kritine, odvisno
od tipologije gradnje v naselju. Dopustne so ozelenjene strehe in
strehe, pokrite z gramozom ali drugimi ustreznimi materiali za izvedbo
ravne strehe. Osvetlitev podstrešnih prostorov in mansard je dopustna s
terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo
biti višje od osnovne strehe in morajo biti na posamezni strehi
poenoteno oblikovane ter lahko zavzemajo največ tretjino površine vsake
strešine. Frčade so lahko trikotne, dvokapne, dvokapne z delnim čopom
ali kot izzidek na strehi z naklonom strešin, enakim naklonu osnovne
strehe. Na strešinah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov v
obsegu do dveh tretjin strešine, ki ne smejo presegati slemena streh,
njihov naklon pa mora biti pri strehah z naklonom nad 10º enak naklonu
strešine. Na območjih, kjer je dopustna samo tradicionalna tipologija
objektov, je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov samo na sodobno
oblikovanih novogradnjah na največ 50 % površine strešine. |
(10) Smer slemena stavbe mora biti vzporedno s plastnicami nagnjenega
terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na
plastnice. |
(11) Fasade: pri oblikovanju fasad se smiselno upošteva kakovostne
oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede
oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad,
okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna
dekoracija in barve oziroma drugo (struktura, materiali). |
(12) Barve fasad: Ni dopustna uporaba signalnih in močnih, nasičenih
barv (npr. citronsko rumena, vijolična, živo rdeča, živo oziroma
travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) in kombinacija
vpadljivih kontrastnih barv. Barva fasade je skladna z barvo strehe in
stavbnega pohištva. Niso dopustne poslikave fasad in podobno, izjeme so
sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in
drugi objekti simbolnih pomenov. |
(13) Ob
javnih površinah se ob upoštevanju gradbenih linij in gradbenih mej
zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj
javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske
površine ter pomožni objekti se ne urejajo ob javnih površinah, kot so
pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi in igrišča. |
(14) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kakovostim
oblikovanja osnovne stavbe, tako da je končni objekt oblikovno skladen v
gabaritih, oblikovanju strehe, naklonu strehe, oblikovanju fasade in
posameznih arhitekturnih elementov. |
(15) Določila tega odloka glede velikosti objektov (horizontalni in
vertikalni gabariti ter nakloni in oblike streh) veljajo za novogradnje;
v primeru rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov se lahko
ohranjajo obstoječe dimenzije, dopustne pa so tudi dozidave ob
upoštevanju prvega odstavka tega člena in določili 103. člena tega
odloka. |
(16) Odstopanja od prejšnjih določil so dopustna pri dominantah v
prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno) in objektih
javnega pomena. |
(17) Urejanje vaškega jedra: upoštevajo se tradicionalne strukture
ohranjenih kakovostnih vaških jeder s stavbami ter njihova značilna
podoba v prostoru (silhuete, robovi). Fasada objekta v vaškem jedru, ki
meji na javni prostor jedra naselja, se oblikuje kot glavna fasada in v
smislu celovite obravnave javnega prostora (trg, ulica). |
(18) Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v
preglednicah v členih od 104 do 114 tega odloka. |
|
66. člen |
|
(ureditve zunanjih površin) |
|
(1) Na
vseh območjih se v pretežni meri ohranja zdrava obstoječa kakovostna
avtohtona vegetacija, pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone
drevesne in grmovne vrste listavcev, eksotične vrste (npr. zlatolistne,
srebrnolistne) niso dopustne. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne
varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov se ne
uporabljajo visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene
plodove ali druge dele. |
(2) Pri
urejanju okolice objektov se upoštevata obstoječa konfiguracija terena
in odnos do sosednjih objektov in površin. Na posamezni parceli so
dopustni nasipi in vkopi do največ 3,0 m glede na obstoječi teren,
vendar brez dodatnih opornih zidov. Pri preoblikovanju terena se
upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve
obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. |
(3) Višinske razlike na zemljišču so praviloma urejene s travnatimi
brežinami. Oporni in podporni zidovi so dopustni le do višine 1,5 m, in
sicer le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Gradnja
višjega zidu je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo javnih
objektov in naprav, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami ali kadar inženirski geolog oziroma geomehanik ugotovi
nevarnost rušenja terena in ni možnosti za izvedbo brežin, biološko
inženirskih ali drugih ukrepov. Pri zidovih, višjih od 1,5 m, se lahko
predvidi gradnja zidov v terasah, tako da je omogočena ozelenitev z
zasaditvijo vegetacije na terasah. Oblikovanje opornih in podpornih
zidov, višjih od 1,5 m, določi arhitekt ali krajinski arhitekt v
projektni dokumentaciji, v sklopu katere se pripravi strokovne
prostorske preveritve za oblikovanje in ozelenitve, glede na vidno
izpostavljenost in skladno z oblikovanjem okoliških ureditev in
pozidave. |
(4) Dostopne poti in gospodarske površine se oblikujejo po terenu.
Dovozi se utrdijo. |
(5) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin se med gradnjo objekta
zavaruje vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanira
poškodbe, odstrani začasne objekte in naprave, odvečni gradbeni material
ter uredi okolico. |
(6) Pri
urejanju območij zelenih površin in zelenih površin v sklopu drugih NRP
se upošteva in zagotovi: |
– značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in
rastiščne pogoje, |
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico, |
– programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse
uporabniške skupine, trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin
in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda in ustrezne
rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo. |
(7) Območja zelenih površin (ZS, ZSk ZP, ZK, ZD) se lahko komunalno
opremijo v skladu z določili tega odloka. Urejanje in vzdrževanje
odprtih površin je dopustno v skladu z osnovno namembnostjo območja. |
(8) Območje tlakovanega dela gradbene parcele se, ob upoštevanju zahtev
za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakuje s propustnimi
materiali. Načrtuje se prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom v površinske odvodnike. |
(9) V
primeru urejanja novih asfaltnih in tlakovanih površin s površino, večjo
od 3000 m2,
se zagotovi predhodna preveritev vplivov na vodni režim na podlagi
hidrološko-hidravličnega izračuna. |
(10) Za
tlakovanje površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni
materiali, zagotovi se kakovostno oblikovanje, ki mora biti usklajeno z
arhitekturnimi in urbanističnimi elementi objektov in ureditev.
Materiali in oblikovanje tlakovanih površin so usklajeni z arhitekturo
objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna
uporaba agresivnih barv in drsečih materialov. |
(11) V
ureditve javnih površin se vključi avtohtono drevje kot lipa, javor,
divji kostanj, oreh in podobno ter postavitev urbane opreme (vodnjaki,
razpela, oglasne deske, klopi, konfini). |
(12) Ekološki otoki se postavijo izven osrednjih delov naselja, če to ni
mogoče, se postavijo v zelene niše in v za to oblikovane objekte, na
mesta, ki vidno niso izpostavljena. |
|
67. člen |
|
(zasaditve) |
|
(1) Na
območjih kmetijskih zemljišč se ohranjajo posamična obstoječa drevesa in
živice. Obrežne drevnine, razen sanitarnih sečenj, ni dopustno
odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
nujna, se nadomestijo oziroma sanirajo. |
(2) Za
izvajanje gradbenih del na vplivnem območju pomembnejših dreves s
premerom debla nad 20 cm se izdela načrt zavarovanja. Če obstoječih
dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno
ohraniti, se nadomestijo ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve
vegetacije pred odstranitvijo, ali pa se zasaditev izvaja skladno z
zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev. |
(3) Na
območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja.
Odstranitev dreves z javnih površin in pomembnih dreves, ki sooblikujejo
javni prostor in podobo naselja, je dopustna le na podlagi soglasja
službe občine, pristojne za urejanje prostora. Zagotovijo se tudi
nadomestne in druge nove zasaditve. |
(4) Minimalni pogoji za gradnjo na vplivnem območju obstoječe in
načrtovane vegetacije so: |
– v
primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost
in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim
sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je
3,0 m2 na
drevo. Ta površina ne sme biti povozna; |
– gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih
pomembnejših dreves; v kolikor to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
ni izvedljivo, se z načrtom zavarovanja predvidi ustrezne varnostne
ukrepe in zagotovi sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev
uničenih dreves s primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 10-letno sadiko. |
(5) Obstoječi drevoredi in drevesa se ohranjajo, vzdržujejo in
obnavljajo. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni mogoče, se
nadomestijo z enako ali podobno vrsto dreves, skladno z osmim odstavkom
tega člena in z uporabo najmanj 10-letnih, drevoredno vzgojenih sadik z
višino debla, krošnje in vrsto, primerljivo z drugimi drevesi v
drevoredu. |
(6) Živa
meja ob cestišču je lahko visoka največ 100 cm, merjeno od nivoja
cestišča do vrha žive meje. Če je med voziščem in živo mejo pločnik,
mora biti zasajena najmanj 50 cm od zunanjega roba pločnika. Če je živa
meja ali drevo ob vozišču, morata biti zasajena najmanj 100 cm od roba
vozišča, tako da v polni rastni dobi ne sega v profil vozišča. Žive
meje, grmovnice in drevesa ne smejo ovirati preglednosti v prometu.
Drevesa ne smejo segati nad vozišče tako, da bi ovirala promet. |
(7) Zasaditve površin v javni rabi vključujejo drevesno in grmovno
vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji: |
– za
parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje na
najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest; drevesa so po parkirišču enakomerno
razporejena. Če parkirišče leži tik ob drevoredu ali drugi javni odprti
površini, porasli z drevesi, je število dreves na parkirišču lahko
smiselno manjše. |
– ob
mestnih vpadnicah in drugih cestah se zasadijo obojestranski drevoredi,
enostranski pa v primerih, kadar ni možnosti za obojestranskega glede na
cestni profil ali GJI, |
– zasaditve javnih površin se izvaja s funkcionalnimi drevesi (drevo z
obsegom 25–30 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla med
2,5 in 3,5 m, posajeno ob cesti, na kateri je dopusten tovorni promet. |
(8) Izbor rastlin za zasaditve upošteva rastiščne razmere in varnostno
zdravstvene zahteve, zato se uporablja vrste, ki dobro prenašajo mestno
klimo, zmrzal in sušo ter sol (npr. javor, lipa, mali jesen, gledičija,
ginko). Minimalni pogoji so: |
– na
javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna
uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, |
– pri
drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst, kot sta
topol in vrba z izjemo obvodnega prostora ter jesenolistni javor in
vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce
skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin, |
– na
ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna
le avtohtona vegetacija, |
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer
na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega
pomena, |
– spodbujajo se ureditve in zasaditve z medovitimi rastlinami. |
(9) Za
vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji se zagotovi najmanj
15 m2 zelenih
površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin
namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5,0 m2 površin
zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter
najmanj 7,5 m2 površin
namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4,0 m2 za
igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za
zatravljene zelene površine in zasaditve. |
(10) Površine iz prejšnjega odstavka za igro mlajših otrok so lahko
oddaljene od stanovanj do 100 m površine za igro večjih otrok in
mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega
igrišča je 200 m2,
najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in
mladostnikov je 1000 m2.
Igrišča za igro otrok so odmaknjena od prometnic oziroma zavarovana pred
njimi. |
(11) V
stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) se zagotovi na vsako
posteljo najmanj 8 m2 zelenih
površin. |
(12) Če
na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnih zelenih površin, investitor manjkajoče zelene
površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na
stanovanje), zagotovi na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe
oddaljena največ 200 m tako, da je stanovalcem omogočena njena trajna
uporaba. |
(13) Normativi iz prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova
stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo s preureditvijo obstoječih stavb
na območju naselja. |
(14) Kadar se zaradi novogradnje objekta odstrani obstoječa drevesa, se
odstranjena drevesa nadomesti na območju gradbene parcele novega objekta
oziroma v skladu z določbo četrtega odstavka tega člena. |
(15) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve
gradbene parcele objekta. |
|
68. člen |
|
(gradbene parcele) |
|
(1) Za
gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določijo velikost,
lega in oblika. |
(2) Pri
določitvi gradbenih parcel se upošteva: |
– položaj, namembnost in velikost gradbenih parcel; |
– urbanistične zahteve – obvezen je dostop z javne ceste ali poti do
vsake gradbene parcele, na kateri so ustrezne parkirne površine (glede
na namembnost objektov), utrjene površine in funkcionalno zelenje; |
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih
koridorjev ter njihovo vzdrževanje; |
– sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu
do gostote zazidave in glede na razmestitev bivalnih prostorov v stavbi,
prezračevanje – proste površine, interventne poti); |
– določen FZ ali FI, minimalne odmike od posestnih meja ter omejitve, ki
jih določajo gradbene meje in gradbene linije. |
(3) Najmanjša velikost gradbene parcele za gradnjo novih objektov se
določi skladno s pogoji: |
– na
območju SSs najmanj 450 m2, |
– na
območju SSn najmanj 250 m2 za
en objekt v nizu, |
– na
območju SKs najmanj 500 m2, |
– za
območja kmetij na območju SKk najmanj 1000 m2. |
(4) Določila iz prejšnjega odstavka ne veljajo: |
– za
območja mestnega jedra Črnomlja ter vaških in trških jeder, kot so
Adlešiči, Dobliče, Dragatuš, Stari trg in Vinica, |
– na
območju SSv, |
– druga
območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov (območja za centralne
dejavnosti, za industrijo ter za gospodarske cone), |
– za
EUP: ČR_14/8, ČR_14/9, ČUS_3, DRE_4, DRE_5, DRE_6 in LOK_8 |
– in v
primerih novih gradenj na mestu istovrstnih obstoječih objektov. |
(5) Za
območja iz prejšnjega odstavka se gradbena parcela določi glede na
predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok. |
(6) Za
kmetije in kmetijske objekte se poleg pogojev iz drugega odstavka tega
člena velikost gradbene parcele določi še ob upoštevanju velikosti,
potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov,
potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča,
manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za
odlagališča) in vitalnosti kmetije. |
(7) Pri
stavbah v območjih centralnih dejavnosti (CD) in v posebnih območjih
(SB) se poleg pogojev iz drugega odstavka tega člena velikost gradbenih
parcel določi na osnovi oblikovanosti terena, programa dejavnosti in
pogojev za izkoriščenost gradbene parcele, za katere se izvaja
prostorska ureditev ali gradnja. |
(8) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele
obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dopustna le v
primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem
za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z določili tega
odloka, da se ohranja morebitna značilna zemljiška struktura in da imajo
vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. |
(9) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se
lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem
za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z določili
tega odloka. Pri določanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti
nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo
kriterijem samostojne gradbene parcele. |
(10) Na
območjih razpršene poselitve in razpršene gradnje, določene s tem
odlokom, so minimalne velikosti gradbenih parcel lahko tudi manjše od
minimalnih velikosti, določenih s tem odlokom, če se pri določitvi
gradbene parcele upoštevajo minimalne zahteve za zagotavljanje normalne
uporabe objektov. |
|
5.2 Splošna določila za pomožne in
začasne objekte ter druge elemente, ki sooblikujejo prostor |
|
69. člen |
|
(pomožni objekti) |
|
Vrste
dopustnih pomožnih objektov so opredeljene v preglednicah v prilogi tega
odloka, ki določa dopustne objekte na posameznih podrobnih namenskih
rabah prostora. Pomožni objekti se, razen če ta odlok določa drugače,
gradijo kot nezahtevni in enostavni objekti. Če se spremeni predpis, ki
določa vrste objektov glede na zahtevnost, se nova določila za
nezahtevne in enostavne objekte smiselno upoštevajo. |
(1) V
primeru, da se pomožni objekti gradijo v večjih gabaritih, kot je
določeno s predpisi, se gradijo kot manj zahtevni objekti, vendar zanje,
razen določila o tlorisni velikosti, veljajo določila členov 69 do 73 za
pomožne in začasne objekte. |
(2) Za
oblikovanje pomožnih objektov se ne glede na vrsto PNR smiselno
uporabljajo členi 69 do 73 tega odloka, če s posebnimi PIP ni drugače
določeno. |
(3) Na
območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je
gradnja pomožnih objektov dopustna skladno s PIP za varstvo kulturne
dediščine in soglasjem pristojnega zavoda. |
|
70. člen |
|
(splošni PIP za gradnjo pomožnih objektov na območjih stanovanjske
rabe) |
|
(1) Na
gradbeni parceli, ki pripada osnovni stanovanjski stavbi, se lahko
zgradi največ po en nadzemni pomožni objekt iste vrste; z izjemo
namenskih rab IK, SKs in SKk za objekte za potrebe kmetije skupna
površina vseh pomožnih objektov, ki so stavbe, na gradbeni parceli ne
sme presegati 90 m2 in
dopustne FZ. |
(2) Gradnja objektov, razen vetrolovov, pergol in nadstreškov v obliki
pergole, med javno potjo in gradbeno linijo oziroma glavnim objektom ni
dopustna. To ne velja v primerih, ko je razdalja med glavnim objektom in
javno potjo več kot 50 m. |
(3) Določila za oblikovanje: |
– oblikujejo in postavljajo se v skladu z določili za zahtevne in manj
zahtevne objekte v okviru gradbene parcele in osnovnega objekta oziroma
EUP, tako da so v razmerjih, oblikah in materialih usklajeni z osnovnimi
in drugimi objekti na parceli, |
– etažnost je pritlična, praviloma brez kleti, |
– strehe
so lahko ravne ali nižjega naklona (do 6 stopinj) ali pa usklajene z
naklonom strehe osnovnega objekta, če ta ustreza določilom odloka; to
velja tudi za območja tradicionalne tipologije gradnje, |
– če je
pomožni objekt prostostoječ, je sleme strehe v smeri daljše stranice, |
– čopi
niso dopustni, |
– strešne frčade niso dopustne, |
– strešna kritina je usklajena s kritino osnovne stavbe, pri naklonih,
nižjih od 6 stopinj je lahko druge vrste. |
(4) Pergola in brajda sta prostostoječi ali naslonjeni na osnovni objekt
ter namenjeni senčenju in opori plezalk, sadnega drevja ali vinske trte;
sestavljeni sta iz vertikalnih stebrov in prečnih horizontalnih
elementov. |
(5) Nadstrešek je pretežno odprta stavba, ki je prostostoječa ali
naslonjena na osnovni objekt, lahko tudi zgolj streha brez lastnih
podpor, pritrjena na stavbo. Streha je ravna ali nižjega naklona (do 6
stopinj) ali z naklonom, usklajenim z naklonom strehe osnovnega objekta,
če ta ustreza določilom odloka. Namembnost nadstreška je skladna s
splošnimi PIP za podrobno namensko rabo prostora. |
|
71. člen |
|
(splošni PIP za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov – stavb) |
|
(1) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti so praviloma zgrajeni kot
posamična gradnja. Po prenehanju uporabe se odstranijo. |
(2) Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč, ki je v
lasti ali najemu kmetije, in je vpisana v register kmetijskih
gospodarstev, se pomožni objekti lahko gradijo tudi na območju v 40 m
(oziroma 20 m na območju KP Kolpa) pasu kmetijskih zemljišč, ki
obkrožajo območja stavbnih zemljišč te kmetije ali naselja, v katerem so
osnovni objekti te kmetije s PNR SKs, SKk, IK, Av, As, Ak. Pri tem se
upošteva pogoj, da na istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže
lastništvo gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti
te gradbene parcele že izpolnjena ali pa se v projektni dokumentaciji
dokaže, da sta konfiguracija terena ali oblika parcele neprimerna za
postavitev dodatnih objektov in pod pogojem, da je tak objekt nujen za
delovanje kmetije in da ne ruši prostorskega reda na skladno oblikovanih
robovih naselij ter da ne gre za vinogradniško območje. Splošni pogoj
glede dopustnosti gradnje pomožnih objektov v 40 m pasu ob stavbnih
zemljiščih ne velja za naselja Lokve, Hrast pri Vinici, Golek pri
Dragatušu in Petrova vas, pri katerih se pomožni objekti lahko gradijo v
skladu s posebnimi PIP za enote urejanja prostora LOK_1, HRV_1, HRV_2,
HRV_4, GOL_1, PEV_1 in PEV_2. Na kmetijskih zemljiščih so tudi zunaj 40
m (oziroma 20 m na območju KP Kolpa) pasu dopustne ureditve
zadrževalnikov vode in zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč in napajanja živine ter gradnja čebelnjakov, krmišč
in rastlinjakov. Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni rekonstrukcija in
nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah,
oziroma se lahko prestavijo v radiju 30 m, če se s tem izboljša raba
kmetijskih zemljišč. |
(3) Krmišča in staje zunaj območij stavbnih zemljišč so namenjeni
krmljenju in zavetju rejnih živali na paši. Urejajo se skladno s
kmetijsko zakonodajo, kot leseni enoetažni pritlični objekti na
točkovnih temeljih, tlorisne velikosti do vključno 100 m2,
brez posebej utrjenih tal. |
(4) Čebelnjak je pritličen objekt za postavitev čebeljih panjev s
čebeljimi družinami v leseni izvedbi, lahko je premičen ali stalen.
Proporci in oblikovanje objekta povzemajo obliko tradicionalnega
slovenskega čebelnjaka, v urbanem okolju pa so lahko tudi sodobne
oblike. Tlorisna površina na stavbnih zemljiščih je do vključno 100 m2,
zunaj območij stavbnih zemljišč, kjer so praviloma premični ali
postavljeni na točkovnih temeljih, pa tlorisne površine do vključno 40 m2.
Čebelnjaki zunaj urbanih območij stavbnih zemljišč, ki služijo
apiterapiji in so širši od 3,30 m, imajo simetrično dvokapnico z
naklonom 35–45 stopinj. Lokacije stacionarnih ali premičnih čebelnjakov
morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo
moteče. Postavitev je dopustna na podlagi pozitivnega mnenja čebelarske
svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bi
stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da
je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red
ter da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko
čebelo. |
(5) Lovske preže imajo uporabno etažo na dvignjeni leseni konstrukciji,
uporabna površina ne sme presegati 4 m2,
izvedene so v lesu. |
(6) Ribogojnice so na kmetijskih zemljiščih dopustne samo v primeru, da
so v 40 m pasu od stavbnih zemljišč. |
(7) Oblikovanje objektov je skladno z določili tega odloka za
oblikovanje gospodarskih objektov glede na posamezno namensko rabo
oziroma tipologijo oblikovanja stavbe. V kolikor se tak objekt gradi na
kmetijskih zemljiščih, se smiselno upošteva oblikovanje bližnje namenske
rabe oziroma tipologije oblikovanja. |
|
72. člen |
|
(splošni PIP za gradnjo preostalih pomožnih objektov) |
|
(1) Ograje: povzemajo tip in material kakovostnih oziroma značilnih
obstoječih ograj območja EUP, na katerem se nahajajo. Uporabljajo se
žive meje iz avtohtonega grmičevja, kot so gaber, kalina in podobno, ter
žične, kovinske ali lesene ograje. Zidovi so dopustni do višine 0,5 m,
višji pa samo, če so oblikovani kot del osnovnega objekta. Medsosedske
ograje v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m. |
(2) Zidovi: oporni in podporni zidovi se arhitekturno oblikujejo,
izvedejo v vidnem betonu ali kamnu ter oblikovno uskladijo s kakovostno
oblikovanimi okoliškimi objekti na gradbeni parceli in v soseščini ter z
elementi urbane opreme naselja; zidovi višine nad 0,5 m se ozelenijo. |
(3) Rezervoarji: na vinogradniških območjih zbiralniki za kapnico ali
greznice na smejo biti posebej nadkriti, razen če gre za brajde. V
kolikor so vidno izpostavljeni, morajo biti rezervoarji za gorivo in
rezervoarji za vodo (kapnice) vkopani. |
(4) Spominsko obeležje v obliki kapelice se oblikuje sodobno, a po vzoru
tradicionalnih v bližnjem prostoru; strehe so lahko simetrične
dvokapnice, dopustne so tudi trikapne strehe, naklon je od 40 do 50
stopinj, kritina je opečni zareznik, bobrovec, lesene skodle, baker ali
rjava pločevina. |
(5) Pomožni infrastrukturni objekti: dopustna je gradnja pomožnih
infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP
ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Protihrupne
ograje se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 2,20 m od
nivelete ceste, če ni s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja
določeno drugače. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi
dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa in na podlagi strokovne
prostorske preveritve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s
preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter
ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz
okoliških objektov prostora ter okoliške pozidave. Palisade, lovilne
mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije
na strminah se izvajajo tako, da niso vidno moteče. |
(6) Urbana oprema: za izbor in oblikovanje urbane opreme ter urejanje
javnega prostora se uporablja Katalog mestne opreme za mesto Črnomelj.
Objekte in naprave za oglaševanje na javnih površinah je dopustno
postavljati v skladu z določili občinskega predpisa o oglaševanju, ki se
smiselno uporablja tudi za objekte in naprave za oglaševanje na zasebnih
površinah na območjih, vizualno izpostavljenih javnemu prostoru (vstopne
osi v naselja, križišča). Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno
postavljati na območjih s tradicionalno tipologijo gradnje in na vseh
objektih s tradicionalno tipologijo. Ni dopustna uporaba urbane opreme v
obliki kozolca ali podobnih konstrukcij. Na območjih naravnega odprtega
prostora ter ostalih naselij, KP Kolpa in KP Lahinja se izbor iz
Kataloga mestne opreme smiselno uporablja, če ni z drugimi predpisi
drugače določeno. Za navedena območja se praviloma uporablja urbana
oprema, izdelana v kombinaciji z lesom. |
(7) Ekološki otoki – zbiralnice ločenih frakcij se umeščajo na vidno
neizpostavljene lokacije, zunaj ožjih središč naselij, oblikovno so
poenoteni, umestijo se v posebej v ta namen oblikovane objekte oziroma
ureditve zastrejo se z zasloni ali prislonijo k zidu, brežini, ograji;
pri umestitvi in oblikovanju objekta in urbane opreme se upošteva
lokalni kontekst. |
(8) Gostinski vrt je odprt grajen objekt, sestavljen iz utrjene ali
tlakovane površine, z ograjami in opremo za zaščito pred vremenskimi
vplivi, hkrati je to odprta površina in je na stalnem mestu. |
|
73. člen |
|
(splošni PIP za začasne objekte in druge elemente, ki sooblikujejo
prostor) |
|
(1) Začasni objekti se postavljajo za čas prireditve ali sezonske
turistične ponudbe oziroma drugih občasnih dejavnosti in se odstranijo
po končani letni sezoni oziroma dogodku, zemljišče pa se vzpostavi v
prvotno stanje. |
(2) K
drugim elementom, ki sooblikujejo prostor, prištevamo vse tisto, kar
vpliva na vizualno podobo prostora in se po gradbeni zakonodaji ne
smatra kot objekt. |
(3) Začasni objekti in naprave (npr. zabojniki – kontejnerji, kioski,
mobilne hišice ter izvenstandardne oblike nastanitve, kot so glamping
hišice, hiške na drevesih, vinski sodi in podobno, šotorišča, prikolice,
pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo in montažni šotori, premični
panoji za oglaševanje, stroji oziroma naprave ter okrasni elementi na
javnih površinah) so v primeru, da gre za turistično in gostinsko rabo,
dopustni samo v času posamezne turistične sezone. Začasni objekti za
prodajalne, skladišča in sanitarije, vratarnice – recepcije so dopustni
glede na podrobno namensko rabo prostora ali posebnimi PIP za posamezne
EUP. V okviru gospodarskih con z namensko rabo IP in IG so začasni
objekti dopustni tudi za daljše obdobje, če gre za proizvodne in
poslovne dejavnosti ter kot tehnološki in skladiščni objekti, pri čemer
morajo biti gabariti in oblikovanje usklajeni z merili za oblikovanje
stavb. Začasni objekti, ki so stavbe ali izvenstandardne oblike
nastanitve, se lahko postavijo samo na komunalno opremljenih stavbnih
zemljiščih, pri njihovi postavitvi pa je treba upoštevati pogoje, ki
veljajo na posameznem zemljišču glede postavitve objektov ter njihovih
vertikalnih gabaritov in barv. |
(4) Izvenstandardne oblike nastanitve, kot so glamping hišice, hiške na
drevesih, vinski sodi in podobno, so dopustne kot dopolnilna ponudba
obstoječega gostinskega obrata, turističnega objekta ali kmetije v
njegovi neposredni bližini, izjemoma pa lahko tudi na dislocirani
lokaciji skladno z določili tega odloka. |
(5) Vrtine za raziskave: na celotnem območju občine so ob upoštevanju
vseh režimov dopustne raziskave in izraba geotermičnih virov pod
pogojem, da trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na
površini in podtalju ter ne spreminjajo podobe prostora in da se po
izvedbi zemljišča vrnejo v prvotno stanje z izjemo ureditve ustja
vrtine. |
|
6 Prometna, okoljska, energetska in
komunikacijska infrastruktura |
|
74. člen |
|
(gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra) |
|
(1) Vsa
GJI se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi
predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Vsi
posegi na GJI ter v varovalnem pasu GJI se lahko izvajajo le s soglasjem
upravljavca posamezne GJI. |
(3) Vodi
GJI potekajo po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi
terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. |
(4) Ob
upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov vodi GJI potekajo v skupnih
koridorjih, pri čemer se upošteva osnovne zahteve glede kota križanja in
varnostih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi. |
(5) Vsi
vodi in objekti GJI potekajo oziroma so umeščeni v prostor tako, da je
možno priključevanje vseh objektov na območjih urejanja. |
(6) Vsi
vodi in objekti GJI potekajo oziroma so umeščeni v prostor tako, da sta
omogočeni njihova nemotena obratovanje in vzdrževanje. |
(7) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture poteka usklajeno. |
(8) Ob
gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru
območja predvidenega posega predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih
vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne
zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. |
(9) Vode
GJI na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine se
izvede podzemno oziroma skladno s pogoji služb za varovanje narave in
kulturne dediščine. |
(10) Površine za cestno infrastrukturo so namenjene izgradnji in
urejanju objektov in naprav za promet cestnih in tirnih vozil ter za
spremljajoče objekte (pločniki, kolesarske steze, postajališča,
parkirišča, počivališča, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni
objekti). Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, zasaditve in
urejanje obcestnega zelenja so dopustne tudi izven prometnih površin. |
(11) Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov
okoljske infrastrukture ne izključujejo druge namenske rabe pod njimi
ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar
pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa
vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. |
(12) Pri
načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je treba načrtovati čim
manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno
z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma,
na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak
način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov. |
(13) Pri
načrtovanju ureditve cest, ureditve kolesarskih poti in pešpoti se je
treba v čim večji meri izogibati poplavnim območjem in v čim večji meri
načrtovati gradnjo prometne infrastrukture zunaj priobalnih zemljišč. |
|
75. člen |
|
(gradnja in urejanje cestnega in železniškega omrežja) |
|
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture so skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s
področja prometa. |
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in
prenavljajo znotraj območjih prometne infrastrukture in območjih
predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z
določili tega odloka. |
(3) Dovozi in priključki na cestno mrežo se uredijo tako, da ne ovirajo
prometa in v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem
ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim
priključkom. |
(4) Nove
slepo zaključene ceste imajo na zaključkih obračališča. |
(5) V
varovalnih pasovih obstoječih cest so gradnja novih objektov in naprav
in investicijska vzdrževalna dela dopustna v skladu z določili tega
odloka in ob soglasju upravljavca ceste. |
(6) V
naseljih se ob cestah praviloma izvede hodnike za pešce, kolesarske
steze in javno razsvetljavo. Izjemoma ta določba ne velja pri
rekonstrukcijah cest z manjšimi prometnimi obremenitvami. |
(7) Vse
regionalne ceste na območju potekov skozi naselja se perspektivno
izvedejo najmanj v profilu: vozišče 2 x 3,25 m, robni pas 2 x 0,25 m,
varovalni pas 0,50 m, kolesarska steza 2 x 1,0 m in hodnik za pešce 2 x
1,50 m. |
(8) Na
lokalnih cestah se vzpostavlja prečni profil za javno cesto z voziščem 2
x 2,75 izven naselja, v naseljih pa 2 x 3,0 m ter glede na prometne
obremenitve, bližino turističnih točk, storitvenih dejavnosti, v
zaposlitvenih delih naselja tudi kolesarska steza 2 x 1,50 m in hodnik
za pešce širine 0,75 m, pri večjem številu pešcev pa tudi 2 x 0,75 m.
Odstopanja se dopustijo pri rekonstrukciji obstoječih cest v naselju
oziroma v primerih, kjer je projektna hitrost do 50 km/h. |
(9) Glede na njihovo funkcijo se ceste delijo na: DC – daljinska cesta,
PC – povezovalna cesta, ZC – zbirna cesta, DP – dostopna cesta in MP –
malo prometna cesta. |
(10) Navedene skupine cest se podrobneje razdelijo na posamezne
kategorije na območju UN Črnomelj na obvozne ceste, na primarne ceste,
povezovalne ceste in sekundarne ceste. V kartografskem delu tega odloka
je pregledna karta cestnega omrežja z označenim tipičnimi prerezi ter
shematski prikaz posameznih tipičnih prečnih profilov. |
(11) Vzpostavi se sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih
povezav na državni ravni ter občinske kolesarske povezave, ki se
navezujejo na omrežje državnih kolesarskih povezav. |
(12) Na
območju Črnomlja se kolesarske povezave urejajo ob pomembnejših
prometnicah. Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti)
se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška
igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo
prostora: |
– z
javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna
razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo
urejanja prostora ali s smernicami sektorjev), |
– z
drevoredi oziroma drugo zasaditvijo glede na v tem odloku določene
profile posamezne prometnice, |
– mestoma tudi z razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se
uredijo kot peščene ali (na območjih bolj strnjene pozidave) tlakovane
površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in
mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
– z
drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, konfini ali
ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.). |
(13) Ob
izvedbi rekonstrukcije ceste se izvedejo tudi ukrepi za vzpostavljanje
kolesarske povezave v obcestnem pasu skladno z določili tega odloka. |
(14) Javni potniški promet se ureja na območjih obstoječe pozidave v
večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvija na
območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami
ali novogradnjami cestnega omrežja. |
|
76. člen |
|
(ureditve vstopno izstopnih mest za plovbo) |
|
(1) Na
območjih ob rekah Kolpi, Lahinji in Dobličici je dopustna ureditev
vstopno izstopnih mest za plovni režim na območjih stavbnih zemljišč in
na drugih s tem odlokom določenih mestih opredeljenih v PIP za posamezno
EUP. |
(2) Lokacije vstopno izstopnih mest se vidno označi izven poplavnega
območja ali na območju stavbišč ob obstoječih objektih z enotnimi
oznakami, na območju KP Kolpa v skladu z Upravljavskim načrtom KP Kolpa
in se jih uredi na sonaravni način, da ne posegajo v pretočni profil
reke. |
(3) Na
lokacijah, kjer je predvideno postavljanje premičnih sanitarij, se
postavitev uredi tako, da niso vidno izpostavljeni. Če to ni mogoče, se
sanitarije ustrezno zakrijejo z avtohtono zarastjo ali s premičnimi
začasnimi elementi iz naravnih materialov. |
(4) Vstopno izstopna mesta se uredi v skladu s podrobnimi izvedbenimi
pogoji, na območju KP Kolpa pa v skladu z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
– spodnja meja, pri kateri je čolnarjenje dopustno, je 6 m3/s,
oziroma 70 cm na vodomerni postaji v Radencih; |
– v času
drstitve (do 1. julija) naj se prednostno uporablja naslednja vstopno
izstopna mesta: Prelesje PRE_2, Gorenji Radenci GRA_3, Damelj DAM_2,
Vinica VNC_9_OPPN, Dolenjci GOA_8, Griblje GRI_7; |
– za
potrebe množičnega turizma (nad 10 čolnov – kanujev oziroma 5 raftov)
naj se skozi celotno sezono prednostno uporablja vstopno izstopna mesta
na naslednjih lokacijah oziroma EUP: Prelesje PRE_2, Gorenji Radenci
GRA_3 (parc. št. 2304, k.o. Radenci), Damelj DAM_2, Vinica VNC_5,
Dolenjci GOA_8, Griblje GRI_7. |
(5) Za
vsak poseg na vodnem, priobalnem in poplavnem zemljišču je treba
predhodno pridobiti vodno soglasje in naravovarstveno soglasje oziroma
dovoljenje za poseg v naravo. Poseg ne sme biti v nasprotju s predpisi o
varstvu kmetijskih zemljišč. |
|
77. člen |
|
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) |
|
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti se na gradbeni parceli
zagotovi zadostno število parkirnih mest (PM) kot je razvidno iz
preglednice 3. Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih
ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi
zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni možno
zagotavljati na gradbeni parceli, se manjkajoča PM zagotavljajo na
javnih, zasebnih ali skupnih, površinah, zagotovljenih v ta namen.
Število zahtevanih parkirnih mest, navedenih v spodnji preglednici je
lahko tudi manjše, če se dokaže, da takšno število ni potrebno glede na
druge ukrepe v okviru zagotavljanja trajnostne mobilnosti. |
(2) Pri
večstanovanjskih stavbah se čim več PM zagotavlja v kleteh stavb oziroma
v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah. Pod obstoječimi PM je
dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena
za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. |
(3) PM
se razporedi in izvede tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja
in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM se ozeleni
z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in
urejanju javnih odprtih površin. |
(4) Površine PM, manipulativnih površin in platojev se utrdi, tako da so
nepropustne za vodo in naftne derivate. Omejijo se z betonskimi robniki
in nagnejo proti iztokom, ki so opremljeni s peskolovi in lovilci olj,
kjer so zahtevani skladno s predpisi. |
(5) PM,
garaže in njihovi pomožni objekti, kot so npr. rampe, zapornice, oporni
zidov, vratarnice,morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva
in maziva, ki odtekajo, se odstrani na neškodljiv način. Garaže in
njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja. |
(6) PM
in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za
priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna.
Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju
proizvodnih dejavnosti. |
(7) Če
podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj
debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke
vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno
površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
(8) Manipulacijske površine ob parkiriščih se izvedejo in uredijo tako,
da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
(9) Na
vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti
ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. |
(10) Pri
določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez
grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe.
V primeru, da je manj kot 20 PM, je treba zagotoviti 1 PM za
funkcionalno ovirane osebe. |
(11) Če
posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih
stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno
ovirane osebe. |
(12) Na
gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni
rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna
vozila. Zagotovi se vsaj 20 % od števila zahtevanih PM iz prvega
odstavka tega člena, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna
mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(13) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna
mesta za zaposlene in obiskovalce. |
(14) Na
parkiriščih so dopustne ureditve za polnjenje električnih avtomobilov. |
(15) Če
posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali
dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM: |
Preglednica 3: Število
zahtevanih parkirnih mest po dejavnostih oziroma namenskih rabah
prostora |
Vrste objektov |
Število PM |
1. STAVBE |
|
Enostanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
Dvostanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje |
Tri- in večstanovanjske stavbe |
1,5 PM/ stanovanje
dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
0,8 PM/stanovanje
od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi
ipd.) |
1 PM/12 postelj |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi,
internati) |
1 PM/4 postelje |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna
hiša) |
1 PM/7 postelj |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno ogrožene
osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje) |
1 PM/3 stanovanja |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel,
prenočišča, penzioni) |
1 PM/3 sobe |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/6 sedežev in 1PM/tekoči meter točilnega pulta oziroma ne
manj kot 2PM |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska
prenočišča) |
1 PM/10 sob |
Stavbe javne uprave |
1 PM/40 m2 |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori
ter druge storitve) |
1 PM/35 m2 |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) |
1 PM/40 m2 |
Trgovske stavbe
(trgovina lokalna pod 500 m2) |
1 PM/50 m2 ne
manj kot 2 PM |
Trgovske stavbe
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80 m2 ne
manj kot 2 PM |
Trgovske stavbe
(nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/35 m2 |
Trgovske stavbe
(nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/30 m2 |
Trgovske stavbe
(odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/40 m2 |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne
dejavnosti: frizer, urar, čistilnica, fizioterapija,
avtopralnice, lekarne ipd.) |
1 PM/30 m2 ne
manj kot 2 PM |
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni
centri) |
1 PM/30 m2 |
Bencinski servisi |
1 PM/30 m2 prodajnih
površin ne manj kot 3 PM |
Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30 m2 površine
oziroma ne manj kot 2 PM |
Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/60 m2 površine |
Industrijske stavbe
(delavnice za servis motornih vozil) |
6 PM/popravljalno mesto |
Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1 PM/5 sedežev |
Muzeji in knjižnice |
1 PM/80 m2 |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne
šole) |
1 PM/učilnico in dodatno 1 PM/oddelek prve triade za
kratkotrajno parkiranje staršev |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje
šole) |
1,25 PM/učilnico |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne
šole za ovirane v razvoju) |
1 PM/7 učencev in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno
parkiranje staršev |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke
šole) |
1 PM/30 m2 |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški
vrtci) |
1 PM/10 otrok in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |
1 PM/5 postelj |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske
ambulante) |
1 PM/30 m2 ne
manj kot 2 PM |
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali) |
1 PM/150 m2 ne
manj kot 2 PM |
Športne dvorane s prostori za gledalce |
1 PM/50 m2 in
dodatno 1 PM/200 sedežev za avtobus |
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene
razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) |
1 PM/25 m2 |
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe
Stavbe za spravilo pridelka |
1 PM/150 m2 |
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20 sedežev |
2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI |
|
Športna igrišča
(stadion ipd.) |
1 PM/20 sedežev
in dodatno 1 PM/250 sedežev za avtobus |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
1 PM/600 m2 |
Pokopališča |
1 PM/30 grobov oziroma ne manj kot 10 PM |
|
78. člen |
|
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) |
|
(1) Javno vodovodno omrežje, ki se gradi in vzdržuje v skladu z
operativnim programom in odlokom o oskrbi s pitno vodo, je namenjeno
oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju
požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi. |
(2) Vsi
obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, so priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji
upravljavca vodovodnega omrežja. |
(3) Če
priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ali
prevelike oddaljenosti ni možna ali upravičena, se lahko na podlagi
pozitivnega soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali
trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje,
kapnica, cisterna. |
(4) Vsi
objekti na območjih, na katerih vodovodno omrežje ni urejeno, zagotovijo
lasten sistem za oskrbo z vodo. |
(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za
zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od
terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti.
Hidranti so praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1
m od utrjenih površin. Izjemoma je dopustna umestitev na utrjenih
površinah v strnjenih, mestnih, trških in vaških jedrih. |
(6) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) so umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje
sistema, da so ustrezno oblikovani in umeščeni v prostor. |
(7) Najožja območja zajetij in vodohranov se zavarujejo z zaščitno
ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
(8) V
objektih se uporabljajo sistemi za varčno ravnanje s pitno vodo. |
|
79. člen |
|
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje, ki se gradi in vzdržuje v skladu z
operativnim programom in odlokom o odvajanju in čiščenju odpadne
komunalne in padavinske vode, je namenjeno odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih
površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2) Kanalizacija je zgrajena v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer
je izveden mešan sistem kanalizacije. Kanalizacija se gradi vodotesno. |
(3) Vsi
obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, se priključijo na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji
upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na
kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni
možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca
kanalizacijskega omrežja dopusti začasno ali trajno odvajanje odpadne
vode v male čistilne naprave ali izjemoma nepretočne greznice. Za veliko
oddaljenost se šteje tista oddaljenost, pri kateri gradnja javnega
kanala v primerjavi z gradnjo lastne čistilne naprave ter ob upoštevanju
vzdrževalnih in obratovalnih stroškov ni ekonomična. |
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih,
na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, se odvaja v male
čistilne naprave ali izjemoma nepretočne greznice. Male čistilne naprave
in greznice se redno vzdržujejo in evidentirajo pri izvajalcu javne
službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
(5) Padavinske vode z manipulativnih površin, na katerih se zaradi
manipulacije z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi lahko
obremenijo padavinske vode, se pred izpustom očistijo na lovilcu olj. |
(6) Tehnološke odpadne vode se pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok
ustrezno očistijo in nevtralizirajo v interni čistilni napravi. Za
odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij se zgradi nepropustno gnojišče
z gnojnično jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo
preprečeno onesnaževanje vod. |
(7) Na
območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo
ponikanje v skladu s predpisi, se zagotovi bogatenje podtalnice, s
ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč
in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin
se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe. |
(8) Kjer
ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji
upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo
oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije. |
(9) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne
površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih
površin. |
(10) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih
parcelah ne smejo pritekati na druge gradbene parcele brez soglasja
mejaša. |
(11) Trase in jaški kanalizacijskih vodov praviloma potekajo izven
vozišča; kadar to ni možno, so jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic
vozil. |
(12) Če
prostorske razmere to omogočajo, so čistilne naprave umeščene v prostor
tako, da so zadostno oddaljene od stanovanjskih površin ter tako, da
lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne
naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim
parametrom. Čistilni napravi se uredi ustrezen dovoz za vzdrževalna
vozila upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do čistilne
naprave se zagotovi zavarovanje območja čistilne naprave z zaščitno
ograjo. |
|
80. člen |
|
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Komunalni odpadki se zbirajo ločeno na mestu izvora, v smetnjakih. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je praviloma v objektu ali na
gradbeni parceli objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna vozilom za
odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno mestno
službo za promet in gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni
površini. |
(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno
dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah in v ožjih središčih
naselij, skladno z določili 72. člena. |
(4) Za
ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih
mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice
so postavljene na utrjene površine javnega značaja z zabojniki za ločene
frakcije. Vsi odpadki se odlagajo v za to namenjene zaprte posode, ki se
postavijo na ustrezno urejene površine. |
(5) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je dopustno obnavljati in
premeščati, dopustna je tudi ureditev novih, v skladu s pogoji
upravljavca in občinskih predpisov o čiščenju javnih površin ter
obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov. |
(6) Za
zbiranje vseh frakcij in za začasno hranjenje posameznih frakcij do
rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v
ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje se uredi zbirni center.
Zbirni center se zaradi dobre dostopnosti locira v bližini pomembnejših
mestnih cest, izvede pa se ga z vratarnico, nadstreškom in ograjo za
preprečitev nepooblaščenega dostopa. |
(7) Posebne odpadke se skladišči na območjih IP in IG, kjer nastanejo, v
posebnih namensko zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu
podjetju ali končne dispozicije na odlagališču posebnih odpadkov. |
(8) Objekti za ravnanje z odpadki (zbiranje, predelava, sortiranje,
začasno skladiščenje različnih frakcij odpadkov) se lahko umestijo na
območja IP in IG ali na druga območja, če so vplivi zmanjšani na minimum
in če s tem soglašajo mejaši. |
(9) Ureditve za zbiranje odpadkov se umesti v prostor ob upoštevanju
namembnosti stičnih območij in površin. Njihovo ureditev in oblikovanje
se uskladi s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju,
tako da ta mesta, objekti in ureditve niso vidno moteči. |
(10) Odlaganje gradbenih odpadkov se izvaja v skladu z veljavno
zakonodajo o ravnanju z odpadki na za to določenih odlagališčih v
kamnolomu Suhor in Podcentru za ravnanje z odpadki Vranoviči. Dopustno
je tudi odlaganje inertnih gradbenih odpadkov v opuščenih površinskih
kopih, v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem
odpadkov. Zagotoviti je treba, da se z odlaganjem ne povzroči vidne
motnje in drugih negativnih vplivov na okolje. Po končanem odlaganju se
zagotovi sanacija z rekultivacijo ali sprožitvijo naravne sukcesije v
smeri zaraščanja zasutih površin; način sanacije se določi glede na rabo
in značilnosti prostora v okolici. |
|
81. člen |
|
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) |
|
(1) Pri
načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega
omrežja se zagotovi stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja
ter hkrati prepreči škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno.
Upoštevajo se varnostni odmiki plinovodov in naprav plinovodnega omrežja
od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi
predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera
in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri navadnem
obratovanju ipd. Upoštevajo se tudi varstveni režimi v prostoru. |
(2) Objekti na območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega
omrežja, lahko do njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni
rezervoar za utekočinjeni naftni plin. Na območjih, na katerih je po
podatkih upravljavca priključitev na plinovodno omrežje možna, se po
izgradnji na plinovodno omrežje priključijo vsi objekti, ki kot energent
uporabljajo utekočinjeni naftni plin. |
|
82. člen |
|
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja in naprav) |
|
(1) Elektroenergetsko omrežje srednje in nizke napetosti se na območju
naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi. Visokonapetostno omrežje se
gradi v skladu z veljavnimi tehničnimi in okoljskimi predpisi za gradnjo
elektroenergetskih vodov in objektov. Elektroenergetsko distribucijsko
omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj se na območju naselja zgradi v
kabelski kanalizaciji. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba
tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v
prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
narave. |
(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe
elektroenergetskega omrežja. |
(3) Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, ne sme
potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante
z javnih površin. |
(4) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako: |
– da v
čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru
ter |
– da so
izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(5) Za
gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih
daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske
javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja. |
(6) V
koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v
katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi
prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali
eksplozivne materiale. |
(7) Razdelilne transformatorske postaje na območjih stanovanj,
centralnih dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejavnosti in
posebnih območij se izvedejo v skladu s sodobnimi principi z uporabo
takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno
mero, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se
vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kakovostno oblikovanih
zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje se zaščitijo
pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje
se izvedejo s podzemnimi kabli. |
(8) Transformatorske postaje so samostoječi objekti pravokotnega
tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane
večstanovanjske pozidave in večjih območij proizvodnih dejavnosti
umeščajo v večje objekte. Zagotovi se ustrezen dostop za vzdrževanje in
zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa se
upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju.
Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše.
Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z
združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so
zbirna mesta za odpadke, nadstreški, delno zasutje in podobno. |
(9) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike
je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod
pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi
režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih
območij narave. |
(10) Gradnja malih vodnih elektrarn (do 36 kW) je dopustna, in sicer v
okviru prenove obstoječih mlinov in ostalih vodosilnih objektov. Gradnja
na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo
vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju
povirnih delov vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot,
kjer ni možno zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna.
Morebitne gradnje vodnih elektrarn se utemelji na podlagi ocen vplivov
na okolje in s strani strokovne organizacije določi ekološko sprejemljiv
pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. |
(11) Javne površine se opremijo z javno razsvetljavo skladno s funkcijo
in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se
upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega
onesnaženja. |
|
83. člen |
|
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) |
|
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, se izvede
s podzemnimi kabli, v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna
tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Na
območjih S, C, B, I se zagotovi ustrezno število komunikacijskih
vozlišč, da bo zagotovljeno ustrezno elektronsko omrežje mobilnih
komunikacij za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi
komunikacijskimi storitvami. |
(3) Na
območjih, ki še niso opremljena z elektronskim omrežjem mobilnih
komunikacij, se izvede ustrezno kabelsko kanalizacijo z optičnimi
povezavami do komunikacijskih vozlišč. |
(4) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja elektronskega omrežja mobilnih
komunikacij se upošteva predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se
umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in
izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo
le na nestanovanjske objekte in to na način, da se ne zmanjša kakovost
bivanja v okoliških stanovanjih; |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij je
dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski,
industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti (C, I, P, E, O,
T); |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se
umešča v prostor tako, da so v čim večji meri v obstoječih ali
načrtovanih infrastrukturnih koridorjih in napravah; |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij je
dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj
okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija; |
– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se na
izpostavljenih legah umesti v prostor na podlagi strokovne prostorske
preveritve, tako da je vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši,
prednostno se umeščajo v obstoječe objekte, vendar na način, da ne
zmanjšujejo njihovih vrednosti; |
– objekti in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se
praviloma umeščajo na lokacije izven objektov in območij kulturne
dediščine. Izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije možno
locirati znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno
prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem
ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine; |
– posebno pozornost se nameni oblikovanju objektov elektronskega omrežja
mobilnih komunikacij, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči
urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim
danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način
vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da so ti
objekti in naprave čim manj moteči. |
|
84. člen |
|
(prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe GJI) |
|
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, če posebni predpisi s
področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran: |
– hitre
ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 10
m, javne poti 5m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega
roba cestnega sveta; |
– progovnega pasu železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina
progovnega pasu 6 m od osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od osi
skrajnih tirov izven naselja; |
– progovnega pasu industrijskega tira in proge drugih železnic 50 m, pri
čemer znaša širina progovnega pasu 4,5 m od osi skrajnih tirov; |
– od osi
nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m; |
– od osi
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m; |
– od osi
nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV 10 m; |
– od osi
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20
kV 1 m; |
– od
zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske
postaje srednje napetosti 0,4 kV 2 m; |
– prenosnega plinovoda 65 m in distribucijskega plinovoda 5 m, merjeno
od osi plinovoda; |
– vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim
storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in od drugih
vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega
pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje znaša 1,5 m,
merjeno od osi posameznega voda. |
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja. |
(3) Za
vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca
omrežja. |
(4) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV
je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv
material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje
vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(5) Posegi v varovalni pas elektroenergetskih vodov morajo biti v skladu
s predpisom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij. |
(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2
m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične
rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne
vode in javne odprte površne. |
(7) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako
stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je
prepovedano: |
– saditi
rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko, |
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot
0,5 m nad temenom cevi, |
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(8) Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno merilnega
sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja Agencije za pošto in
elektronske komunikacije Republike Slovenije. |
|
85. člen |
|
(prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene GJI) |
|
(1) Varovalni koridor posameznih objektov GJI znaša: |
– za
državne ceste 25 m, za lokalne ceste 20 m, za javne poti 12,5 m in za
kolesarske poti 10 m, merjeno levo in desno od načrtovane osi; |
– vzdolž
nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 20 kV do 110
kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 15 m; |
– vzdolž
podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 20 kV do 110 kV,
merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m; |
– za
plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več, merjeno levo in
desno od osi voda 5 m; |
– za
plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije
250 mm in več, merjeno levo in desno od osi voda 3 m. |
(2) V
varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110
kV in več so na obstoječih objektih dopustna investicijska vzdrževalna
dela in gradnja pomožnih funkcionalnih objektov, ki služijo obstoječemu
objektu (garaže, parkirišča, lope). |
(3) V
varovalnih koridorjih GJI je dopustna gradnja v skladu z namembnostjo
varovalnega koridorja. Na obstoječih objektih so dopustna investicijska
vzdrževalna dela. |
(4) V
varovalnih koridorjih GJI je gradnja objektov, ki niso v skladu z
namembnostjo varovalnega koridorja, dopustna le pod posebnimi pogoji
upravljavca omrežja oziroma njemu nadrejene ustanove v skladu s
predpisi. |
(5) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine se
upošteva omejitve zaradi zračnega prometa: |
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
krajine za več kot 100 m; |
– vsi
objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter
daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 m; |
– za
ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij,
ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj
varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno. |
(6) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka
in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost
zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje
pristojne službe za zračni promet, objekt pa se označi in zaznamuje v
skladu z veljavnimi predpisi. |
|
86. člen |
|
(splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov
na GJI) |
|
(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI) je dopustna na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k
obstoječim objektom. |
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi
pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o
graditvi objektov ali če tako določa posebni predpis. |
(3) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo
stanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno
energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. |
(4) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo
nestanovanjske stavbe na območju naselja, če ima zagotovljeno oskrbo s
pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do
javne ceste. |
(5) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo
nestanovanjske stavbe izven območja naselja, če ima zagotovljeno lastno
oskrbo s pitno vodo, lastno oskrbo z električno energijo, lastno
čiščenje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Če je komunalno
zemljišče na območju, kjer je mogoča priključitev na omrežje GJI, se
vrsta infrastrukture, na katero je mogoča priključitev, šteje za
minimalno komunalno opremo. |
(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali
drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je
obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in
zagotovljena tehnična možnost priključitve. |
(7) Ne
glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, je s
soglasjem upravljavca posamezne GJI gradnja objektov dopustna tudi v
primeru, da tehnične možnosti ne omogočajo priključitve objekta na
posamezno omrežje GJI. Minimalna komunalna oskrba se v tem primeru
začasno ali stalno zagotovi s pomočjo alternativnih sistemov oskrbe: |
– alternativni sistem oskrbe s pitno vodo, kot je zbiranje deževnice in
sodobni načini filtriranja oziroma lastna oskrba prebivalcev s pitno
vodo, kadar je glede na predpise o oskrbi s pitno vodo ta dopustna; |
– alternativni sistem oskrbe z elektriko, in sicer s pomočjo obnovljivih
virov energije, z izjemo vetrne energije, katere izraba v tem primeru ni
dopustna; |
– alternativni sistemi odvajanja odpadne vode, kot sta mala čistilna
naprava in izjemoma nepretočna greznica. |
(8) Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega
upravljavca javnega omrežja za odvajanje voda lahko začasno ali stalno
zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode
(mala čistilna naprava ali nepretočna greznica). |
(9) Če
nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja glede na
namen za normalno obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali
električne energije ali odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna
oprema ne šteje za minimalno komunalno opremo. |
(10) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali
kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev
možna, priključijo na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje. |
|
7 Varstvo kulturne dediščine, narave,
okolja, zdravja ljudi, gozdov in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
87. člen |
|
(splošni PIP za varstvo kulturne dediščine, narave, okolja, gozdov in
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja,
če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dopustne s predpisi.
Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je
pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka
dejavnost povzroča. Pri vseh gradnjah je treba upoštevati normativne
določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje se načrtuje in
izvede tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. |
(2) Pred
začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba
izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno
soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije
snovi v okolje, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
(3) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi,
je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in
upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega
režima. |
(4) Javne odprte površine se v primeru izrednih dogodkov lahko
uporabljajo za namene zaščite in reševanja ter obrambe. |
(5) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena velja, da so v območjih,
varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dopustne
gradnje in prostorske ureditve, ki so skladne s PIP za varstvo kulturne
dediščine. Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov
in drugi dopustni posegi določeni s tem odlokom, so na teh območjih
dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije
ali v primeru dozidave in nadzidave, ni možno najti druge rešitve, pri
čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je
območje pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s
prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki velja za ta objekt ali območje. |
|
88. člen |
|
(varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustne rekonstrukcija
objekta ter gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter
deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za odlagališča viškov materialov ipd. |
(8) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
(9) Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dopustni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine, ki so
navedeni v nadaljevanju tega člena. |
(11) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(12) Varstveni režim za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
– odnosi
med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba
naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
– odnosi
med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
– oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(13) Če
se pri posamezni enoti kulturne dediščine varujejo tudi zemeljske plasti
z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP
za registrirana arheološka najdišča. |
(14) Varstveni režim za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko
krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva
(kozolci, znamenja, zidanice), |
– odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(15) Varstveni režim za registrirano arheološko najdišče: ni dopustno
posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
(16) Izjemoma so dopustni posegi v posamezna arheološka najdišča, ki so
hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov
najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če ni
možno najti drugih rešitev in |
– če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(17) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ
pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Če se območje ureja z
OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše
določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru
postopka priprave izvedbenega akta. |
(18) Varstveni režim za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(19) Varstveni režim za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote,
kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(20) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(21) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
(22) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s
posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje
urejanja. |
(23) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
(24) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(25) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(26) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(27) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
89. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
občine. Na območjih ohranjanja narave je za vse posege potrebno
pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje. |
(2) Na
zavarovanih območjih je treba upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje
za varstvo zavarovanih območij, ki so podani z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave v
sprejetih aktih o zavarovanju Krajinskega parka Lahinja in Krajinskega
parka Kolpa. |
(3) Na
za zavarovanje predlaganih območjih, regijski park Kočevsko – Kolpa in
naravni spomenik Jelševnik, veljajo varstvene usmeritve, da se posegi in
dejavnosti izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave. |
(4) Z
naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.
Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje
dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi
in dejavnosti: |
– na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote, |
– na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in
ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču, |
– na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje, |
– na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje, |
– na
krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost
ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih
elementov ter njihove razporeditve v prostoru, |
– na
oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo
življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne
vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne
spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na
območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v
skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(5) Na
ekološko pomembnih območjih Kočevsko, Stobe, Kolpa, Veliko Bukovje,
Lahinja, Dobličica, Petrišina jama, Bezgovka in Gornji kal, ki niso tudi
posebna varstvena območja se posegi in dejavnosti načrtujejo na način,
da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov in
habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kakovost ter
povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi
bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena. |
(6) Na
posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), Bezgovka, Veliko
Bukovje, Kočevsko, Kočevsko – Kolpa, Gornji Kal, Petrišina jama,
Dobličica, Stobe - Breg, Kolpa in Lahinja se posegi in dejavnosti
načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih in živalskih vrst; |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo; |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše
življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih
vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
(7) Pri
izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti
ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja; |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenjenje, naravno
zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja; |
– na
posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst
ter gensko spremenjenih organizmov. |
(8) Na
območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in
v obsegu: |
– da se
v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost
habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva; |
– da se
v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega
tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji
iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih. |
– da se
ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
(9) Pri
poseganju v naravno okolje je potrebno paziti, da se ne vnaša tujerodnih
in invazivnih vrst. Prav tako je pomembno, da se na mestih, kjer so
vrste že prisotne, izvaja učinkovito odstranjevanje le teh. |
|
90. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Dejavnosti, ki povzročajo onesnaženje zraka, je dopustno umeščati le
v industrijska območja. Lastnik vira onesnaženja mora poskrbeti za
meritve onesnaženosti in izvajati ustrezno zaščito in sanacijo, če
emisije iz vira onesnaževanja presegajo dopustne meje. Pri zasnovi nove
zazidave se upošteva tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne
cirkulacije zraka. |
(2) Za
zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe
morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska
območja povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in
zaposlitvena območja ob železniški povezavi se navežejo na to omrežje. |
(3) Pri
novogradnjah se upoštevajo predpisi za učinkovito rabo energije. |
(4) Zagotavljajo se še drugi ukrepi za varovanje kakovosti zraka, kot
so: |
– za
ogrevanje objektov se prednostno uporabljajo obnovljivi viri energije
oziroma čistejši energenti ali priključitev na skupne kotlovnice na
lesno biomaso; |
– energetska sanacija stavb, ureditev javnega potniškega prometa,
omejitev individualnega prometa v strnjenih naseljih, ureditev
kolesarskih povezav ter spodbujanje kolesarjenja, peš hoje, |
– zagotavljanje primerne oddaljenosti virov vonjav (kompostarne,
bioplinarne ipd.), tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij
stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb,
stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter
športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri
odprtem kompostiranju, oziroma v odvisnosti od smeri pogostih vetrov. Za
ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav,
in za širitev takšnih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno
območje, objekti pa se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih
območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna
uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z
neprijetnimi vonjavami. |
|
91. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Za
vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje
voda, se po potrebi izdela hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti
soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. |
(2) Prečkanja vodov GJI pod strugo vodotoka se načrtujejo tako, da se ne
zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(3) Za
gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga
izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja se upoštevajo
predpisi, ki se nanašajo na ta območja ter skladno z določili 50. člena
tega odloka (območja za varstvo vodih virov). |
(4) Vse
obstoječe vodne vire se varuje pred onesnaženjem in drugimi posegi v
prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju občine. |
(5) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda ter za ohranjanje narave. |
(6) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za
izjeme, ki jih določajo predpisi o upravljanju voda. Za obstoječe
objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču
velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija,
adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti
objekta. |
(7) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih in obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih so prepovedani
gnojenje in uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin, odlaganje in
pretovarjanje nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter
odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih
podobnih snovi ter odlaganje odpadkov. |
(8) Na
obstoječih objektih in napravah, ki so na vodnem ali priobalnem
zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali
nadomestna gradnja, pod pogojem, da se s tem ne povečuje poplavna ali
erozijska nevarnost ali ogroženost in ne poslabšuje stanja voda, je
omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne
rabe voda in da to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami ter da se
z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega
zemljišča ne zmanjšuje. |
(9) Pri
načrtovanju poteka trase GJI se predvidi čim manjše število prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, le-ta ne
sme posegati na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih
so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost
brežin vodotokov. Prečkanja vodov GJI pod strugo vodotoka se načrtujejo
tako, da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(10) Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje MHE so
dopustne ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in obstoječih
ekoloških razmer prisotnih rastlinskih in živalskih vrst, oziroma
kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov in
pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in
kakovosti vodotokov in obvodnega prostora. |
(11) Poplavna območja v občini so v obvodnem prostoru Kolpe, v manjšem
obsegu pa tudi ob Lahinji in Dobličici. Na poplavnem območju so
prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoječe
retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti načrtovane tako, da se
poplavna varnost ne bo poslabšala. Na območjih poplav gradnja kleti ni
dopustna. |
(12) Na
obstoječih stavbnih zemljiščih, ki se nahajajo v območju poplav je
dopustna rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dopustna le
kot nadomestna gradnja. Za vsak opisan poseg na poplavnem območju je
treba predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(13) Pred podrobnejšim načrtovanjem prostorskih ureditev se upošteva
prepoved gradnje na območju poplav in v priobalnem zemljišču, ki ob reki
Kolpi sega 15 m (oziroma zunaj naselij 40 m) in ostalih vodotokih ter
stoječih vodah 5 m od vodnega zemljišča. Za vsak poseg na poplavnem
območju. Za vsak poseg na poplavnem območju in v priobalnem pasu je
treba predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(14) Z
namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se zagotovi
ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode, skladno z določili
79. člena tega odloka (gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja). |
|
92. člen |
|
(varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Zagotavljajo se ukrepi za varovanje kmetijskih zemljišč in za oskrbo
prebivalstva s kakovostno pridelano hrano. |
(2) Na
območjih kmetijskih zemljišč so dopustne le prostorske ureditve v skladu
predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, vse skladno z določili tega
odloka. Pri načrtovanju prostorskih ureditev in posameznih posegov v
prostor na kmetijskih zemljiščih je treba v čim večji meri zagotoviti,
da ti ne bodo dodatno obremenjevali okolja in poslabšali stanja
kmetijskih zemljišč, da ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na
sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih, in da ne bodo
uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture,
kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice. |
(3) V
čim večji meri se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč.
Dopustni posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da v najmanjši
možni meri negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. Del
trajno izgubljenih kmetijskih površin se zagotovi znotraj območja občine
predvsem na površinah v zaraščanju. |
(4) Posegi na kmetijska zemljišča, kot so trajna zasedba, uničenje ali
poškodbe tal, praviloma niso dopustni oziroma se lahko izvedejo samo v
primeru če ni drugih tehničnih možnosti. V takem primeru je treba
morebitno poškodovane površine kmetijskih zemljišč, takoj po končani
gradnji sanirati oziroma rekultivirati. Med urejanjem območja je obvezno
zagotoviti neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč. |
(5) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev
obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne
operacije, s katerimi se spreminja prostor (komasacije, melioracije
ipd.), pri čemer se smiselno upoštevajo krajinske značilnosti območja in
določila tega odloka. Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s
pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način
tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo, nadomeščajo in na novo
vzpostavljajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa. |
(6) Spodbujajo se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava,
izboljševanje in raba zaraščajočih kmetijskih površin na način, ki
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(7) Na
območju poselitve se zagotavlja primeren delež zelenih površin,
namenjenih za vrtičkarstvo, šport in rekreacijo in spodbujanje zdravega
življenjskega sloga bivanja na prostem. |
(8) Pri
gradnji objektov se zgornji, rodovitni sloj tal odstrani in odlaga
ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabi za rekultivacije, zunanje
ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
(9) Pri
poseganju v tla na območju vodotokov in na razgaljenih površinah je po
koncu del potrebno izvesti sanacijska in zasaditvena dela, da se
preprečijo erozijski pojavi. |
(10) Pri
uporabi in skladiščenju nevarnih snovi se dela izvedejo na način, ki
onemogoča izliv v okolico. |
|
93. člen |
|
(varstvo gozdov) |
|
(1) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno
katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v
izjemnih primerih – ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s
poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki
dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda
in gozdnega prostora. |
(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako,
da se v čim večji meri upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni
rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in
značilne vedute. |
(3) V
prostoru z majhnim deležem gozda se objekti linijske infrastrukture
načrtujejo tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam,
skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
(4) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic se zagotovijo prehodi za divjad
na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi
posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove
Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave,
znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. |
(5) Negozdna zemljišča znotraj gozda se pogozdujejo le v primeru, če je
to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(6) Pri
izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov se pri vseh
posegih v gozdove poleg navedenih kriterijev upošteva tudi kriterij
najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti
kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij. |
(7) Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor: |
– izvajati vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; |
– izvedba gozdnih in drugih učnih poti; |
– urejanje začasnih tabornih prostorov na gozdnih jasah ali robovih
gozdov z dovoljeno postavitvijo premičnih objektov samo za čas
taborjenja, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in da ni na vidno
izpostavljenih območjih; |
– ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih
poteh; |
– gradnja in rekonstrukcija gozdne ceste, ki je namenjena predvsem
gospodarjenju z gozdom; |
– gradnja in rekonstrukcija javnih poti namenjenih gospodarjenju z
gozdom in turističnim namenom (urejanje kolesarskih in drugih poti; |
– priprava ali gradnja vlak za spravilo in prevoz lesa, če je tako
opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove
Slovenije; |
– postavitev stalne gozdne žičnice; |
– postavitev premičnih čebelnjakov; |
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne
dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za
stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo; |
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev
predvidena z lovsko gojitvenim načrtom. |
(8) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če ne vplivajo
negativno na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim
posegom je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. |
(9) Posege se načrtuje tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za
posamezne vrste objektov se zagotovi naslednje minimalne odmike: |
– ostali
objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, so odmaknjeni od
gozdnega roba najmanj 1 m; |
– če
ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
(10) Nove objekte se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega
gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti
od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na
posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov
tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. Za vse posege v 25 m širok
pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne javne
gozdarske službe. |
|
94. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Hrup
v okolju ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa glede na
stopnjo varstva pred hrupom za določeno območje glede na podrobno
namensko rabo prostora, določeno po enotah urejanja prostora, kot jih
določa predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(2) Stopnje varstva pred hrupom so določene glede na namensko rabo
prostora, pri čemer meje območij stopenj varstva pred hrupom sovpadajo z
mejami med območji (podrobnejše) namenske rabe prostora, in sicer velja: |
– območje II. stopnje varstva pred hrupom (območja BT v enotah
ŠIP_2_OPPN, ROV_9, JEL_2, JEL_6, STV_7, BUT_8 in BRD_4_OPPN; območja SSs
v enotah ČR_5, ČR_7, ČR_11 in ČR_12; območja SSv v enoti ČR_13 ter
območja SSn v enoti ČR_6), |
– območje III. stopnje varstva pred hrupom (S, C, B, Z, A), |
– območje IV. stopnje varstva pred hrupom (I, P, E, O, K, G, V). |
(3) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano
IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih
IV. stopnje varstva pred hrupom se predvidijo ustrezni aktivni in
pasivni ukrepi za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Vsi objekti
z varovanimi prostori, ki so umeščeni v območjih IV. stopnje varstva
pred hrupom, se ščitijo po kriterijih za območje III. stopnje varstva
pred hrupom. |
(4) Novi
viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti
čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti
zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje
hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. |
(5) Nov
objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir
hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo
namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in
zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom. Če
je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, morajo upravljavci
teh virov hrupa zagotoviti izvedbo protihrupnih ukrepov za preprečevanje
čezmerne obremenitve okolja s hrupom ali zmanjšanje emisije hrupa npr. z
zmanjšanjem hitrosti vozil. |
(6) Pri
novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih
pasovih javnih cest se gradnje objektov, kjer je to potrebno, načrtujejo
z aktivno zaščito pred hrupom (protihrupne bariere), če to ni mogoče, pa
s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade). Za dimenzioniranje
in oblikovanje morebitnih protihrupnih ukrepov se pridobijo celovite
strokovne rešitve. |
(7) Pri
izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja
emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa
v okolju. |
(8) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi
obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa,
če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
|
95. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Viri
elektromagnetnega sevanja (EMS) so omrežja, naprave in objekti določeni
s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem
in življenjskem okolju. |
(2) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav na podlagi soglasja pristojnega izvajalca
gospodarske javne službe infrastrukturnega omrežja. V varovalnih pasovih
elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja: |
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov, |
– objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, |
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali
gostinske dejavnosti, |
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi, |
– objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive,
gorljive in eksplozivne materiale. |
(3) Minimalni potrebni odmiki od osi daljnovodov na višini 1 m od tal, v
katere ni dopustno umeščanje objektov z varovanimi prostori, znašajo
glede na vrsto oziroma tip daljnovoda: |
– 11–14
m na vsako stran nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 110 kV in |
– 18–24
m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 220 kV. |
(4) Za
obstoječa območja, ki se nahajajo znotraj koridorjev 110 kV daljnovodov
in na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, se določi
obremenitev območja s sevanjem kot posledice obratovanja ali uporabe
posameznega vira sevanja. Navedeno se ugotavlja skladno s predpisom o
EMS v naravnem in življenjskem okolju. V primeru, če se ugotovi čezmerna
obremenitev z sevanjem, se predlaga pristojni službi, da se izvedejo
ukrepi skladno s predpisom o EMS v naravnem in življenjskem okolju. Pri
tem se zasleduje ukrepe, ki so predpisani za rekonstrukcijo vira
sevanja. |
(5) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, se izdela ocena
vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane
vrednosti elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi
dovoljenih vrednosti; za te objekte se pridobi soglasje pristojne
službe. |
(6) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne smejo presegati obremenitev okolja glede
na stopnjo varstva pred sevanjem, ki jih določajo predpisi o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
|
96. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
(1) Pri
načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor in
pri osvetljevanju objektov in odprtih površin ter glede postavitve
svetlobnih napisov se upoštevajo ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe
v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja. |
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in
oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti
površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
(3) Za
razsvetljevanje cest in drugih javnih površin se uporabljajo energetsko
varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri
gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave se načrtuje vgraditev
stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na
odjemnih mestih. |
(4) Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme
presegati predpisanih mejnih vrednosti. |
|
97. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na
plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati
v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi
se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine: |
– zadrževanje voda z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
(2) Za
vse posege v plazovitih območjih je treba pred načrtovanim posegom v
prostor izdelati geomehansko poročilo in pridobiti soglasje pristojnih
služb. |
(3) Objekti se gradijo protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za
območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici.
Projektni pospešek tal znaša na večinskem delu občine 0,125, na
jugozahodnem robu 0,1 in na skrajnem severovzhodnem robu 0,15 g. |
(4) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih
poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih občine se pri
načrtovanju objektov, ki so pod nivojem terena, obvezno preveri gibanje
nivoja podtalne vode. |
(5) Gradnja na poplavnih in ogroženih območjih je dopustna izjemoma pod
pogoji pristojne službe za vodno gospodarstvo ter na podlagi
utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za vse posege v
poplavnih območjih se pridobi soglasje pristojne službe za upravljanje
in varstvo voda. |
(6) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske
javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne
ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. Na območjih
velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali
prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi
ter za materialne dobrine in naravo. |
(7) Na
območju tveganj zaradi industrijskih nesreč skladno s predpisi se
prostorske ureditve načrtuje tako, da se preprečujejo verižne nesreče,
preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov,
zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v
okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med
dejavnostmi oziroma objekti. |
(8) Za
primer naravnih in drugih nesreč se za zagotavljanje površin za pokop
večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za
evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne
pomoči ter za regijski logistični center upoštevajo določila 48. člena
tega odloka. |
|
98. člen |
|
(osvetlitev in osončenje bivalnih prostorov) |
|
(1) Z
izborom lokacije, z orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi
se omogoča ustrezno celoletno osončenje in zagotavlja zmanjševanje
potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju. |
(2) Z
ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno
zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube toplotne energije. |
(3) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
(4) Obstoječim in novim stavbam se v dnevnih sobah, bivalnih prostorih s
kuhinjo, bivalnih kuhinjah, otroških sobah zagotovi naravno osončenje v
času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda najmanj 1 uro dnevno na dan
21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan 21. marec in 21. september. |
|
99. člen |
|
(zdravo bivalno okolje) |
|
(1) Zagotavlja se oskrba večine prebivalstva s kakovostno, zdravstveno
ustrezno pitno vodo in varujejo vsi obstoječi in potencialno pomembni
vodni viri ter spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. |
(2) Reka
Kolpa je območje kopalnih voda, ki se vzdržujejo in ohranjajo v ustrezni
kakovosti skladno z veljavnimi predpisi. |
(3) Zagotavlja se varovanje in urejanje zelenih površin, površin za
urbano vrtnarjenje ter površin za šport in rekreacijo skladno z določili
tega odloka glede urejanja zunanjih površin in glede zasaditev ter glede
na določeno namensko rabo prostora v grafičnem delu OPN in pripadajočih
PIP zanjo. |
(4) Spodbujajo in uveljavljajo se načela trajnostne mobilnosti, kot je
uporaba javnih prevozov (železnice, avtobusov ipd.), sistema souporabe
vozil, kolesarjenja in pešačenja, za kar se ureja tudi ustrezna
infrastruktura (kolesarske in pešpoti, parkirišča, peš cone v naseljih,
območja prijaznega prometa ipd.), skladno s sprejeto Celostno prometno
strategijo občine Črnomelj. |
|
100. člen |
|
(spremljanje kazalcev okolja) |
|
Spremljanje kazalcev okolja in poročanje je opredeljeno v Okoljskem
poročilu (AD-SVETOVANJE, Anes Durgutović s.p., november 2016, dopolnitev
februar 2017), ki je sestavni del tega odloka. |
|
8 Podrobnejši pip za posamezne
podrobnejše namenske rabe in tipologije |
|
101. člen |
|
(ureditve za območja posameznih podrobnejših namenskih rab) |
|
Splošna
merila in pogoji veljajo za vse posamezne sklope PNR na celotnem območju
občine, razen če ni s posebnimi pogoji za posamezno EUP določeno
drugače. |
|
102. člen |
|
(tipologija oblikovanja objektov) |
|
(1) Območje občine se glede na tipologijo objektov deli na naselja
oziroma območja naselij s tradicionalno tipologijo (to so naselja s
kontinuiteto) ter naselja z mešano tipologijo, s suburbano in urbano
gradnjo (naselja brez kontinuitete). |
(2) Za
naselja s tradicionalno tipologijo oblikovanja objektov (TTO) se glede
meril in pogojev za oblikovanje upoštevajo PIP v nadaljevanju tega
člena, za vse ostale tipologije pa veljajo ostali PIP tega odloka. |
(3) Območja naselij oziroma delov naselij s tradicionalno tipologijo so
opredeljena kot enote urejanja prostora in se delijo na: |
– območja z domačijami, kjer se lahko gradi uskoški dvor, |
– območja z domačijami, kjer se lahko gradi belokranjski dvor, |
– območja z objekti kočevarskega tipa, |
– območja z objekti belokranjskega tipa. |
(4) Na
območjih, kjer je definirana samo TTO, se v primeru obstoječih objektov,
ki niso tipološko značilni, uporabljajo določila 103. člena (sanacije
neusklajenih suburbanih objektov), ki določa oblikovne pogoje za
rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti objektov. |
(5) Na
območjih, kjer je definirana samo TTO, sta pri nadstreških dopustni tudi
ravna streha ali streha nižjega naklona do 6 stopinj. |
(6) V
trških jedrih naselij Adlešiči, Dobliče, Dragatuš, Stari trg ob Kolpi in
Vinica se objekti oblikujejo po vzoru trških objektov oziroma glede na
posebne PIP. |
(7) Za
izbor tipologije za posamezno naselje se uporablja spodnja tabela. Če je
označena več kot ena tipologija, se glede na kontekst prostora izbere le
ena izmed danih možnosti. |
Tip naselja |
s kontinuiteto |
brez
kontinuitete |
Domačija |
Vrhhlevna/vrhkletna, vzporedna, gručasta |
Vrhhlevna/vrhkletna, vzporedna |
Štiristranična |
Mešana tipologija gradnje |
Tipologija |
Belokranjska tipologija |
Kočevarska tipologija |
Belokranjski dvor |
Uskoški dvor |
Naselje |
Adlešiči |
● |
|
● |
● |
● |
Balkovci |
● |
|
|
● |
● |
Bedenj |
● |
|
● |
|
● |
Belčji Vrh |
● |
|
● |
|
|
Bistrica |
|
● |
|
|
|
Blatnik |
|
|
|
|
● |
Bojanci |
● |
|
● |
● |
|
Brdarci |
● |
|
● |
|
|
Breg |
● |
● |
|
|
|
Breznik |
● |
|
● |
|
|
Butoraj |
● |
|
|
|
● |
Cerkvišče |
● |
|
|
|
● |
Črešnjevec |
● |
|
● |
|
|
Črnomelj |
|
|
|
|
● |
Čudno selo |
● |
|
|
|
● |
Daljne Njive |
● |
● |
|
|
|
Damelj |
● |
● |
● |
|
|
Dečina |
|
● |
|
|
|
Desinec |
● |
|
|
|
● |
Deskova vas |
|
● |
|
|
|
Dobliče |
● |
● |
|
|
● |
Doblička Gora |
● |
● |
|
|
● |
Dolenja Podgora |
|
● |
|
|
|
Dolenja vas |
● |
|
|
|
● |
Dolenjci |
● |
|
● |
● |
● |
Dolenji Radenci |
|
● |
|
|
|
Dolenji Suhor |
● |
|
● |
|
● |
Dolnja Paka |
● |
|
|
|
● |
Draga |
● |
● |
|
|
|
Dragatuš |
|
|
|
|
● |
Dragoši |
● |
|
|
|
|
Dragovanja vas |
● |
|
|
|
● |
Drenovec |
● |
|
● |
|
● |
Drežnik |
● |
|
● |
|
● |
Fučkovci |
● |
|
● |
● |
|
Golek |
● |
|
|
|
● |
Golek pri Vinici |
● |
|
● |
● |
● |
Gorenja Podgora |
|
● |
|
|
|
Gorenjci |
● |
|
|
● |
● |
Gorenji Radenci |
|
● |
|
|
|
Gorica |
● |
● |
|
|
|
Gornja Paka |
● |
|
● |
|
|
Gornji Suhor |
● |
|
|
|
|
Griblje |
● |
|
● |
|
● |
Grič pri Dobličah |
● |
● |
|
|
● |
Hrast pri Vinici |
● |
|
|
|
● |
Hrib |
● |
● |
|
|
|
Jankoviči |
● |
|
● |
|
● |
Jelševnik |
● |
● |
|
|
|
Jerneja vas |
● |
|
|
|
● |
Kanižarica |
|
|
|
|
● |
Knežina |
● |
|
● |
|
|
Kot ob Kolpi |
|
● |
|
|
|
Kot pri Damlju |
● |
● |
|
|
|
Kovačji Grad |
● |
|
|
|
|
Kovača vas |
|
● |
|
|
|
Kvasica |
● |
|
|
|
● |
Lokve |
● |
|
|
|
● |
Mala Lahinja |
● |
|
● |
|
|
Mala Sela |
● |
|
● |
|
|
Mali Nerajec |
● |
|
● |
|
|
Marindol |
● |
|
● |
● |
|
Mavrlen |
● |
● |
|
|
● |
Mihelja vas |
● |
● |
|
|
● |
Miklarji |
|
● |
|
|
|
Miliči |
● |
|
|
● |
|
Močile |
|
● |
|
|
|
Naklo |
● |
● |
|
|
● |
Nova Lipa |
● |
|
● |
|
● |
Obrh pri Dragatušu |
● |
|
|
|
● |
Ogulin |
● |
|
|
|
● |
Otovec |
● |
● |
|
|
|
Paunoviči |
● |
|
|
● |
|
Pavičiči |
● |
|
|
|
● |
Perudina |
● |
|
● |
|
|
Petrova vas |
● |
● |
|
|
● |
Pobrežje |
● |
|
|
● |
|
Podklanec |
● |
|
● |
● |
|
Podlog |
● |
|
|
|
|
Prelesje |
|
● |
|
|
|
Preloka |
● |
|
|
● |
|
Pribinci |
● |
|
|
|
● |
Purga |
● |
|
● |
● |
|
Pusti Gradec |
● |
|
● |
|
|
Rim |
● |
|
|
● |
● |
Rodine |
● |
● |
|
|
● |
Rožanec |
● |
● |
|
|
|
Rožič Vrh |
● |
● |
|
|
● |
Ručetna vas |
● |
● |
|
|
● |
Sečje selo |
● |
|
|
|
● |
Sela pri Dragatušu |
● |
|
● |
|
● |
Sela pri Otovcu |
● |
● |
|
|
● |
Selce pri Špeharjih |
● |
● |
|
|
|
Sinji Vrh |
● |
● |
|
|
|
Sodevci |
|
● |
|
|
|
Srednji Radenci |
|
● |
|
|
|
Stara Lipa |
● |
|
● |
|
● |
Stari trg ob Kolpi |
|
● |
|
|
|
Stražnji Vrh |
● |
● |
|
|
● |
Svibnik |
|
|
|
|
● |
Šipek |
● |
|
● |
|
|
Špeharji |
● |
● |
|
|
|
Talčji Vrh |
● |
● |
|
|
|
Tanča Gora |
● |
● |
|
|
● |
Tribuče |
● |
|
|
|
● |
Tušev Dol |
● |
● |
|
|
● |
Učakovci |
● |
|
|
|
● |
Velika Lahinja |
● |
|
|
|
● |
Velika Sela |
● |
|
|
● |
|
Veliki Nerajec |
● |
|
● |
|
|
Vinica |
● |
|
|
|
● |
Vojna vas |
|
|
|
|
● |
Vranoviči |
● |
|
|
|
● |
Vrhovci |
● |
|
● |
● |
|
Vukovci |
● |
|
|
|
|
Zagozdac |
|
● |
|
|
|
Zajčji Vrh |
● |
|
|
|
● |
Zapudje |
● |
● |
● |
|
|
Zastava |
● |
|
|
|
● |
Zilje |
● |
|
|
● |
|
Zorenci |
● |
|
|
|
|
Žuniči |
● |
|
|
● |
|
(8) PIP
v primeru oblikovanja uskoškega dvora (posebnosti): |
– Dvor
kot celota |
posebnost |
majhna »utrdba« – z vseh strani zaprto dvorišče z dvokrilnimi
lesenimi vrati, zunanje odprtine so le na stanovanjski hiši,
ostalo line za zračenje |
tlorisna zasnova |
poljuben štirikotnik, razmerje stranic: od 1:1 do 1:1,5 |
dvorišče |
nepozidano – tlakovano ali zatravljeno, površine do 70 m2 |
višinski gabariti / naklon |
K+P v primeru nagnjenega terena, samo P na ravnem terenu / od
40º do 48º |
vrsta kritine / napušči |
opečni zareznik, lahko slama / minimalni, za širino dveh
strešnikov |
dimnik / frčade |
opečni s strešico / frčade niso dopustne |
pomožni objekti |
niso dopustni – vse funkcije domačije se uredijo znotraj dvora |
– Vezni
objekt |
tlorisna zasnova |
podolgovata, razmerje stranic: od 1:2,5 do 1:3 |
širina / dolžina / višina |
do 3,00 m / 9,00 m / K+M |
konstrukcija |
v celoti lesena ali K zidana, M lesena |
streha /sleme |
simetrična ali asimetrična dvokapnica, prisekana na kozla /
sleme po dolžini objekta, višina kapne lege na dvoriščni strani
je lahko do 2,00 m, izdelano kot gank |
fasada: |
|
– zatrepi |
široke vertikalne deske |
– barve, materiali |
nebarvan les smreke ali kostanja, grobi apneni omet, odtenki
naravnih barv |
– dekoracija, členitev |
lahko dekoracija ograje ganka |
– vhodna vrata |
enostavno oblikovano |
– Vhod |
širina / dolžina / višina |
do 0,50 m / odvisno od zasnove dvora / do 3,00 m |
konstrukcija |
zidana z velikimi lesenimi dvojnimi vrati |
streha / fasada |
simetrična dvokapnica / omet, les, odtenki naravnih barv |
(9) PIP
v primeru oblikovanja Belokranjskega dvora (posebnosti): |
– Dvor
kot celota |
tlorisna zasnova |
oblika črke U, lahko tudi L, razmerje stranic: od 1:1 do 1:1,5 |
dvorišče |
nepozidano – tlakovano ali zatravljeno, površine do 70 m2 |
višinski gabariti |
odvisno od terena: K+P ali samo P |
vrsta kritine / naklon |
opečni zareznik, lahko slama / naklona od 40º do 48º |
napušči |
minimalni, za širino dveh strešnikov |
dimnik / frčade |
opečni s strešico / frčade niso dopustne |
pomožni objekti |
dopustna je postavitev na zadnjo stran domačije |
– Dvoriščni vhod |
širina / dolžina |
do 0,50 m / odvisno od zasnove dvora |
višinski gabariti |
do 3,00 m |
konstrukcija |
zidana z velikimi lesenimi dvojnimi vrati |
streha / fasada |
simetrična dvokapnica / apneni omet, les, odtenki naravnih barv |
(10) PIP
za oblikovanje stanovanjskih in gospodarskih objektov za Belokranjski
tip, Uskoški dvor, Belokranjski dvor ter Kočevarski tip: |
– Stanovanjski objekti |
|
Belokranjski tip ter v okviru domačije, Uskoškega dvora ali
Belokranjskega dvora |
Kočevarski tip |
tlorisna zasnova |
podolgovata, razmerje stranic od 1:1,5 do 1:2,5 |
podolgovata, razmerje stranic od 1:1,4 do 1:2 |
širina / dolžina |
od 6,00–8.00 m / od 12,00 do 15,00 m |
od 6,50 do 9,5 m / od 12,00 do 15 m |
višinski gabariti |
K + P + M, P + M, v primeru dvora K + P + M le na nagnjenem
terenu. |
K + P + M, P + M |
streha / frčade |
simetrična dvokapnica tudi nad gankom / niso dopustne |
simetrična dvokapnica tudi nad gankom / niso dopustne |
naklon / čopi |
od 40º do 48º / če so na območju običajni |
od 40º do 50º / če so na območju običajni |
vrsta kritine |
betonski nebarvani ali opečni zareznik, slama |
betonski nebarvani ali opečni zareznik, lesene skodle |
kolenčni zid |
dopusten je le v primeru, ko je kap strehe v enaki višini
zgornjega dela talne konstrukcije podstrešne etaže |
dopusten je le v primeru, ko je kap strehe v enaki višini
zgornjega dela talne konstrukcije podstrešne etaže |
napušč |
na čelni fasadi do 40 cm, daljši nad gankom in vhodom, na zadnji
strani največ 40 cm |
na čelni fasadi do 40 cm, daljši nad gankom in vhodom, na zadnji
strani največ 40 cm |
gank |
na vzdolžni stran; na čelni strani lahko v primeru pritličnega
objekta, pri pritličnem objektu ni obvezen |
gank ni obvezen, lahko pa je na vzdolžni strani |
fasada: |
|
|
– osna zasnova: |
– streha simetrična na objekt in gank;
– odprtine kleti in pritličja simetrične na objekt,
– odprtine na trikotnem zatrepu simetrične na sleme |
– streha simetrična na objekt in gank;
– odprtine razen na čelnem zatrepu niso nujno simetrično
razporejene |
– zatrepi |
široke vertikalne deske s pokrivnimi ozkimi letvicami, lahko
omet |
omet ali široke vertikalno postavljene deske |
– podstavki |
kletni del ometan v grobem ali zaglajenem ometu; obloge s kamnom
niso dopustne |
kletni del ometan v grobem ali zaglajenem ometu; obloge s kamnom
niso dopustne |
– barve |
odtenki naravnih barv, nebarvan les |
odtenki naravnih barv, nebarvan les |
– materiali |
les, opeka, kamen, omet, vidni beton, |
les, opeka, kamen, omet, vidni beton, |
– členitev, obrobe |
lahko okenske obrobe v ometu oziroma les na leseni fasadi |
lahko okenske obrobe v ometu oziroma les na leseni fasadi, lahko
členitev fasade v ometu |
– dekoracija |
na veter letvi in deskah zatrepa ter pokrivnih letvic; zračne
odprtine na zatrepu (krogi, križi, kelihi, rombi); na ograji
ganka; izrezljana vhodna vrata |
ni običajna |
okna: |
|
|
– razporeditev |
dve okni na čelni fasadi |
dva ali tri okna na čelni fasadi v pritličju, v kleti majhne
odprtine |
– razmerje velikosti |
3:2 |
3:2 |
– oblika |
manjša stoječa pravokotna okna; dopustne tudi večje zastekljene
površine, v primeru Uskoškega dvora le na dvoriščno stran, in
strešna okna v ravnini strehe |
manjša stoječa pravokotna okna; dopustne tudi večje zastekljene
površine in strešna okna v ravnini strehe |
vrata |
lesena dvokrilna |
lesena enokrilna |
prizidki/izzidki |
niso dopustni, tudi ne kot vetrolovi;
izjemoma se po vzoru nekdanjih sanitarij zapre končni del ganka
v leseni oblogi, dolžina zaprtega dela ne sme presegati ene
petine dolžine ganka |
niso dopustni, tudi ne kot vetrolovi; se po vzoru nekdanjih
sanitarij zapre končni del ganka v leseni oblogi, dolžina
zaprtega dela ne sme presegati ene petine dolžine ganka |
ograje |
konstrukcija ganka je oprta v ostrešje;
ograja: široke vertikalne deske, lahko z ornamenti v obliki src,
rombov, kelihov |
konstrukcija ganka je oprta v ostrešje;
ograja: široke vertikalne deske, ornamenti niso običajni |
– Gospodarski objekti |
|
Belokranjski tip |
Kočevarski tip |
v okviru domačije Uskoškega dvora ali Belokranjskega dvora |
tlorisna zasnova |
podolgovata |
podolgovata |
podolgovata |
širina |
od 5,00 do 10,00 |
od 5,00 do 10,00 |
do 6,00 m |
dolžina |
od 10,00 do 15,00 |
od 10,00 do 15,00 |
do 15,00 m |
razmerje stranic |
od 1:1,5 do 1:2 |
od 1:1,4 do 1:2 |
od 1:1,5 do 1:2,5 |
višinski gabariti / naklon |
v primeru delno vkopane kleti K + P , P / od 40º do 48º |
v primeru s treh strani vkopane kleti K + P, P / od 40º do 50º |
V primeru višinskih razlik reliefa K + P, P, P + M
/ od 40º do 48º |
streha, sleme |
simetrična dvokapnica, asimetrična (na kozla) v primeru P + M |
simetrična dvokapnica |
simetrična dvokapnica v primeru K + P in P, asimetrična (na
kozla) v primeru P + M |
čopi |
če so na območju običajni |
če so na območju običajni |
če so na območju običajni |
vrsta kritine |
betonski nebarvani zareznik, opečni zareznik, slama |
betonski nebarvani zareznik, opečni zareznik, lesene skodle |
betonski nebarvani zareznik, opečni zareznik, slama |
kolenčni zid |
ni; v primeru strehe na kozla do 2,00 m, na vzdolžni vhodni
strani je lahko skrit pod napuščem |
ni; na vzdolžni vhodni strani je lahko skrit pod napuščem |
ni; v primeru strehe na kozla do 2,00 m, na vzdolžni vhodni
strani je lahko skrit pod napuščem |
napušč |
minimalen, na vzdolžni vhodni strani je lahko daljši |
minimalen, na vzdolžni vhodni strani je lahko daljši |
minimalen, na vzdolžni vhodni strani je lahko daljši |
frčade |
ena manjša na »firtoh« na podstrešju hleva |
ni |
ni |
konstrukcija |
– v primeru hleva zidana
– v primeru skednja v celoti lesena po zgledu tradicionalnih:
vhodni del po sistemu vstavljanja plohov v utore stebrov in
zavetrovanja z vidnimi diagonalami, zadnji del obit z
vertikalnimi širokimi deskami |
– v primeru hleva zidana
– v primeru skednja v celoti lesena ali delno zidana v delu za
hlev; skedenj – vogali zidani, polnilo vertikalne široke deske
ali v celoti lesen |
– v primeru hleva zidana
– v primeru skednja v celoti lesena po zgledu tradicionalnih:
vhodni del po sistemu vstavljanja plohov v utore stebrov in
zavetrovanja z vidnimi diagonalami, zadnji del obit z
vertikalnimi širokimi deskami |
fasada |
|
|
|
– zatrepi |
široke vertikalne deske, lahko s pokrivnimi letvicami |
široke vertikalne deske |
široke vertikalne deske, lahko s pokrivnimi letvicami |
– barve |
nebarvan les: smreka, kostanj, grobi apneni omet ali v barvi
apna v primeru hleva in drugih zidanih objektov, odtenki
naravnih barv |
nebarvan les: smreka, kostanj, grobi omet v primeru hleva,
odtenki naravnih barv |
nebarvan les: smreka, kostanj, grobi omet v primeru hleva,
odtenki naravnih barv |
– dekoracija |
poudarek na diagonalnem zavetrovanju, zračne odprtine na
zatrepih, enostavno okrasje na vhodnem zatrepu; na hlevih ni
dekoracije |
ni dekoracije |
poudarek na diagonalnem zavetrovanju, zračne odprtine na
zatrepih, enostavno okrasje na vhodnem zatrepu; na hlevih ni
dekoracije |
– materiali |
les, opeka, avtohtoni kamen, omet, vidni beton, |
les, opeka, avtohtoni kamen, omet, vidni beton, |
les, opeka, avtohtoni kamen, omet, vidni beton, |
okna |
line za zračenje; hlevi: manjša pravokotna ležeča okna |
manjša, pravokotno ležeča okna na hlevu,
line za zračenje v kleti |
line za zračenje; hlevi: manjša pravokotna ležeča okna |
vrata |
velika lesena dvokrilna vrata, enostavno oblikovana |
lesena, enostavno oblikovana; vrata v klet lahko kamniti lok |
velika lesena dvokrilna vrata, enostavno oblikovana |
prizidki/izzidki |
niso dopustni |
niso dopustni |
niso dopustni |
|
103. člen |
|
(sanacije suburbanih objektov v naseljih s kontinuiteto) |
|
(1) Sanacije suburbanih stanovanjskih, gospodarskih, pomožnih objektov
ter drugih objektov za dejavnosti na območjih tradicionalne tipologije
gradnje se izvajajo v primeru rekonstrukcij, dozidav, nadzidav,
vzdrževalnih del ali tehnološke izboljšave obstoječih objektovz namenom,
da se zagotovi izboljšanje celostne podobe naselij, delov naselij ali
stavb v smislu vzpostavitve ali sanacije njihove identitetne podobe. |
(2) Sanacije urbanističnih elementov se izvajajo ob smiselnem
upoštevanju določil 100. člena tega odloka, in sicer: |
– tlorisno
razmerje: dopustna je dozidava k osnovnemu objektu, tako se
objekt podaljša v smeri slemena in se razmerja stranic objekta, glede na
določila odloka približajo ali poenotijo; dopustno je tudi drugačno
tlorisno razmerje, če je objekt nekoliko predolg, vendar sprejemljiv
glede na proporce samega objekta, |
– volumensko
razmerje: dopustno je zniževanje ali odstranitev, celotne
etaže ali kolenčnih zidov, |
– naklon
strehe se izvede tako, da se povečata naklon in višina
strešin, tako se popravi razmerje med višino strešine in višino objekta
od tal do kapne lege, pri čemer se dolžina tlorisne projekcije napušča
ne sme presegati dolžine 1,0 m, |
– položaj
objekta glede na sosednji objekt in naselje sledi logiki
prostora in načinu organizacije domačij, |
– položaj
pomožnih objektov pri stanovanjskih stavbah: garaže, pergole,
nadstreški in podobni objekti se postavijo ob objektu na način, da
optično znižajo previsoke stavbe in se izvedejo z ravno streho,
samostoječi pomožni objekti pa se oblikujejo s simetrično dvokapno
streho, katere naklon je skladen z določili 102. člena. Položaj objektov
sledi logiki prostora in načinu organizacije domačij. Dopustna je
izvedba zunanjih stopnišč v obliki ganka, vendar ne v etažo nad
pritličjem. |
(3) Sanacije arhitekturnih elementov ob smiselnem upoštevanju določil
100. člena tega odloka in načelom identitetnega oblikovanja objektov
oziroma uporabe materialov, in sicer: |
– kritina:
nebarvani opečni ali betonski zareznik, bleščeče glazure niso dopustne, |
– frčade niso
dopustne, osvetlitev mansarde se lahko izvede s strešnimi okni v ravnini
strehe oziroma čelnimi zasteklitvami, |
– oblikovanje
fasad se izvede tako, da nova podoba odraža identiteto
območja v katerega je umeščena, torej povzema lastnosti oblikovanja
in/ali materiale identitetnih stavb in jih interpretira na sodoben
način, lahko s sodobnimi materiali v kolikor se doseže učinek
poenotenega prostora, |
– barve
fasad: so umazano bele, svetlo sive ali peščene, les je nebarvan,
fasadni podstavek (cokl), zatrepi in poudarki na fasadi so v temnejših
tonih, lahko istih tonih osnovne barve fasade. Obdelava kletnega dela
objekta (cokl) se izvede v grobi teksturi in/ali s temnejšo barvo kot
fasada višjih etaž objekta. Fasadna zatrepa se lahko izvedeta v lesu,
barvi bodisi na celotnem delu fasade nad zadnjo ploščo ali samo nad
ležiščem kapne lege. |
– uporaba
materialov se podredi kakovosti obstoječe grajene strukture
naselja, pri popolnoma sodobnih pristopih sanacije se dopusti uporaba
sodobnih materialov, v kolikor se s celotnim posegom doseže učinek
nadgradnje obstoječega prostora v smislu kakovosti. |
(4) Sanacije s krajinskimi elementi: |
– Sanacije
robov naselij: ob sanaciji suburbanih objektov se v projektni
dokumentaciji preveri učinke sanacije na celotno naselje tako, da se
prikaže sanirane značilne poglede na naselje, robove naselja in učinke
sanacije obravnavanega objekta. |
– Zunanje
ureditve: za optično zmanjševanje višine objekta se izvedejo
nasutja oziroma regulacija višinskih kot terena. V okviru vrtov oziroma
zunanjih ureditev se tik ob objektu ali na drugih ustreznih lokacijah
zasadi vegetacija, s katero se zakrijejo moteči deli stavb v pogledih s
frekventnih točk in značilnih pogledov na naselje. |
(5) Za
sanacije suburbanih objektov na preostalih območjih se smiselno
uporabljajo določila tega člena odloka glede sanacije suburbanih
objektov na območjih TTO, z izjemo prepovedi frčad. |
(6) Določila tega člena ne veljajo za novogradnje objektov. |
|
104. člen |
|
(podrobnejši PIP za območja stanovanj) |
|
(1) Podrobnejši PIP za urbano stanovanjsko pozidavo raznolike tipologije
(SSo): |
SSo –
urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije |
Merila in pogoji: Pri
načrtovanju v okviru OPPN na teh območjih se smiselno upoštevajo
PIP za SSs in/ali SSv in/ali SSn. Določitev, katere od teh treh
PNR se uveljavi v konkretni EUP in kakšno naj bo površinsko
razmerje znotraj EUP med njimi, je predpisana s posebnimi PIP za
posamezno EUP. Če to razmerje v EUP ni določeno, se vsako od
predpisanih PNR načrtuje v deležu vsaj 20 % celotne EUP. |
(2) Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs): |
SSs – urbana
prostostoječa stanovanjska pozidava |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ namenjena
bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
SS – stanovanjske površine namenjene
bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi
za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in
drugih socialnih skupin. |
3 Tipologija zazidave: SSs – urbana prostostoječa stanovanjska
pozidava
stanovanjska prostostoječa hiša |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: od 0,15 do največ 0,50 |
FI: od 0,30 do največ 0,70 |
5 Dopustne dejavnosti:
Poleg bivanja so dopustne tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter
storitvene dejavnosti, razen vzdrževanja in popravila motornih
vozil in preostale dejavnosti (površina prostorov za dejavnost
do 60 m2),
ki ne generirajo tovornega niti večjega osebnega prometa, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 8 parkirnih
mest) za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in
obiskovalcev;
– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;
– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in
bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede
na obstoječe obremenitve;
– urbanistična oziroma prostorska in okoljska utemeljitev v
projektni dokumentaciji, ki je obvezna za vse dejavnosti razen
bivanja;
– dejavnosti so dopustne v pritličju objektov. Izjemoma so ob
isti omejitvi skupne površine za dejavnosti te dopustne tudi v
drugih etažah, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne
storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo
otrok, varstveni center, nastanitve za potrebe turizma in
podobno.
V stanovanjskih stavbah se dopusti še urejanje turističnih
nastanitvenih prostorov. Dopustne so obstoječe gostinske
dejavnosti, novih se ne dovoli. |
6 Dopustni objekti: stanovanjske
stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter
otroška in druga javna igrišča, večnamenska igrišča za športe na
prostem, trgi, zelenice. |
7 Dopustne gradnje: gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje objektov. Odstranitve objektov in delov objektov, če
se s tem ne poruši stavbni red, če je odstranitev potrebna
zaradi gradnje GJI oziroma urejanja javnih površin in če je
predvidena rekultivacija ali če je predvidena nadomestna gradnja
oziroma gradnja novega objekta na mestu odstranjenega objekta. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Lokacija:
– vzporedno ali pravokotno na gradbeno linijo. Če ta ni določena
v kartografskem delu, se povzame iz stanja na terenu. Glavno
fasado se postavi ob javni prostor naselja.
Gabariti:
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razlika med
osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2, najkrajša stranica meri
do 9,5 m, najdaljša stranica pa do 16,0 m,
– dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov osnovnega
podolgovatega tlorisa (L ipd. oblike), pri čemer višina dodanega
dela ne sme presegati slemena osnovnega objekta in njegova
površina ne sme presegati 50 % tlorisne površine osnovnega
objekta; stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki niso
dopustni.
– višinski gabarit: največ P+1 kolenčni zid objekta z dvokapno
streho je visok največ 1,00 m.
Streha:
– dopustne so simetrične dvokapne strehe, smer slemena je
vzporedna z daljšo stranico objekta;
– naklon streh je od 35 do 45 stopinj. Dopustne so tudi ravne in
enokapne strehe z naklonom največ 20 stopinj. Dovoljeno je
kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v
primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd.;
– dopustna so strešna okna;
– čopi niso dopustni;
– dopustne so frčade na strehah z nakloni od 30 stopinj dalje.
Odprtine in strehe vseh frčad na eni strehi se oblikujejo
enako;
– dopustno je odvzemanje dela volumna strehe (npr. zaradi
osvetljevanja prostorov v mansardi) v velikosti največ ene
tretjine strešine;
– dopustni so podaljški strešine, s katerimi se zagotovi streha
nad izzidkom ali prizidkom, katerih širina ne presega tretjine
krajše stranice osnovnega objekta, dolžina podaljšane strešine
pa ne sme presegati tretjine dolžine strešine osnovnega
objekta;
– kritina je opečne barve, glede na prevladujoč tip kritine v
naselju je lahko tudi v sivi in temnosivi barvi.
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov se uskladijo s
kakovostnimioziromaprevladujočimi obstoječimi objekti. Pri
izvedbi prizidkov se zagotovi skladnost celotne podobe objekta;
– dopustni so sodobni oblikovni pristopi (enostavnejše členitve
fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi
strehami;
– pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna
niso dopustna. |
9 Druga merila in pogoji: oblikovanje pomožnih objektov se
prilagodi oblikovanju osnovnih objektov in določilom členov 69
do 73, ki določajo pogoje za pomožne objekte. Na območjih, kjer
gre za bližino ali vidni stik z območji TTO, se oblikovanje
pomožnih objektov smiselno uskladi z določili 100. člena, ki
določa oblikovanje posameznih tipologij gospodarskih objektov. |
(3) Podrobnejši PIP za urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo (SSn): |
SSn – urbana
strnjena stanovanjska pozidava |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
SS – stanovanjske površine,
ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi
dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih,
otrok, študentov in drugih socialnih skupin. |
3 Tipologija zazidave: SSn – urbana strnjena stanovanjska
pozidava: hiše
v nizu, vrstne hiše |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: od 0,25 do največ 0, 50 |
FI: od 0,50 do največ 1,00 |
5 Dopustne dejavnosti:
kot pri SSs, z izjemo dopustne površine prostorov za dejavnost,
ki pri SSn znaša do 30 m2 |
6 Dopustni objekti: kot
pri SSs |
7 Dopustne gradnje: gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje objektov. Odstranitev objektov in delov objektov, če
se s tem ne poruši stavbni red, če je odstranitev potrebna
zaradi gradnje GJI oziroma urejanja javnih površin ali če je
predvidena nadomestna gradnja oziroma gradnja novega objekta na
mestu odstranjenega objekta. Drugi pogoji:
– dozidave so dopustne na fasadi, ki je obrnjena na zasebni vrt,
ki ne meji na javni prostor in ne presega gradbene linije, v
primeru končnega objekta v nizu in ob upoštevanju DIP ter
splošnih pogojev glede odmikov;
– dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so
dopustne, če se skladnost uličnega fasadnega niza s tem ne
poslabša in ne presega gradbene linije;
– nadzidave so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu, vrsti
oziroma so skladne z uličnim nizom;
– z nadzidavami in prenovo se zagotovi ta skladnost oziroma
medsebojna usklajenost posamičnih objektov v nizu. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, stavbnega pohištva, streh in
fasad osnovnih in pomožnih objektov v nizih, dopusti se barvna
raznovrstnost, ki je skladna z barvno študijo, ki je del
projektne dokumentacije.
Gabariti:
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, dopustno je
dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovatega
tlorisa glede na določila o dovoljenih dozidavah za SSn;
– višinski gabarit: največ P+1.
Strehe:
– naklon dvokapnih in enokapnih streh je od 35 do 45 stopinj;
naklon enokapnih streh nad sodobno oblikovanimi objekti in nad
pomožnimi objekti pa je nizek, do največ do 20 stopinj; dopustne
so dvokapne, enokapne in/ali ravne strehe;
– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in
drugih dozidav;
– dopustni so strešna okna, enokapne frčade, lahko pa tudi
dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha, ob pogoju,
da osnovna streha ostaja enaka drugim v nizu, in da so vse
frčade v nizu poenoteno oblikovane. Frčade so dopustne na strmih
strehah, ki imajo naklon več kot 30 stopinj;
– kritina celotnega niza je enotna opečne barve, dopustna je
tudi siva, temno siva in temno rjava barva, usklajena s
kakovostnimi oziroma prevladujočimi objekti v območju.
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj
bodo enostavni. S prizidki se zagotovi skladnost celotne podobe
objekta in niza;
– dopusti in spodbuja se uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov
(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in
drugih sodobnih materialov). Pri lesenih fasadah se uporablja
rezan les, polkrožna bruna niso dopustna. |
(4) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo (SSv): |
SSv – urbana
večstanovanjska pozidava |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: |
SS – stanovanjske površine,
ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim, tudi za
občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih
socialnih skupin. |
3 Tipologija zazidave: SSv – urbana večstanovanjska pozidava
večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok, bloki, bloki v
nizih, karejih ipd. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: od 0,15 do največ 0,50 |
FI je lahko večji v primeru večjega števila podzemnih etaž, če
ni drugih omejitev in če je v posebnih PIP za EUP določena višja
etažnost |
FI: od 0,40 do največ 2,00 |
5 Dopustne dejavnosti: kot
pri SSs, pri čemer se bivanje uredi v vseh etažah, dejavnosti,
ki generirajo obiskovalce, pa le v pritličjih objektov. Dopusti
se odstopanje: površina prostorov za dejavnost lahko znaša do
100 m2,
ob pogoju, da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo
dodatna parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta
ali v kletnih etažah. |
6 Dopustni objekti:
kot pri SSs |
7 Dopustne gradnje: Gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje objektov. Odstranitev objektov in delov objektov, če
se s tem ne poruši stavbni red, če je odstranitev potrebna
zaradi GJI oziroma urejanja javnih površin ali če je predvidena
nadomestna gradnja oziroma gradnja novega objekta na mestu
odstranjenega objekta. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila
blok in blok. Dopusti se združevanje blokov v nize in kareje;
– višinski gabarit: do P+4, v odvisnosti višin sosednjih
objektov.
Streha:
– dopustne so enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo- in
večkapne strehe, smer slemena je vzporedna z daljšo stranico
objekta;
– naklon dvokapnih in enokapnih streh je do 40 stopinj (v
odvisnosti od naklonov okoliških objektov). Naklon enokapnih
streh nad sodobno oblikovanimi objekti in nad pomožnimi objekti
je največ 20 stopinj;
– dopustno je kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh z
ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov,
zimskih vrtov ipd., dopustni so strešna okna, strešne terase
ipd.;
– dopustna je kritina v rdeči, sivi, temni sivi, opečni in temno
rjavi barvi, usklajeno s kakovostnimi oziroma prevladujočimi
objekti v območju.
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj
bodo enostavni in skladni po celi fasadi, nizu;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve
fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso
dopustna. |
9 Druga merila in pogoji: Zagotavljajo
se parkovne in športne površine, ki zavzemajo najmanj 20 %
območja. Niso dopustne neorganizirane gradnje objektov in
ureditev, ki zadovoljujejo le potrebe posameznih stanovalcev. V
primeru zamenjave stavbnega pohištva, balkonskih ograj, montaže
senčil ipd. so novi elementi enotni po celotnem stanovanjskem
objektu. Zasteklitve ali zapiranja balkonov in lož, postavitve
satelitskih anten, klima naprav itd. se izvedejo v skladu z
idejnim načrtom, potrjenim s strani skupnosti lastnikov in
avtorja projekta večstanovanjskega objekta.
Dopustna je izvedba nadstreškov za avtomobile v nizu, kot en
objekt. Konstrukcija nadstreškov je kovinska, streha ravna, brez
maske, kritina transparentna ali barvna pločevina. |
(5) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo za posebne namene
(SBv): |
SBv – urbana
večstanovanjska pozidava za posebne namene |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SB-stanovanjske površine za
posebne namene,
ki so namenjene za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok,
študentov in drugih socialnih skupin ter spremljajočim
dejavnostim. |
3 Tipologija zazidave: SBv – urbana večstanovanjska pozidava za
posebne namene
tri- in večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok, bloki,
bloki v nizih, kareji |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: od 0,15 do največ 0,45 |
FI je lahko večji v primeru večjega števila kletnih etaž, če ni
drugih omejitev in če je v posebnih PIP za EUP določena višja
etažnost |
FI: od 0,40 do največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti: Poleg
bivanja so dopustne spremljajoče dejavnosti in sicer zdravstvo
in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in
športne dejavnosti, gostinstvo in turizem, ter druge dejavnosti,
ob pogojih:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za normalno funkcioniranje dejavnosti vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami;
– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;
– da dejavnosti ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov na
bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih
emisij) glede na obstoječe obremenitve. |
6 Dopustni objekti:
kot pri SSs |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSv |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri SSv, poleg tega pa še:
Zagotovi se usklajeno oblikovanje kompleksa, vendar naj imajo
objekti specifičnih namembnosti in simbolnih pomenov (npr.
kapela) lasten arhitekturni izraz. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri SSv |
(6) Podrobnejši PIP za podeželska naselja s kmetijami in stanovanjskimi
stavbami (SKs): |
SKs – površine
podeželskega naselja s kmetijami in stanovanjskimi stavbami |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine podeželskega
naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi in drugimi
dopustnimi dejavnostmi in bivanju. |
3 Tipologija zazidave: SKs – površine podeželskega naselja,
mešano kmetije in stanovanjske stavbe: stanovanjske
stavbe, nestanovanjske stavbe, kmetijski objekti in spremljajoči
objekti v okviru podeželskega naselja (npr. trgovina, gostilna,
kapelica, vaški dom, gasilski dom, zbiralnica mleka, avtobusno
postajališče z nadstreškom, urbana oprema, spominsko obeležje in
drugo) in objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji,
vključno z zidanicami na vinogradniških območjih pod pogoji za
Az. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,50 |
FI: največ 0,80 |
5 Dopustne dejavnosti:
Poleg bivanja in kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti:
gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oziroma na podeželju,
manjša obrt oziroma proizvodnja kot dopolnilna dejavnost na
kmetiji, trgovina ter storitvene dejavnosti, skladiščenje glede
na dopustne dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti
(površina prostorov za dejavnost do 120 m2 neto;
za turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti na kmetiji so
površine lahko večje, kar se preveri in utemelji s strokovno
prostorsko preveritvijo). Te dejavnosti so dopustne, če ne
generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa in
hrupa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z
zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta –
stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;
– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;
– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in
bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede
na obstoječe obremenitve;
– urbanistična oziroma prostorska in okoljska utemeljitev, ki je
obvezna za vse dejavnosti razen bivanja.
Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov pod
pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja. |
6 Dopustni objekti: kot
pri SSs in Az, če gre za zidanice |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs |
8 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje:
a) Stanovanjske stavbe
Lokacija:
– vzporedno ali pravokotno na gradbeno linijo. Če ta ni določena
v kartografskem delu, se povzame iz stanja na terenu. Glavna
fasada se postavi ob javni prostor naselja. V gručastih naseljih
se stanovanjski objekt orientira z vhodno oziroma glavno fasado
v javni prostor oziroma na cesto.
– Gabariti:
tlorisni gabariti: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima
stranicama je od 1:1,3 do 1:2,0, krajša stranica ne sme biti
daljša od 9,5 m, najdaljša pa ne sme biti daljša od 16,00 m;
– dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni
tloris, razen v naseljih in na objektih tradicionalne tipologije
gradnje, ki so določena s tem odlokom, pri čemer višina dodanega
dela na sme presegati slemena osnovnega objekta in njegova
površina ne sme presegati 50 % zazidane površine osnovnega
objekta; stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki niso dopustni
– višinski gabarit: največ P+1;
– kolenčni zid objekta z dvokapno streho je visok največ 1,00
m.
Streha:
– dopustne so simetrične dvokapne strehe, smer slemena je
vzporedna z daljšo stranico objekta;
– osnovni volumen stavbe ima po celotni dolžini isto koto
slemena;
– naklon streh je od 35 do 45 stopinj. Dopustno je kombiniranje
dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru
pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih prostorov;
– na območjih in objektih, ki ne sodijo v območja TTO, so
dopustni podaljški strešine, s katerimi se zagotovi streha nad
vetrolovom, izzidkom, zimskim vrtom, manjšim prizidkom ipd.,
katerih globina ne presega krajše stranice osnovnega objekta,
pri čemer pa dolžina podaljšane strešine ne sme presegati
tretjine dolžine strešine osnovnega objekta;
– dopustni so strešna okna in čopi na strmih strehah na
območjih, kjer so prevladujoči;
– frčade in čopi so dopustni na strehah, ki imajo naklon več kot
30 stopinj, naklon njihovih strešin je enak naklonu osnovne
strehe. Odprtine in strehe vseh frčad na eni strehi se
oblikujejo enako.
– kritina je opečne barve, glede na prevladujoč tip kritine v
naselju je lahko tudi v sivi in temni sivi barvi.
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov se uskladijo s kakovostnimi oziroma prevladujočimi
obstoječimi objekti. Pri izvedbi prizidkov se zagotovi skladnost
celotne podobe objekta;
– na območjih urbane in suburbane tipologije gradnje oziroma v
naseljih brez kontinuitete so dopustni sodobni oblikovni
pristopi (enostavnejše členitve fasad, poleg ometov uporaba
lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v
kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami;
– fasade so lahko delno ali v celoti lesene in delno obložene s
kamnom. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna
bruna niso dopustna.
b) Gospodarske stavbe:
Lokacija in gabariti:
– na uravnanem terenu se postavljajo vzporedno ali pravokotno na
stanovanjski oziroma osnovni objekt, na nagnjenih terenih pa
lahko v gruči, oziroma glede na značilno zasnovo naselja. pri
čemer so možna odstopanja v primeru, da je zaradi nagiba terena
ali lege GJI to nemogoče;
– položaj pomožnih objektov pri gospodarskih stavbah: nadstreški
se postavijo ob objektu na način, da optično znižajo previsoke
stavbe in se izvedejo z ravno streho, višina objektov je nižja
od kapa. Lope se lahko postavijo na vizualno neizpostavljeni
čelni strani z ravno ali enokapno streho, pri čemer je vrh
slemena nižji od kapne lege osnovnega objekta;
– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize ali okoli
dvorišč, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za
vrstni tip organizacije dvorišča;
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med
osnovnima stranicama je od 1:1,4 do 1:2, širine največ 12 m in
dolžine največ 20 m;
– višinski gabarit: največ P+1, klet je dopustna,. Etažnost se
določi s smiselnim upoštevanjem višine stanovanjskega objekta.
Pri določanju višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin
upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma
prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne
izstopajo iz silhuete naselja (da niso višje, lahko pa so
nižje);
– kolenčni zid je visok največ 0,80 m;
– poleg upoštevanja zgornjih alinej morajo biti horizontalni in
vertikalni gabariti objektov prilagojeni funkciji objekta in
optimalni izrabi prostora v povezavi s prostorskimi
karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnih gabaritov
objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno
vizualno zaključenost območja. |
Streha:
– dopustne so simetrične dvokapne strehe z naklonom od 35 do 45
stopinj, glede na stanovanjski objekt oziroma tradicionalno
tipologijo; pri gospodarskih objektih večjih dimenzij so izven
območij tradicionalne tipologije gradnje dopustni tudi nakloni
dvokapnih streh, ki so manjši od naklonov streh stanovanjskih
stavb, vendar ne smejo biti nižji od 25 stopinj;
– smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta;
– čopi so dopustni, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;
naklon njihovih strešin je enak naklonu osnovne strehe:
– na strešinah, ki imajo naklon več kot 30 stopinj, so dopustne
ožje enokapne frčade za vnašanje sena;
– kritina je enaka kritini na celotnem gospodarstvu oziroma
usklajena z določili tega odloka;
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi
gospodarskimi objekti. S prizidki se zagotovi skladnost celotne
podobe objekta;
– dopusti se tradicionalno oblikovanje in uporaba materialov;
– zatrepi gospodarskih objektov se obijejo s širokimi vertikalno
postavljenimi deskami oziroma obdelajo v temnejši fasadni
barvi;
– pri lesenih fasadah se uporablja rezan les; polkrožna bruna
niso dopustna.
c) Druge stavbe:
Druge stavbe za dejavnosti (razen rastlinjakov, zimskih vrtov
ipd.) so po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju
streh in fasad usklajene s stanovanjskimi in gospodarskimi
objekti. Za objekte večjih dimenzij se upoštevajo pogoji za
gospodarske objekte, za objekte manjših dimenzij, ki so
primerljive s stanovanjskimi, pa se upoštevajo pogoji za
stanovanjske stavbe. Pri drugih objektih na gradbeni parceli
(nadstreški, garaže, pergole, zimski vrtovi, ipd.), so dopustne
ravne, enokapne ali dvokapne strehe nizkih naklonov do 6
stopinj.
Za oblikovanje objektov za gostinstvo in turizem se uporabljajo
pogoji za oblikovanje stanovanjskih ali gospodarskih objektov. |
9. Druga
merila in pogoji:
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz členov 69 do 73 o
pomožnih in začasnih objektih, se v zvezi z dovoljevanjem
gradnje na kmetijskih zemljiščih v 40 m pasu od kmetije upošteva
FZ med 0,35 in 0,50.
Oblikovanje pomožnih objektov se prilagodi oblikovanju osnovnih
objektov in določilom členov 69 do 73, ki določajo pogoje za
pomožne objekte. Na območjih, kjer gre za bližino ali vidni stik
z območji tradicionalne tipologije gradnje, se oblikovanje
pomožnih objektov smiselno uskladi z določili 102. člena, ki
določa oblikovanje posameznih tipologij gospodarskih objektov.
Objekti večjih dimenzij, kot so npr. stolpasti silosi, se ne
umeščajo na območja TTO, v preostalih naseljih se umestijo na
čim manj izpostavljeno lokacijo oziroma na način, da ne bodo
porušili kakovostnih prostorskih razmerij.
Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in
ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati
kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih
hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo
bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in
obvodnega prostora ter zagotavljajo ugodno stanje
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. |
(7) Podrobnejši PIP za območja kmetij (SKk): |
SKk – območja
kmetij |
1 Območje namenske rabe: |
S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine podeželskega
naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanju, tudi območje kmetij izven naselij. |
3 Tipologija zazidave: SKk – območja kmetij: stanovanjska
stavba v okviru kmetije, kmetijski objekti: hlevi, kašče,
skednji, kozolci in objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim
na kmetiji ipd., vključno z zidanicami na vinogradniških
območjih pod pogoji za Az. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,60 na območju kmetij, kjer je tako strnjena gradnja
tradicionalna. |
FI: največ 1,0 |
5 Dopustne dejavnosti:
kot pri SKs, pri čemer so trgovina, storitve, gostinstvo,
poslovne in podobne dejavnosti omejene s površino prostorov do
80 m2 (za
turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti so površine lahko
večje). |
6 Dopustni objekti: kot
pri SKs |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri SKs, poleg tega še:
– tlorisni gabariti gospodarskih objektov so: v osnovi
podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,4
do 1:2, največ dolžine 24 m;
– izjemoma so dopustni objekti večjih tlorisnih in višinskih
gabaritov, če je to nujno zaradi funkcioniranja kmetije,
tehnoloških zahtev (npr. silosi, objekti za spravilo
mehanizacije ali drugi objekti), kadar objekt ni na območju
tradicionalne tipologije gradnje, ni vidno izpostavljen v
značilnih vedutah na naselje ali pogledih v naselju in se ne
povečajo vplivi na bivalno okolje ali jih je mogoče omiliti
(predvsem sodobne tehnologije reje, pa tudi omilitve z
vegetacijo, ograjami ipd.). Pri teh objektih so dopustni manjši
nakloni streh, če se s tem zagotovi večja prostorska skladnost;
vse to se dokaže s strokovno prostorsko preveritvijo v okviru
priprave DGD; na robovih gradbenih parcel proti kmetijskim
površinam se na vizualno izpostavljenih območjih zasadi
avtohtono drevje in sadno drevje na visokih podlagah. |
9. Druga merila in pogoji:
– kot pri SKs |
(8) Podrobnejši PIP za površine kmetijskih objektov (SKg): |
SKg – površine
kmetijskih objektov |
1 Tipologija zazidave: kmetijski
objekti (kozolci, seniki, čebelnjaki ipd.), dislocirani od
kmetij |
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo
– spravilo orodja, kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo, bivanje
ni dopustno. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjske
stavbe – kmetijske stavbe, od tega seniki, skednji, kozolci,
čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka
ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in
mehanizacije (kolnice, lope in podobno), enostavni in nezahtevni
objekti, ki so navedeni v preglednicah pomožnih objektov v
prilogi tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno
s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: za
oblikovanje objektov se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za
površine kmetij (SKk) za kmetijske stavbe. Oblikovanje novih
objektov mora biti usklajeno s kakovostnimi oziroma avtohtonimi
obstoječimi objekti (kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po
tlorisnih in višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad ter
uporabi materialov. |
7 Druga merila in pogoji:
niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za
avtohtone obstoječe objekte. |
(9) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš (SP): |
SP – površine
počitniških hiš |
1 Območje namenske rabe: S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena občasnemu bivanju. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SP – površine počitniških
hiš |
3 Tipologija zazidave:
Enostanovanjske prostostoječe stavbe, tudi spremljajoči objekti
v okviru počitniškega naselja. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,25 |
FI: največ 0,40 |
5 Dopustne dejavnosti:
Občasno bivanje, ne dopusti se stalno bivanje. |
6 Dopustni objekti: počitniške
hiše, gradbeno inženirski objekti. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: v
naseljih s tradicionalno tipologijo objektov se objekte
prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
a) Počitniške stavbe:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (od 6,00 m do
8,00 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,5 do
1:2,0, s tem, da meri najdaljša stranica največ 15,00 m;
– višinski gabarit: P+M, klet je dopustna. Pri določanju višine
stavb se poleg predpisanih dovoljenih višin upošteva tudi
vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa
obstoječih objektov, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete
naselja (da niso višje) in da ustrezno izkoriščajo terenske
danosti;
– dodajanje volumnov osnovnemu objektu ni dopustno;
– kolenčni zid je visok do 0,60 m.
– Streha: kot
pri SKs
Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov se uskladi z obstoječimi oziroma
tradicionalnimi objekti;
– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine
so pokončne oblike. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les,
polkrožna bruna niso dopustna.
b) Druge stavbe:
Vsi drugi objekti na gradbeni parceli in pomožni objekti se
uskladijo z osnovno stavbo glede gabaritov, streh in fasad,
vendar so manjši in nižji od nje.
Nadstreški so dopustni le v obliki pergole in kot nadstrešek nad
vhodom v objekt. |
|
105. člen |
|
(podrobnejšiPIP za območja centralnih dejavnosti) |
|
(1) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti – jedro
naselij (CU): |
CU – osrednja
območja centralnih dejavnosti – jedro naselij |
1 Območje namenske rabe: C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI v
jedrih naselij, ki
so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter
bivanju. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CU Osrednja območja
centralnih dejavnosti,
kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter
bivanje. |
3 Tipologija zazidave
Objekti v nizu ali prostostoječe hiše in objekti srednje
velikosti (predvsem javnega značaja). |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,75, na območjih mestnega, vaških in trški jeder je
dopustna tudi večja izraba |
FI: največ 2,5, na območjih mestnega, vaških in trški jeder je
dopustna tudi večja izraba |
5 Dopustne dejavnosti: Poleg
bivanja so dopustne dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti,
gostinstvo, turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne
uprave, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne,
razvedrilne, verske, rekreacijske, športne dejavnosti in druge
podobne dejavnosti.
Pri starih stanovanjskih stavbah, ki so bile v celoti
spremenjene v poslovno ali drugo namembnost, je ob prenovi
obvezno vzpostaviti najmanj eno stanovanje, če to omogoča
velikost objekta.
Sprememba obstoječe stanovanjske namembnosti več etažnih
objektov je dopustna pod pogojem, da se v objektu ohranja vsaj
eno stanovanje (ki naj ne bo v pritličju) in v skladu z
dovoljenimi dejavnostmi v okviru določene PNR.
Dopustna je prenova podstrešij in mansard v stanovanjske
namene.
V primerih, ko je v stavbi poslovna in stanovanjska raba, se
stanovanjska raba vedno umešča v isto ali višjo etažo objekta
kot poslovna dejavnost. |
6 Dopustni objekti: kot
pri SSs |
7 Dopustne gradnje
Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje objektov.
Odstranitev objektov in delov objektov, če se s tem ne poruši
stavbni red, če je odstranitev potrebna zaradi gradnje GJI
oziroma urejanja javnih površin ali če je predvidena nadomestna
gradnja oziroma gradnja novega objekta na mestu odstranjenega
objekta. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje
8.1 Gabariti
– na tem območju ni dopustno posegati v prostor prek obstoječih
horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Pri določanju višine
novega slemena se obvezno upošteva silhueto naselja, tako da
novi objekti ne izstopajo iz celotne podobe jedra;
– pri določanju gradbene mase se upoštevajo mere in razmerja
istih dejavnikov na tem območju ali v okviru stavbnega otoka;
– v celotnem območju urejanja ni dopustno postavljati novih
dominant v prostoru.
8.2 Streha
– streha je v naklonu 38–49, kritina pa opečni zareznik ali
bobrovec. Dopustna je bakrena ali druga ustrezna barvna
pločevina za prekrivanje nizkih naklonov frčad ipd.;
– pri določanju naklona in kritine strehe ter smeri slemena se
upoštevajo obstoječi kakovostni objekti na območju EUP;
– na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah
objektov (primer: cerkev, sodišče) je dopusten drugačen naklon
strehe in kritina z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve.
8.3 Oblikovanje fasad, materiali
Pri obdelavi fasad historičnih objektov se uporablja izvorne
materiale, pri eventualnih novih fasadah pa materiale, ki so
skladni z okolico (po možnosti avtohtona gradiva: belokranjski
kamen, apneni ometi). Ohranja se obstoječe dekorativne elemente,
če ti niso prisotni, se fasado ustrezno oblikuje v sodobnem
duhu, v skladu z objekti znotraj EUP. Novi materiali (les,
jeklo, steklo in umetni kamen) ne smejo predstavljati
prevladujočega elementa na fasadi.
Fasade historičnih objektov se prenovijo v skladu s smernicami
službe za varstvo kulturne dediščine in tako, da se ohranijo
fasadna členitev, razmestitev in velikost odprtin ter barve in
materiali. |
9 Druga merila in pogoji: Za
vse večje posege v območju jedra je treba pridobiti celovite
strokovne rešitve v variantah oziroma z javnimi ali vabljenimi
natečaji. Drugi pogoji:
– urbana oprema je predmet posebnega izbora na podlagi kataloga
mestne opreme; pri postavitvi in oblikovanju se upoštevajo
urbanistično arhitektonske in krajinske značilnosti prostora;
– namestitev zabojnikov za odpadke na za to označena mesta ne
sme razvrednotiti spomeniško-varstvenih in drugih kakovosti
prostora;
– dopustni so reklamni izveski in zložljivi senčniki, oblikovani
skladno s stavbo, na katero so nameščeni. Minimalna svetla
višina do izveskov oziroma senčnikov, ki segajo v ulični prostor
je 2,50 m, širina pa ne sme presegati polovice širine pločnika;
– plakatiranje je dopustno na posebnih, za ta namen oblikovanih
stebrih in panojih ter na posebej rezerviranih mestih. |
(2) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti (CD): |
CD – druga
območja centralnih dejavnosti |
1 Območje namenske rabe: C Območja
centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim, manjši obrti ter bivanju. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CD – druga
območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje
določena dejavnost, z manjšim deležem stanovanj. |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena in se smiselno prilagodi tipologiji objektov
in odprtih površin v naselju |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,60 |
FI: največ 2,0 |
5 Dopustne dejavnosti: Poleg
bivanja so dopustne tudi dejavnosti: trgovina ter storitvene
dejavnosti, skladiščenje, manjša proizvodnja v okviru obrtnih
dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti,
dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne
dejavnosti ter druge podobne dejavnosti, ki nimajo škodljivih
posledic na bivalno okolje. |
6 Dopustni objekti: nestanovanjske
stavbe, v katerih so dopustni tudi stanovanjski deli, gradbeno
inženirski objekti, bencinski servisi ter otroška in druga javna
igrišča, večnamenska igrišča za športe na prostem, trgi,
zelenice. |
7 Dopustne gradnje:
Gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitev objektov. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Lokacija in gabariti:
– tlorisni gabariti: niso poenoteno predpisani, vendar pa se pri
njihovem določanju še posebej upošteva splošna določila tega
odloka glede velikosti in oblikovanja objektov in se s
tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagodi pogojem, ki
veljajo za območja, na katere mejijo območja CD, posebej če
mejijo na stanovanjska območja (glej relevantne preglednice SSs,
SSn, SSv, SBv, SKs, SKk in SP);
– v mestnem prostoru se dopusti združevanje objektov v nize,
kareje; |
– pri umeščanju teh stavb v prostor se upošteva gradbene linije
ob javnem mestnem prostoru, vertikalni gabarit kakovostnega
oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe
ne izstopajo (navzgor ali navzdol) iz silhuete območja. To ne
velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki
oziroma na območjih, za katere je s posebnimi PIP to posebej
določeno.
Streha:
– dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne
strehe na objektih manjših tlorisnih in višinskih gabaritov;
– dopustno je kombiniranje dvo- in večkapnih ter enokapnih streh
z ravnimi strehami;
– dopustni so strešna okna, strešne terase, frčade ipd. Frčade
so dopustne na strmih strehah, ki imajo naklon več kot 30
stopinj;
– dopustna je namestitev sončnih sprejemnikov tako, da ne segajo
nad sleme strehe;
– dopustna je kritina v sivi, temni sivi, opečni ali temno rjavi
barvi, usklajeno s prevladujočo v območju.
Fasade:
– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter
strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj
bodo enostavni in poenoteni na celi fasadi, nizu, kareju oziroma
območju;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve
fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov
ipd.);
– glavni vhod v javno stavbo se, če stoji ob pomembnem mestnem
prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Tako fasado objekta se
oblikuje mestotvorno. |
9 Druga merila in pogoji: Zagotavljajo
se parkovne, športne ali druge zelene površine, ki zavzemajo
najmanj 15 % območja. |
(3) Podrobnejši PIP za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in
športa ter zdravstva (CDi, CDz): |
CDi – območja
dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa. CDz –
območjazdravstva |
1 Območje namenske rabe: kot
pri CD |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDi – dejavnosti
izobraževanja, vzgoje in športa
CDz – zdravstvo |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,50 |
FI: največ 1,0 |
5 Dopustne dejavnosti: Izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne,
rekreacijske in športne dejavnosti, poleg tega pa tudi
kompatibilne spremljajoče dejavnost kot trgovina ter storitvene
dejavnosti, gostinstvo in turizem, za potrebe osnovne dejavnosti
vzgoje in izobraževanja ter bivanje v okviru obstoječih
stanovanj. |
6 Dopustni objekti: nestanovanjske
stavbe, gradbeno inženirski objekti ter otroška in druga javna
igrišča, večnamenska igrišča za športe na prostem, trgi,
zelenice. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri CD, poleg tega pa velja še:
– območja kompleksov se oblikujejo prepoznavno, kot posebni
poudarki v prostoru in točke identifikacije;
– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je
obvezna pridobitev rešitev z javnim urbanistično-arhitekturnim
natečajem oziroma pridobitev rešitev z izdelavo variantnih
rešitev. |
9 Druga merila in pogoji: Zagotavlja
se parkovne površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja. |
(4) Podrobnejši PIP za območja kulturnih dejavnosti, javne uprave ter za
gasilski dom (CDk): |
CDk –
območja kulturnih dejavnosti, javne uprava in gasilskih domov |
1 Območje namenske rabe: kot
pri CD |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDk – kulturna dejavnost,
javna uprava, gasilski dom |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,50 |
FI: največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti: Dejavnosti
javne uprave, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne
dejavnosti, gostinstvo in turizem, trgovina ter storitvene
dejavnosti in druge podobne dejavnosti ter bivanje v okviru
obstoječih stanovanj. |
6 Dopustni objekti: kot
pri CDi |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri CD, poleg tega pa še:
– območja oziroma objekti za kulturo in upravo se oblikujejo
prepoznavno;
– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je
obvezna pridobitev rešitev z javnim urbanistično-arhitekturnim
natečajem oziroma pridobitev strokovne rešitve z izdelavo
variantnih rešitev. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri CDi. |
(5) Podrobnejši PIP za območja verskih objektov s pripadajočimi
ureditvami (CDv): |
CDv –
območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
1 Območje namenske rabe: kot
pri CD |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDv – verski objekti s
pripadajočimi ureditvami |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,30 |
FI: največ 0,70 |
5 Dopustne dejavnosti:
Dejavnosti verskih organizacij ter spremljajoče dejavnosti in
bivanje. |
6 Dopustni objekti: kot
pri CD |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri CD, poleg tega pa še:
– za verske objekte smiselno veljajo določila za CDi, s posebnim
poudarkom na pogojih v zvezi z varstvom kulturne dediščine;
– za stanovanjske objekte veljajo določila SSs. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri CDi, velja pa še: upoštevajo se predpisi o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja. |
(6) Podrobnejši PIP za območja trgovskih, oskrbnih,
poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjše obrti (CDo): |
CDo –
območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih
dejavnosti in manjša obrt |
1 Območje namenske rabe: kot
pri CD |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDo – trgovske, oskrbne,
poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,60 |
FI: največ 2,0 |
5 Dopustne dejavnosti:
Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem,
poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, kulturne,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, skladiščenje,
manjša proizvodnja v okviru obrtnih dejavnosti ter druge
dejavnosti in bivanje v okviru obstoječih stanovanj. |
6 Dopustni objekti: kot
pri CD, z izjemo novih stanovanjskih (delov) stavb |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: na
območju mesta Črnomelj kot pri CD, na območju preostalih naselij
pa je obvezna uskladitev gabaritov z objekti na stičnih
območjih. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri CDi, velja pa še: dopustna je postavitev baznih postaj
mobilne telefonije. |
|
106. člen |
|
(podrobnejšiPIP za območja proizvodnih dejavnosti) |
|
(1) Podrobnejši PIP za območja za industrijo (IP): |
IP – površine
za industrijo |
1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih dejavnosti,
ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in
spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: IP – površine za industrijo |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,70 |
FI: največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti:
Predelovalne (proizvodne in druge) dejavnosti, oskrba z
energijo, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in
skladiščenje, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti,
kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter
druge dejavnosti. |
6 Dopustni objekti: nestanovanjski
objekti, gradbeno inženirski objekti |
7 Dopustne gradnje: Gradnje
novih objektov, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitev objektov. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Lokacija in gabariti:
– poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se
organizirajo ob javnem prostoru in so vidno ter simbolno ločene
od proizvodnega dela. Po merilu, gostoti, oblikovanju in rastru
javnih komunikacij so usklajeni s preostalo pozidavo širšega
prostora. Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti
kompleksov;
– tlorisni gabariti: niso predpisani oziroma se upoštevajo
določila za posamezno EUP;
– dopusti se združevanje objektov v nize, kareje;
– višinski gabariti: pri umeščanju objektov v prostor se
upošteva vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega
tipa obstoječih objektov, nove stavbe ne smejo izstopati iz
silhuete območja. To ne velja za stavbe, ki so zaradi
funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi
ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno
oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije;
– objekti v ozadju kompleksa so nižji od glavnih stavb (ob
javnem prostoru). Dopustne so izjeme zaradi funkcionalnih zahtev
dejavnosti;
– horizontalni in vertikalni gabariti proizvodnih objektov
morajo biti prilagojeni tehnološkemu procesu dejavnosti in
optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih
objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev
vertikalnih gabaritov objektov pomeni tudi smiselno izbiro
višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja;
– objekti in ureditve se prilagajajo reliefu v skladu s
splošnimi pogoji tega odloka.
Streha:
– strehe, razen na upravnih objektih ipd., so v enem kompleksu
poenotene;
– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne ali žagaste
strehe, lahko pa tudi polkrožne in enokapne strehe nižjega
naklona;
– dopustna je namestitev sončnih sprejemnikov;
– dopustna je kritina v sivi, temni sivi, opečni, temno rjavi
ali temno zeleni barvi.
Fasade:
– horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje
fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in
poenoteni na celotni fasadi, nizu, kareju oziroma območju;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve
fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih
materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov);
– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo
kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem se
zagotavljajo kakovostni ambienti.
Dopustijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških
zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje. |
9 Druga merila in pogoji: Zagotavljajo
se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 10 %
območja. Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,
energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za
rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo
padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih
odpadkov. Parcelna mreža in shema pozidave na območju urejanja
se zasnujejo v obliki razmeroma pravilne (po možnosti)
ortogonalne mreže, ki se prilagodi obstoječim reliefnim
posebnostim in omrežju cest. |
(2) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG): |
IG – gospodarske
cone |
1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih dejavnosti,
ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim
ter spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: IG – gospodarske cone
Več funkcionalne gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim,
skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim in
spremljajočim dejavnostim. |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,70 |
FI: največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti:
kot pri IP |
6 Dopustni objekti: kot
pri IP |
7 Dopustne gradnje: kot
pri IP |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
IP, ob tem pa se upošteva še naslednje pogoje:
– na območju gospodarske cone se urejajo oblikovno poenoteni
sklopi različnih tipov industrijskih in obrtnih ter servisnih in
storitvenih objektov;
– omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, kolesarskih stez,
lahko z drevoredi in urbano opremo) mora biti enostavno in
čitljivo, na smiselnih mestih opremljeno z javnimi odprtimi
prostori in dobro označeno;
– parcelna mreža in shema pozidave na območju urejanja se
zasnujejo v obliki razmeroma pravilne (po možnosti) ortogonalne
mreže, ki se prilagodi obstoječim reliefnim posebnostim. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri IP. |
(3) Podrobnejši PIP za kmetijsko proizvodnjo (IK): |
IK – površine
z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
1 Območje namenske rabe: I – območja proizvodnih dejavnosti –
kmetijska proizvodnja |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: IK – površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo
Kmetijske stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali
(objekti v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi ipd.), stavbe za
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kot so razrez in predelava
lesa s skladiščnimi, tehnološkimi in drugimi spremljajočimi
objekti in napravami, ter objekti za druge dopolnilne dejavnosti
na kmetiji. |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,70 |
FI: največ 1,50 |
5 Dopustne dejavnosti:
Kmetijstvo ter dejavnosti, ki so vezane na kmetijstvo in
gozdarstvo: proizvodne (predelovalne) dejavnosti, žage (razrez
lesa), trgovina, storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje. |
6 Dopustni objekti: nestanovanjski
objekti, od tega kmetijske stavbe za intenzivno pridelavo
rastlin ali rejo živali (objekti v sklopu farm, rastlinjaki,
hlevi ipd.), stavbe v okviru žage kot dopolnilne dejavnosti na
kmetiji (sušilnice, decimirnice, pokrita in odprta skladišča,
kotlovnice za kogeneracijo na lesno biomaso, silosi za žagovino,
proizvodni objekti ipd.) in druge stavbe za izvajanje
dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter gradbeno inženirski
objekti. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri IP |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: odstopanja
od splošnih pogojev tega odloka glede velikosti in oblikovanja
objektov so dopustna v primeru tehnoloških zahtev. |
9 Druga merila in pogoji: kot
pri IP. |
|
107. člen |
|
(podrobnejšiPIP za območja posebnih dejavnosti) |
|
Podrobnejši PIP za območja za turizem (BT): |
BT – površine
za turizem |
1 Območje namenske rabe: B – posebna območja,
ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem,
sejmišča in prireditveni prostori, športni centri in podobno. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: BT – površine za turizem,
ki se namenjajo
gostinskim objektom, hotelom, bungalovom, apartmajem in drugim
objektom za nastanitev ter drugim objektom za potrebe turizma v
povezavi z oddihom, športom in rekreacijo (kamp, šotorišče,
taborni prostor, planinski, lovski, gozdarski dom, mlin idr.) |
3 Tipologija zazidave: ni
enotno opredeljena, prilagodi se oblikovnim značilnostim
objektov na območju, v katerega se umešča |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: največ 0,50 |
FI: največ 1,5 |
5 Dopustne dejavnosti
Gostinstvo in turizem ter spremljajoče dejavnosti kot npr.
trgovina ter storitvene dejavnosti, kulturne, razvedrilne,
rekreacijske, športne dejavnosti, ipd. Poleg navedenih
dejavnosti je dopustno tudi bivanje, če gre za potrebe lastnikov
ali upravljavcev dopustnih dejavnosti oziroma objektov. |
6 Dopustni objekti: kot
pri SSs, poleg tega pa še objekti za rekreacijo in prosti čas,
avtokamp ipd. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri CD |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: niso poenoteno predpisani, upoštevajo se
splošna določila tega odloka. S tlorisnimi in vertikalnimi
gabariti se vsi posegi prilagodijo pogojem, ki veljajo za
sosednja območja, še posebej, če so to stanovanjska območja
(glej preglednice SSs, SSn, SSv, SBv, SKs, SKk in SP) in območja
tradicionalne tipologije;
– objekti namenjeni turizmu se lahko združujejo v večje ali
manjše turistične komplekse. Izražajo jasno strukturo in
razmerja med večjimi osrednjimi stavbami (hotel ali upravno
administrativni objekt, lahko tudi športni objekt ali objekt za
druge podobne dejavnosti) ter ostalimi manjšimi enotami
(bungalovi, apartmaji ipd.);
– pri vseh objektih in ureditvah (tako pri posameznih objektih
kot pri večjih kompleksih) so dopustna tudi večja odstopanja;
– tudi objekti v ruralnem prostoru so lahko sodobno arhitekturno
oblikovani, če predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek
v prostoru.
Streha:
– dopustne so strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi
objekti v širšem območju oziroma prostoru naselja.
– Dopustna so odstopanja in uvajanje novosti, če se s tem doseže
novo urbanistično – arhitekturno kakovost, kar se dokaže s
strokovno prostorsko preveritvijo;
– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko
pa tudi dvokapne ali enokapne strehe nizkega naklona;
– kritina je opečne barve, dopustna je tudi siva, temno siva in
temno rjava barva, usklajeno s kakovostnimi oziroma
prevladujočimi objekti v območju. Kritina ne sme biti trapezna
ali valovita pločevina, razen na ravnih strehah;
– dopustni so: strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma
dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne dvignjene frčade z
enakim naklonom kot osnovna streha. Odprtine in strehe vseh
frčad na eni strehi se oblikujejo enako, v primeru tradicionalno
oblikovanih objektov se jih locira nad vhodom v objekt. Frčade
so dopustne na strmih strehah, ki imajo naklon več kot 30
stopinj.
Fasade:
– horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter oblikovanje
fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in
poenoteno na celotni fasadi oziroma na vseh objektih v
kompleksu;
– dopustijo se odstopanja, če so potrebna zaradi tehnoloških
zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove zakonodaje.
Pri gabaritih in oblikovanju posameznih dislociranih objektov
(lovski, gozdarski ipd. domovi), ki se urejajo izven večjih
turističnih kompleksov, se upoštevajo pogoji za območje SKs. |
9 Druga merila in pogoji:
Zagotavlja se parkovne, športne ali druge zelene površine s
površino najmanj 20 % območja.
Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in
ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati
kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih
hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo
bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in
obvodnega prostora ter zagotavljajo ugodno stanje
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. |
|
108. člen |
|
(podrobnejšiPIP za zelene površine) |
|
(1) Podrobnejši PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS): |
ZS – površine
za oddih, rekreacijo in šport |
1 Namenska raba: Površine
za rekreacijo in šport, namenjene preživljanju prostega časa na
prostem, predvsem rekreaciji in športu. |
2 Dopustna stopnja izkoriščenosti za gradnjo
Gradbeno parcelo objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in
športne površine (ZS) je dopustno pozidati v razmerje 80 %
pozidanih: 20 % nepozidanih površin gradbene parcele. |
3 Dopustni objekti:
– objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, vključno z
nadstreški za balinišča, shrambami za športne rekvizite,
klubskimi in društvenimi prostori, garderobami in sanitarijami;
– zabaviščni parki;
– če služijo dejavnostim na področju oddiha, rekreacije in
športa, so dopustne tudi gostilne, točilnice, manjše
okrepčevalnice in podobno, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim
v območju, površina prostorov za dejavnost pa je do 60 m2.
Dopustni so ureditve in objekti za oddih, športne in
rekreacijske dejavnosti in pomožni objekti, ki so navedeni v
preglednicah v prilogi tega odloka. Dopustni so tudi čolnarna in
dostop do vode, začasni objekti kot so paviljoni in stojnice,
ureditve počivališč z urbano opremo (npr. klopi, koši za smeti,
označitve, informativne table, igrala ipd.) ter postavitev
objektov in naprav za opazovanje narave. Dopustna je gradnja
objektov in naprav GJI in gradnja drugih gradbeno-inženirskih
objektov. Na poplavnih območjih objekti niso dopustni. Izjema so
začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih
pridobi vodno in naravovarstveno soglasje. Na priobalnih
zemljiščih so dopustni objekti v skladu z vodnim soglasjem. |
4 Dopustne gradnje in druga dela
Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje
spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti večja
zemeljska dela, trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in
javne dostopnosti.
Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem
prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti
(zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez
večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege,
se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini
stanovanjskih sosesk so dopustne tudi trim steze, sprehajalne
peš poti, konjeniške poti, kolesarske poti, učne poti. Gradnja
baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični
prenos signalov ni dopustna razen na obstoječih objektih pod
pogojem, da niso vizualno izpostavljene. |
5 Drugi pogoji: Ureditve,
objekti, naprave in ograje se na celotnem kompleksu oblikovno
poenotijo ter smiselno uskladijo z zunanjimi ureditvami stičnih
območij. |
(2) Podrobnejši PIP za površine za oddih in rekreacijo ob vodotokih
(ZSk): |
ZSk – površine
za oddih in rekreacijo ob vodotokih |
1 Namenska raba: Površine
za rekreacijo in šport, namenjene preživljanju prostega časa na
prostem v obvodnem prostoru, predvsem kopanju v naravi in
dostopom do vode. |
2 Dopustni objekti: Dopustni
so ureditve in objekti za oddih, športne in rekreacijske
dejavnosti in pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v
prilogi tega odloka, čolnarna, počivališča z urbano opremo (npr.
klopi, koši za smeti, označitve, informativne table, igrala
ipd., ki naj bodo praviloma iz naravnih materialov (les, kamen),
postavitev objektov in naprav za opazovanje narave, razen če PIP
za EUP določa drugače. Dopustna je gradnja objektov in naprav
GJI in gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov. Na
poplavnih območjih objekti niso dopustni. Izjema so začasni
objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi
vodno in naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so
dopustni objekti v skladu z zakonom o vodah. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: ureditev
tabornih prostorov in šotorišč z ter lesenimi zasloni,dostopov
do vode, vstopno izstopnih mest za plovbo, začasnih travnatih
parkirišč, postavitev ekoloških otokov, razen če PIP za EUP
določa drugače. Dopustno je urejanje peš poti, konjeniških in
kolesarskih poti – po trasah obstoječih poti. Na poplavnih
območjih taborni prostori in šotorišča ter ekološki otoki niso
dopustni. Na poplavnih območjih so taborni prostori in šotorišča
dovoljeni ob uvedbi alarmnega sistema in zagotovitvi lastnika
zemljišč ali organizatorja taborjenje oziroma šotorjenja, da bo
v primeru visokih voda na lastne stroške in lastno odgovornostjo
zagotovil varno in pravočasno odstranitev ljudi in vso nameščeno
opremo za potrebe taborjenja oziroma šotorjenja. Mobilne in
stalne sanitarne enote in ekološki otoki se umeščajo zunaj
območja poplav in priobalnih zemljišč. Na priobalnih zemljiščih
so dopustni gradnje in druga dela v skladu z vodnim soglasjem. |
4 Drugi pogoji: Morfologija
obrežnega prostora in vegetacija se v čim večji meri ohranjata.
Nasipavanje terena in poseganje v spremembo reliefa za potrebe
ureditev površin za oddih ni dopustno. Parkirišča, ki zahtevajo
stalne ureditve se ne urejajo. Gradnja baznih postaj mobilne
telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov ni
dopustna. V največji meri se ohrani vsa obstoječa obvodna
drevesa in ostala vegetacija ob reki, v območju posega v prostor
se zagotovi strokovna sanacija dreves. Razsvetljava se zasnuje
ob uporabi navzdol usmerjenih svetil s čim manjšo emisijo UV
svetlobe. Vse posege je treba uskladiti s pristojno službo za
varstvo narave in upravljanje z vodami.
Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in
ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati
kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.
Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih
hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo
bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in
obvodnega prostora ter zagotavljajo ugodno stanje
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov. |
(3) Podrobnejši PIP za parke (ZP): |
ZP – parki |
1 Namenska raba
Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so
namenjeni preživljanju prostega časa. |
2 Dopustni objekti |
Poleg pomožnih objektov so dopustni še: paviljoni, stojnice,
ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za
opazovanje narave ter druge primerne urbane opreme. Če služijo
dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa, so dopustni
tudi: gostilne in točilnice, sanitarni prostori, ki služijo
obiskovalcem in zaposlenim na območju, če površina prostorov za
dejavnost meri do 40 m2.
Dopustna je gradnja GJI. Dopustna je tudi gradnja drugih
gradbeno-inženirskih objektov. Na poplavnih območjih objekti
niso dopustni Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi in
označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno
soglasje. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu
z vodnim soglasjem. |
3 Dopustne gradnje in druga dela kot
pri ZS |
4 Drugi pogoji: kot
pri ZS |
(4) Podrobnejši PIP za druge urejene zelene površine (ZD): |
ZD – druge
urejene zelene površine |
1 Namenska raba: Zeleni
pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice,
ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere). |
2 Dopustni objekti:
Poleg pomožnih objektov so dopustni še: ureditev informacijskih
točk z urbano opremo (informativne table, počivališča s klopmi,
koši za smeti, varovalne ograje in podobno) ter postavitev
objektov in naprav za opazovanje narave. Dopustna je gradnja
GJI. Dopustna je tudi gradnja drugih gradbeno-inženirskih
objektov. Na poplavnih območjih objekti niso dopustni. Izjema so
začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih
pridobi vodno in naravovarstveno soglasje. Na priobalnih
zemljiščih so dopustni objekti v skladu z vodnim soglasjem. |
3 Drugi pogoji:
kot pri ZS |
(5) Podrobnejši PIP za pokopališča (ZK): |
ZK – pokopališča |
1 Namenska raba: Površine
za pokopališča so namenjene za pokopališča in spremljajoče
objekte |
2 Dopustni objekti:
pokopališča, stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke
stavbe in spremljajoči servisni objekti.
Dopustni so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v
prilogi tega odloka, poleg tega pa še ureditev počivališč,
stojnice ter druga primerna urbana oprema. Če služijo potrebam
pokopališča, so dopustni tudi:
– manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti v območju)
in stavbe za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori,
ki služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju, površina
prostorov za dejavnost do 60 m2;
– gradnja gradbeno-inženirskih objektov. |
3 Dopustne gradnje in druga dela
– redno vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave,
nadzidave, novogradnje poslovilnih objektov, prostorov za
orodje, cerkva, kapelic in znamenj;
– urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za komunalne
odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov ter saditev
avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč prostorski
kontekst. |
4 Merila in pogoji za oblikovanje objektov: kot
pri CDi. |
5 Drugi pogoji: kot
pri ZS |
(6) Podrobnejši PIP za vrtičkarstvo (ZV): |
ZV – površine
za vrtičkarstvo |
1 Dopustne dejavnosti: samooskrbna
dejavnost pridelovanja vrtnin, cvetja, zelišč in sadnega drevja
– vrtičkarstvo. |
2 Dopustni objekti: pomožni
objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega odloka,
poleg tega pa še namestitev klopi. Dopustna je tudi gradnja
gradbeno inženirskih objektov. |
3 Dopustne gradnje: skladno
s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
4 Druga merila in pogoji: ograja
območja ZV se izvede kot žična ali lesena ograja do višine 2 m.
Ograje med posameznimi vrtički na območju se izvedejo kot žične
ali lesene ograje do višine 1,20 m.
Če je tako navedeno v posebnih PIP za posamezno EUP, je za
spravilo orodja dopustna postavitev tipske lope ali zabojnikov.
Ograje in pomožni objekti morajo biti po celotnem kompleksu
oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij. |
|
109. člen |
|
(podrobnejšiPIP za površine GJI) |
|
(1) Podrobnejši PIP za površine cest, železnic in druge prometne
površine (PC, PŽ, PO) |
PC, PŽ, PO – površine
cest, železnic in druge prometne površine |
1 Namenska raba: Območja
in omrežja infrastrukture cest, železnic in drugih prometnih
površin |
2 Dopustni objekti: stavbe
za promet, bencinski servisi in nestanovanjske stavbe ter
gradbeno inženirski objekti.
PC: državne ceste, občinske ceste in drugi prometni
infrastrukturni objekti, objekti in naprave železniške
infrastrukture
PŽ: glavne in regionalne železniške proge, industrijski tir
PO: površine za mirujoči promet in počivališča |
3 Dopustne gradnje in druga dela: novogradnje,
rekonstrukcije, prenove, dozidave objektov in naprav GJI
postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije v skladu
s pravilniki, ki to urejajo |
4 Merila in pogoji za umestitev in oblikovanje: pri
oblikovanju objektov in površin je obvezno:
– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih
značilnosti širšega območja;
– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
5 Drugi pogoji: Dopustna
je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi z
gorivom. |
(2) Podrobnejši PIP za območja energetske infrastrukture (E) |
E – območja
energetske infrastrukture |
1 Namenska raba: Območja,
omrežja, objekti in naprave energetske infrastrukture |
2 Dopustni objekti:
– cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi in
ostali gradbeno inženirski objekti, pregrade in jezovi, dovodni
in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, naftovodi in
prenosni plinovodi, prenosni elektroenergetski vodi,
distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za toplo vodo,
paro in stisnjen zrak, distribucijski elektroenergetski vodi,
energetski objekti;
– gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje;
– nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter
spremljajočih objektov in naprav, če so potrebni za osnovno
dejavnost;
– objekti in naprave za potrebe alternativne oskrbe z energijo,
kot so decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov
energije, sistemi, ki omogočajo proizvodnjo več vrst energije,
objekti daljinskega ali skupinskega ogrevanja ali hlajenja ter
toplotne črpalke. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: novogradnje,
rekonstrukcije, prenove, dozidave objektov, omrežij, objektov in
naprav energetske infrastrukture |
4 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: pri
oblikovanju objektov in površin je obvezno:
– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih
značilnosti širšega območja;
– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
(3) Podrobnejši PIP za območja okoljske infrastrukture (O) |
O – območja
okoljske infrastrukture |
1 Namenska raba: območja
in omrežja okoljske infrastrukture |
2 Dopustni objekti:
– cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi,
odlagališča odpadkov in ostali gradbeno inženirski objekti;
– prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, distribucijski
cevovodi za pitno in tehnološko vodo, vodni stolpi, vodnjaki in
hidranti, cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave,
industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki),
rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z
odpadki), energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki),
odlagališča odpadkov: odlagališča za nenevarne odpadke in
inertne odpadke;
– proizvodni objekti, objekti za skladiščenje (vključno s
centrom za ravnanje z odpadki), nanje vezanih poslovno
administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav,
ki so potrebni za osnovno dejavnost. |
3 Dopustne gradnje in druga dela
– novogradnje, rekonstrukcije, prenove, dozidave objektov,
omrežij in naprav okoljske infrastrukture |
4 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: pri
oblikovanju objektov in površin je obvezno:
– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih
značilnosti širšega območja;
– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
|
110. člen |
|
(podrobnejšiPIP za razpršeno poselitev) |
|
(1) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve v vinogradniških
območjih, stanovanja, kmetije (Av): |
Av – površine
razpršene poselitve v vinogradniških območjih, stanovanja,
kmetije |
1 Območje namenske rabe: S – OBMOČJA STANOVANJ,
ki so namenjena bivanju. |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: SK – površine podeželskega
naselja,
ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi in drugimi
dopustnimi dejavnostmi in bivanju. |
3 Tipologija zazidave: Av – razpršena poselitev v vinogradniških
območjih
Stanovanjske prostostoječe stavbe, kmetijski objekti: hlevi,
kašče, skednji, kozolci ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru
podeželskega naselja ter vinogradniški objekti in objekti
namenjeni turizmu (vinotoči, turistične kmetije) ter zidanice. |
4 DIP na gradbeni parceli: |
FZ: / |
FI: / |
5 Dopustne dejavnosti:
bivanje in kmetijstvo ter dejavnosti, povezane s pridelavo in
predelavo grozdja oziroma drugega sadja. Dopustna je gostinska
in izvajanje turistične dejavnosti na turističnih kmetijah in
sobodajalstvo, s turizmom povezane dejavnosti, druge kmetijske
dejavnosti in predelavo kmetijskih pridelkov, če to dopuščajo
površine. |
6 Dopustni objekti: stanovanjske
stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe in gradbeni inženirski
objekti. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs, velja pa še:
– na vidno izpostavljenih delih stavbnih zemljišč ni dopustna
gradnja pomožnih objektov, ki so stavbe, in prizidkov, razen
podaljšanje objekta ob pogoju, da mu sledi celovito
preoblikovanje objekta (streha, fasada);
– gradnje in odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna
podoba območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se
rekultivira in ureja kot integralni del vinograda oziroma
sadovnjaka oziroma dvorišča, prometne površine;
– spremembe rabe zidanic, zaradi katerih se ne spremeni velikost
in zunanji videz objekta ter ne povečujejo vplivi na okolico,
skladno z dopustnimi dejavnostmi, če so zagotovljeni dostopnost,
parkirna mesta in infrastrukturna opremljenost;
– gradnja, rekonstrukcija in prenova objektov, naprav in omrežij
GJI, potrebne za oskrbo teh objektov. Vsi objekti se priključijo
na GJI. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: kot
pri SKs in Az (glede na tipologijo gradnje in namembnost
objekta) |
9 Druga merila in pogoji: Zgoščanje
pozidave na namenski rabi Av je možno v smislu gručaste domačije
in s pretežno orientacijo slemen, ki je vzporedna s plastnicami.
Na podlagi strokovne prostorske preveritve se dopusti tudi
kombiniranje dvokapne z ravno streho. |
(2) Podrobnejši PIP za zidanice in turistične objekte v vinogradniških
območjih (Az): |
Az – zidanice
in turistični objekti v vinogradniških območjih |
1 Območje namenske rabe: A – OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE |
2 Območje podrobnejše namenske rabe: Az – površine za zidanice |
3 Tipologija zazidave: Az – zidanice v vinogradniških območjih
Gospodarske prostostoječe stavbe – zidanice, hisi, vinotoči in
objekti za občasno bivanje |
4 DIP na gradbeni parceli: |
/ |
5 Dopustne dejavnosti: Dejavnosti,
povezane s pridelavo in predelavo grozdja oziroma drugega sadja.
Dopustnaje gostinska in izvajanje turistične dejavnosti na
turističnih kmetijah in sobodajalstvo, s turizmom povezane
dejavnosti, druge kmetijske dejavnosti in predelavo kmetijskih
pridelkov, če to dopuščajo površine. |
6 Dopustni objekti: zidanice,
lahko z delom za občasno bivanje, hrami in vinotoči kot posebna
oblika zidanice ter vinske kleti. |
7 Dopustne gradnje: kot
pri SSs, velja pa še:
– gradnja zidanice tipa A in B ter hisa je dopustna na stavbnem
zemljišču oziroma gradbeni parceli, če ima investitor v lasti
minimalno površino 30 arov trajnega nasada – vinograda oziroma
sadovnjaka;
– gradnja prizidkov na vidno izpostavljenih fasadah objektov ali
strmih predelih, ki bi zahtevali gradnjo opornega zidu, ni
dopustna;
– odstranitve objektov. Površina, s katere je odstranjen objekt,
se rekultivira in ureja kot integralni del vinograda oziroma
sadovnjaka oziroma dvorišča, prometne površine;
– gradnja zidanice tipa C ali sprememba objekta v zidanico tega
tipa pod naslednjimi pogoji:
a) da je investitor lastnik vsaj 30 a površin kmetijskega
zemljišča vinograda oziroma sadovnjaka,
b) da velikost in reliefna uravnanost parcele omogočata
zagotavljanje potrebnih spremljajočih ureditev, parkirišča brez
večjih preoblikovanj terena, ki bi zahtevala izvedbo opornih
zidov višjih od 1,5 m,
c) da prostor vidno ni izpostavljen in da je prostor gradnje v
neposredni bližini javne poti. |
8 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje:
Vse zidanice imajo kleti. Pri zidanicah so dopustni tudi večji
podzemni deli zidanic, popolnoma vkopani ali pa imajo vidno samo
čelno fasado, ter z ozelenjeno ali pohodno streho, za potrebe
shranjevanja pridelkov ter orodja, škropiva, drv in podobno.
Na območju KS Stari trg:
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem v dolžino do
+,– 10 %, etažnost: največ K+ P, brez kolenčnega zidu;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po
dolžini objekta; orientacija slemena pravokotno na pobočje
oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov, naklon
strešin 43 do 49 stopinj, opečni zareznik, nebarvan cementni
zareznik ali skodle. Frčade in čopi niso dopustni.
Na območju KS Sinji Vrh in Vinica:
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem v dolžino do
+,– 10 %, v širino do + 10 %; |
– etažnost: največ K+P, brez kolenčnega zidu oziroma s kolenčnim
zidom na območjih, kjer je to značilno za lokalno tipologijo
gradnje, kar se dokaže v projektni dokumentaciji;
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme po
dolžini objekta, orientacija slemena pravokotno na pobočje
oziroma vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov, naklon
strešin 40 do 45° usklajeno z nakloni streh sosednjih objektov,
opečni ali nebarvan cementni zareznik ali skodle. Frčade niso
dopustne, dopustna je izvedba ganka;
Na območju KS Adlešiči in Griblje:
– tlorisna velikost: 7,0 m x 5,0 m z odstopanjem v dolžino do
+,– 10 %, v širino do + 10 %;
– etažnost: največ K+M s kolenčnim zidom višine do največ 1 m;
– streha je simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta
in pravokotno na pobočje oziroma vzporedno s slemeni z bližnjih
obstoječih objektov, naklon strešin je 40 do 45 stopinj, lahko s
čopi, opečni ali nebarvan cementni zareznik ali skodle. Frčade
niso dopustne;
Na preostalem območju občine:
Zidanica tip A
– tlorisna velikost: 8,0 m x 6,0 m z odstopanjem v dolžino do
+,– 10 %, v širino do + 10 %. Popolnoma vkopani deli objektov so
lahko tudi večji;
– etažnost: največ K+P, brez kolenčnega zidu;
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini, sleme se
orientira vzdolžno s pobočjem ali pravokotno nanj oziroma
vzporedno s slemeni bližnjih obstoječih objektov. Naklon strešin
40 do 45 stopinj, opečni ali nebarvan cementni zareznik ali
skodle. Čopi so dopustni, če so v neposredni bližini, frčade
niso dopustne, dopustna je izvedba ganka.
Zidanica tip B
– tlorisna velikost: največ 5 m x 7 m z odstopanjem v dolžino do
+,– 10 %, v širino do + 10 %, vendar le, če je ta tip zidanice v
neposrednem območju prevladujoč;
– etažnost: največ K+M, kolenčni zid največ 1,40 m;
– streha in oblikovanje: enako kot pri tipu A, dopustna je tudi
izvedba balkona.
Zidanica tip C (vinska klet ali vinotoč za potrebe turizma), pogoji
so enaki kot pri zidanici A, le da velja še:
– tlorisna velikost: odstopanje do +30 % skupne površine,
popolnoma vkopani del objekta je lahko tudi večji.
His – pogoji za vsa območja razen v KS Stari trg:
– tlorisna velikost: stranice v razmerju od 1:1,25 do 1:2,
tlorisna površina je največ 30 m²;
– etažnost: P, brez kolenčnega zidu;
– dopustna je gradnja kleti glede na značilnosti območja;
– streha: simetrična dvokapnica s slemenom po dolžini objekta,
naklon strehe od 40 do 45 stopinj, čopi niso dopustnii. Napušč
je na vhodni stranici lahko daljši. Napušč na čelnih straneh
objekta naj bo minimalen (max 20 cm). Kritina je lahko opečni
ali betonski zareznik ali slama, po vzoru tradicionalnih. Frčade
niso dopustne;
– oblikovanje: his je lesen, preprosto oblikovan objekt na
kamnitih temeljih, debelina rezanega ali tesanega lesa za
stranice je najmanj 6 cm. Na vogalih se povezujejo z utori na
križ, lastovičji rep ter kot skeletna konstrukcija z vgrajenimi
plohi (»na zadl«). Les se lahko zaščiti, vendar ne barva. Bruna
oziroma poloblice niso dopustni. Oblikovanje odprtin – lin za
zračenje, se zgleduje po odprtinah na podobnih tradicionalnih
objektih. Zatrepi objekta so iz širokih vertikalno postavljenih
ravnih desk.
Fasade – pogoji za vsa območja, če
niso opredeljeni v predhodnih alinejah:
– glavna fasada se oblikuje na vzdolžni strani objekta in ima
lahko poudarjen vhod (v primeru postavitve objekta prečno na
komunikacijo je lahko glavna fasada na prečni, ožji stranici
objekta);
– objekt je lahko horizontalno in vertikalno členjen, odprtine
so pokončne oblike;
– fasade so ometane v svetlih oziroma zemeljskih barvah;
razmerja in velikosti fasadnih odprtin na objektu se medsebojno
uskladijo;
– zatrepi objektov so leseni – široke, vertikalno postavljene
deske;
– detajli na objektih so tradicionalni in enostavni, npr.: opaž
napuščev in zatrepov iz širokih, vertikalno postavljenih ravnih
desk, grobi ometi kleti ali coklov, majhni napušči čelnih
fasad;
– pri lesenih objektih se uporabi rezan les; polkrožna bruna
niso dopustna, les mora biti nebarvan ali temno rjave barve –
rdečkasti in oker toni niso dopustni;
– pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah,
dozidavah in nadzidavah objektov se ohranja kakovostna razmerja,
materiale in detajle, ki so že na objektu. Če se spreminjajo, se
jih usklajeno spremeni na celotnem objektu. |
9 Druga merila in pogoji:
Za izpolnitev pogoja o obvezni površini vinograda oziroma
sadovnjaka se morajo le-ti nahajati v bližini zidanice oziroma
znotraj VIN območja, lahko pa se nahajajo tudi zunaj tega
območja, vendar ne več kot 400 m od stavbnega zemljišča
predmetne zidanice ali hisa, če so že zasajene z vinogradom ali
sadovnjakom. Pri rekonstrukcijah, nadomestnih gradnjah ter
razširitvah se pogoj minimalne površine funkcionalnega
zemljiškega posestva ne uporablja. Delitev večjih parcel, na
katerih stojijo zidanice, je dopustna le pod pogojem, da
sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka na parceli, na
kateri stoji zidanica, ne bo manjša od 15 arov pri tipu C pa ne
manj kot 30 arov. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe
gradnje GJI oziroma urejanje javnih površin. Parcelacija (oblika
parcele in dostop do javnih poti) sledi uveljavljenemu vzorcu
parcelacije v okoliškem prostoru.
Tlakovanje je dopustno le na površinah, manjših od 20 m2.
Dopustna je postavitev pergole (brajde). |
(3) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetijske objekte
(Ag): |
Ag – površine
razpršene poselitve za kmetijske objekte |
1 Tipologija zazidave: kmetijski
objekti (kozolci, seniki, čebelnjaki ipd.), dislocirani od
kmetij |
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo
– spravilo orodja, kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo. |
4 Dopustni objekti: nestanovanjske
stavbe – kmetijske stavbe, od tega seniki, skednji, kozolci,
čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka
ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in
mehanizacije (kolnice, lope in podobno), in drugi objekti, ki so
navedeni v preglednicah pomožnih objektov v prilogi tega odloka. |
5 Dopustne gradnje: skladno
s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. |
6 Merila in pogoji za umestitev inoblikovanje: za
oblikovanje objektov se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za
površine podeželskega naselja (SKs) za kmetijske stavbe.
Oblikovanje novih objektov mora biti usklajeno s kakovostnimi
oziroma avtohtonimi obstoječimi objekti (kozolci, čebelnjaki,
seniki ipd.) po tlorisnih in višinskih gabaritih, oblikovanju
streh in fasad ter uporabi materialov, tako da se uporablja
pretežno les. |
7 Druga merila in pogoji: niso
dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za
avtohtone obstoječe objekte. |
(4) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve – površine
podeželskega naselja s kmetijami in stanovanjskimi hišami (As): veljajo
določila PIP za SKs, razen faktorja zazidanosti, ki se pri As ne določi. |
(5) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve – kmetije (Ak):
veljajo določila PIP za SKs, razen faktorja zazidanosti, ki se pri Ak ne
določi. |
(6) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve – površine
počitniških hiš (Ap): veljajo določila PIP za SP,razen faktorja
zazidanosti, ki se pri Ap ne določi. |
(7) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve – zidanice in
turistični objekti zunaj vinogradniških območij (Ao): veljajo določila
PIP za Az, z izjemo, da na Ao niso dopustni podzemni objekti večjih
dimenzij od zazidane površine objekta. |
|
111. člen |
|
(podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča) |
|
(1) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča (K1): |
K1 – najboljša
kmetijska zemljišča |
1 Namenska raba: območja
najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena kmetijski pridelavi. |
2 Dopustni objekti: pomožni
in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi 1
tega odloka.
Ureditev informacijskih točk z možnostjo postavitve začasnih
informacijskih tabel, varovalnih ograj, počivališč in druge
opreme na lokacijah ob objektih naravne znamenitosti (izviri,
kali, vodnjaki, jame), ki se jo določi na osnovi pogojev,
smernic ali soglasij pristojnih služb. Gradnja opornih in
podpornih zidov je dopustna le na delu kmetijskega zemljišča, ki
meji na stavbno zemljišče pod pogojem, da je tak objekt potreben
za ohranitev stabilnosti zemljišča. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: Na
območjih najboljših kmetijskih zemljišč so dovoljene:
– na travnatih kmetijskih zemljiščih na robu gozda ali v
neposredni bližini vasi je v EUP, v katerih je to posebej
določeno, dopustno taborjenje brez stalnih ureditev z minimalno
ureditvijo v skladu z občinskim predpisom, če to ni v nasprotju
z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave in pod pogoji, da je urejen dostop do
tabornega prostora po javnih poteh in da se prostor takoj po
končanem taborjenju vzpostavi v prvotno stanje.
– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih
zemljiščih;
– gradnja in rekonstrukcija omrežij gospodarske javne
infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo,
elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, naftovodi,
plinovodi, vročevodi, vse s pripadajočimi objekti in priključki
nanje;
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim
delovanjem voda;
– sanacije površinskih kopov;
– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja
tal v skladu z gradbeno in okoljsko zakonodajo, ob zagotavljanju
varstva naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti
območja.
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira ter postavitve naprav za potrebe
raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje
podatkov);
– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela;
– rekonstrukcije cest;
– namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč;
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami;
– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči
ter druga pomožna kmetijsko-gozdarska oprema,
– lovske preže in opazovalnice za ptice ter ograje za zaščito
kmetijskih zemljišč pred divjadjo,
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za
objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je
prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven
območij stavbnih zemljišč) ali ga je dopustno graditi na
površinah razpršene poselitve, vse ob pogoju, da za izgradnjo
takega dostopa niso potrebni večji oporni zidovi;
– Na poplavnih območjih v EUP, namenjenih oddihu in rekreaciji
ob vodotokih, so taborni prostori in šotorišča dovoljeni ob
uvedbi alarmnega sistema in zagotovitvi lastnika zemljišč ali
organizatorja taborjenje oziroma šotorjenja, da bo v primeru
visokih voda, na katere bo opozarjal alarmni sistem, na lastne
stroške in lastno odgovornost zagotovil varno in pravočasno
odstranitev ljudi in vso nameščeno opremo za potrebe taborjenja
oziroma šotorjenja.
– omilitveni in izravnalni ukrepi po predpisih s področja
ohranjanje narave.
Ograjevanje kmetijskih zemljišč je dopustno le za potrebe
kmetijske dejavnosti (npr. obore, ograje za pašo živine, ograje
za zaščito pridelka pred divjadjo, ipd.) in sicer na način, da
ograja ni trajno povezana s tlemi. Dopustne so tudi ograje za
potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih. |
4 Drugi pogoji:
– Posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih
zemljišč, poškodbe se sanira in zemljišča rekultivira;
– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov je taka, da
je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji
podzemnih objektov se na zemljiščih vzpostavi prvotno stanje, ob
nadzemnih objektih pa uredi zemljišče ob njih;
– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in
prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči
raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito
pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da se izpad dohodka
nadomesti z odškodnino in da se zemljišče ponovno povrne v
kmetijsko rabo;
– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred
škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami
na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči
večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora;
– agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev za
ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin
ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;
– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin,
se lahko uredijo le na območjih, za katera so po izračunu vodne
bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene; |
– bazne postaje mobilne telefonije se postavljajo ob pogoju, da
so lokacije predhodno preverjene in utemeljene s strokovno
prostorsko preveritvijo;
– na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na
mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil ni
dopustna. |
(2) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča (K2): |
K2 – druga
kmetijska zemljišča |
1 Namenska raba: kot
pri K1 |
2 Dopustni objekti: kot
pri K1 |
3 Dopustne gradnje in druga dela: kot
pri K1 |
4 Drugi pogoji: kot
pri K1 |
|
112. člen |
|
(podrobnejši PIP za gozdna zemljišča) |
|
(1) Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena (Gg): |
Gg – gozd
gospodarskega pomena |
1 Namenska raba: Območja
gozdov so namenjena gozdovom, njihovemu izkoriščanju in
gospodarjenju z njimi, oddihu in rekreaciji |
2 Dopustni objekti: Dopustni
so pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v prilogi 1 tega
odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za
opazovanje narave, usmerjevalne in pojasnjevalne table za
potrebe urejanja tematskih poti in ureditev počivališč. Dopustna
je gradnja GJI. Dopustna je tudi gradnja drugih
gradbeno-inženirskih objektov. Za gradnje pomožnih in začasnih
objektov je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske
službe. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: Na
območjih gozdov so dovoljene:
– gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s predpisi
o gozdovih;
– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov;
– vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne
javne gozdarske službe in s predpisi o gozdovih;
– na robu gozda in na gozdnih jasah dopustno taborjenje brez
stalnih ureditev z minimalno ureditvijo v skladu z občinskim
predpisom, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave
in pod pogoji, da je urejen dostop do tabornega prostora po
javnih ali gozdnih poteh in da se prostor takoj po končanem
taborjenju vzpostavi v prvotno stanje;
– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na
mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni
dopustna;
– dopustno je raziskovanje mineralnih surovin pod pogojem, da
raziskovanje trajno ne spreminja in ne poškoduje naravnega
stanja na površini in podtalju in da se po raziskovanju
zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;
– dopustna je postavitev lovskih prež in opazovalnic za ptice,
– urejanje začasnih tabornih prostorov na gozdnih jasah ali
robovih gozdov z dopustno postavitvijo premičnih objektov samo
za čas taborjenja, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in
varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave;
– ograjevanje gozdnih zemljišč ni dopustno, razen v primeru
obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega
varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov v skladu s
predpisi, ki urejajo področje gozdov. |
4 Drugi pogoji
– Gradnje se načrtujejo tako, da omogočajo lastnikom gozdov
dostop do gozdnih zemljišč;
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
gozdarstva in je treba zanje pridobiti ustrezno soglasje od
pristojne javne gozdarske službe;
– gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za
brezžični prenos signalov je dopustna ob soglasju pristojne
gozdarske javne službe. |
(2) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom (GPn): |
GPn – gozd
s posebnim namenom |
1 Namenska raba: Območja
gozdov s posebnim namenom so namenjena rekreaciji in ohranjanju
ekoloških vrednost ter prepoznavnosti prostora. |
2 Dopustni objekti: Dopustni
so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega
odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za
opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti, če so
namenjeni dejavnostim v območju. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: V
območjih gozdov so dopustne:
– sanacije površinskih kopov;
– posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom (oprema
v raziskovalne namene, predstavitvene table za gozdove s
posebnim namenom, markiranje pešpoti ipd.).
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na
mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni
dopustna. Ni dopustno ograjevanje zemljišč, razen za enostavne
objekte za potrebe kmetijske ali gozdarske dejavnosti, varovalne
ograje za potrebe GJI in za potrebe varovanja ali zaščite ob
vodnih virih. |
4 Drugi pogoji
– upoštevajo se določila predpisa, s katerim je gozd razglašen
za gozd s posebnim namenom;
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,
komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ni
dopustna;
– niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter
enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih
značilnosti območja, zlasti izgubo naravnosti in posek (krčitve)
drevja; |
– z gozdovi, ki še niso razglašeni, se gospodari prilagojeno,
tako da se ohranja njihova gozdna raba v skladu s predpisi in
gozdnogospodarski načrti;
– dopustna je postavitev lovskih prež in opazovalnic za ptice,
navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
gozdarstva in je treba zanje pridobiti ustrezno soglasje od
pristojne javne gozdarske službe. |
(3) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom – rezervate (Gpr): |
Gpr –
gozd s posebnim namenom – rezervat |
3 Dopustne dejavnosti:
gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na podlagi gozdnogospodarskih
načrtov. |
4 Dopustni objekti: objekti
niso dopustni. |
5 Dopustne gradnje: gradnje
niso dopustne. |
7 Druga merila in pogoji: upošteva
se varstveni režim, določen s predpisom o razglasitvi. Območje
gozda je zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja
izjemno pomemben za raziskovanje, proučevanje in spremljanje
naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva
naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Gre za rezervat z
blažjim varstvenim režimom. |
(4) Podrobnejši PIP za varovalne gozdove (GV): |
GV – varovalni
gozd |
1 Namenska raba: Površine
varovalnega gozda so namenjene gozdovom s poudarjeno ekološko
funkcijo zlasti na strmih legah. |
2 Dopustni objekti: Dopustni
so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega
odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za
opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti, če so
namenjeni dejavnostim na območju. |
3 Dopustne gradnje in druga dela:
– izvajanje raziskav;
– v omejenem obsegu so dopustne oblike rekreacije, ki ne
zahtevajo posebnih ureditev (sprehod, planinstvo, opazovanje,
poučne dejavnosti z uporabo obstoječih poti. |
4 Drugi pogoji
– V varovalnem gozdu so dopustni samo posegi, namenjeni
izvajanju ekološke funkcije gozda s soglasjem pristojnih služb
za upravljanje in varstvo gozdov ter in varovanje narave. Niso
dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter enostavni
objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih značilnosti območja,
zlasti zemeljska dela in posek drevja;
– gradnje se načrtujejo tako, da omogočajo lastnikom gozdov
dostop do gozda;
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
gozdarstva in je treba zanje pridobiti ustrezno soglasje od
pristojne javne gozdarske službe. |
|
113. člen |
|
(podrobnejši PIP za vodna zemljišča) |
|
VC – celinske
vode |
1 Namenska raba: Površine
vodnih zemljišč so namenjene površinskim vodam in dejavnostim,
vezanim na rabo površinskih voda. |
2 Dopustni objekti: Dopustni
pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega
odloka, postavitev objektov in naprav za opazovanje narave ter:
– jezovi, plovne poti, pregrade in jezovi, dostopi do vode,
privezi in pristani za čolne;
– objekti za šport in rekreacijo, ki so vezani na vodo in vodne
športe;
– male hidroelektrarne, objekti za črpanje, filtriranje in zajem
vode, cevovodi za prečiščeno odpadno vodo, prenosni vodovodi,
objekti, potrebni za rabo voda;
– objekti, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem ter
objekti, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– manjša zajemališča požarne vode in manjša zajetja za ureditev
ribnikov;
– naprave za potrebe učnih, študijskih in raziskovalnih
dejavnosti.
Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje kmetijskih
zemljišč sta dopustna pod pogojem, da se zagotovi ekološko
sprejemljivi pretok.
Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno
pozidanih območij dopustna gradnja objektov, funkcionalno
vezanih na vodotok (ribogojnica, mlin, žaga, mala
hidroelektrarna ipd.) na podlagi predhodne prostorske
preveritve, hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene
vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. Dopustna je
gradnja GJI. Dopustna je tudi gradnja drugih
gradbeno-inženirskih objektov. |
3 Dopustne gradnje in druga dela: Dopustni
so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za
oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na
ohranjanje narave.
– Za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem
zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja
namembnosti in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na
kakovost vode in na vodni režim;
– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka
opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem
katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov, ki s tem členom
niso določeni kot dovoljeni, gradnja novih objektov ni
dopustna;
– premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču
se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se
ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je zagotovljen
ekološko sprejemljivi pretok;
– pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in
ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati
kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to
potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora
investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe; |
– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje
malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti
ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov
in obvodnega prostora ter zagotavljajo ugodno stanje
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov;
– pri poseganju v območje celinskih voda sta prepovedani
povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje
retenzijskega območja;
– dopustna so tekoča vzdrževalna dela, adaptacije
rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali
nekdanjih jezov, mlinov in žag. |
4 Drugi pogoji
– Priobalno zemljišče Kolpe je 15 m od meje vodnega zemljišča v
naseljih in 40 m zunaj naselij, priobalno zemljišče preostalih
vodotokov, potokov, hudournikov in suhih strug je 5 m od meje
vodnega zemljišča;
– Niso dopustni: odvzem gramoza in proda, utrjevanje brežin z
gradnjo zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki
onemogočajo dostop do vodotokov;
– Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča se
v največji meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo
avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije.
Zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z
vegetacijskimi materiali;
– Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na
krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda
prek vodotoka, ko gre za objekt javne prometne infrastrukture
(most, prepust na javnih cestah in poteh);
– Mostove in ceste na območju vodotokov se gradi tako, da se ne
posega v pretočni profil ter da se zagotovi varnost objektov
pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino v
skladu z vodnim soglasjem in cestnimi predpisi;
– Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s
sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven
gnezdilne sezone ptic. |
|
114. člen |
|
(podrobnejši PIP za območja izkoriščanja mineralnih surovin) |
|
Podrobnejši PIP za območja izkoriščanja mineralnih surovin določa: |
LN – površine
nadzemnega pridobivalnega prostora |
1 Namenska raba
Območja mineralnih surovin so namenjena izkoriščanju mineralnih
surovin, sprotni in končni sanaciji in nadomestnim dejavnostim,
ki so določene v PIP za posamezne EUP. |
2 Dopustni objekti
Dopustna je gradnja GJI. Dopustna je tudi gradnja drugih
gradbeno-inženirskih objektov, če so namenjeni funkciji tega
območja.
Dopustni so rudarski objekti za pridobivanje in predelavo
mineralnih surovin – samo odprti kop: rudarski objekti in
inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih
surovin, objekti za proizvodnjo izdelkov in polizdelkov, ki kot
osnovno surovino uporabljajo tukaj pridobljene mineralne
surovine.
Po uvedbi nadomestne rabe so dopustni objekti, namenjeni
nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za posamezne
EUP.Dopustni so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v
prilogi tega odloka, poleg tega pa še: objekti in naprave,
namenjeni zavarovanju dostopa do območja pridobivanja in do
objektov in naprav. |
3 Drugi pogoji:
– Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan
zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z opredeljeno
novo namembnostjo, ki je določena v PIP za posamezno EUP;
– Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dopustno
saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev
prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske
razmere in kakovosti okolja;
– Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na rezultate
spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z namestitvijo ograj se
zagotovi varnost pred padcem v globino in pred porušitvami
terena. |
|
9 Posebni PIP za posamezne enote
urejanja prostora |
|
115. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju Črnomlja) |
|
(1) Na
vseh območjih, razen na območju EUP ČR_6/8_OPPN (mestno jedro Črnomlja),
niso dopustne dejavnosti, ki so na »Seznamu obveznih dejavnosti v
mestnem jedru Črnomlja«. Obvezne dejavnosti za mestno jedro Črnomlja na
podlagi Uredbe o uvedbi in standardni klasifikaciji dejavnosti: |
Stara oznaka |
|
Nova oznaka |
G/52.41 |
trgovina na drobno s tekstilom |
G 47.510 |
G/52.471 |
dejavnost knjigarn |
G 47.610 |
G/52.486 |
trgovina na drobno z umetniškimi izdelki-dejavnost prodajnih
galerij |
G 47.782 |
G/52.50 |
trgovina na drobno z rabljenim blagom |
G 47.790 |
G/52.62 |
trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah |
G 47.810, 47.820, 47.890 |
G/52.71 |
popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov |
95.230 |
G/52.73 |
popravila ur, nakita |
G 95.250 |
K/70.40 |
izposojanje izdelkov široke porabe |
N 77.290 |
K/74.81 |
fotografska dejavnost |
M 74.200 |
L/75.11 |
dejavnost javne uprave |
O 84.110 |
L/75.30 |
obvezno socialno zavarovanje |
O 84.300 |
M/80.421 |
glasbene in druge umetniške šole |
P 85.520 |
O/92.521 |
dejavnost muzejev |
R 91.020 |
O/93.01 |
dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic |
R 96.010 |
O/91.31 |
dejavnost verskih organizacij |
S 94.910 |
O/92.71 |
prirejanje iger na srečo; dejavnost igralnic |
R 92.002; R 92.001 |
(2)
Posebni PIP in drugi podatki: |
ŠIFRA EUP |
IME EUP/PEUP |
POSEBNI PIP in drugi podatki |
ČR_1 |
Svibnik |
|
ČR_1/1 |
Svibnik – stanovanja in kmetije |
Dopustne so ureditve skupnih površin pri vodnjaku. Novogradnje
objektov se prilagodijo obstoječi gradbeni strukturi. Dopustna
je sodobna zasnova objektov, lahko tudi z ravnimi strehami. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_1/2 |
Svibnik – stanovanja |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_1/3 |
RTP |
Dopustna je gradnja spremljajočih objektov in naprav ter objekta
RTP. Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_1/4 |
Strugar |
Na območju zelenih površin niso dopustne gradnje. Dopustno je le
preoblikovanje reliefa v povezavi z ureditvami zahodne
obvoznice. Za vse ureditve v območju priobalnega zemljišča se
pridobi vodno soglasje. Ob vodotoku se ohranja odmik vsaj 5 m od
zgornjega roba brežine in se ohranja obrežna vegetacija. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_2 |
Čardak |
|
ČR_2/23_OPPN |
ZN Danfoss |
Zazidalni načrt Danfoss (Uradni
list RS, št. 27/96, 69/00, 47/02, 81/03, 38/06, 55/13, 81/13,
56/17 in 39/18) – ostane v veljavi do preklica. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_2/24_OPPN |
ZN Štorov hrib |
Zazidalni načrt Štorov hrib v Črnomlju (SDL,
št. 14/90, 02/91) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_2/25_OPPN |
ZN Čardak |
Zazidalni načrt Čardak (Uradni
list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18) – ostane v veljavi do
preklica. |
ČR_2/26_OPPN |
Zahodna obvoznica |
Lokacijski načrt za obvoznico Črnomelj (Uradni
list RS, št. 81/30, 70/17) – ostane v veljavi do preklica. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_2/27_OPPN |
Čardak zahod II |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Zagotovi se ureditev
parkovnih in drugih zelenih javnih površin soseske, delno tudi
kot bariera do obvoznice. Južni in zahodni del območja se
urejata kot zeleni tamponski coni med industrijskim območjem
oziroma obvoznico ter stanovanjskim območjem. Dopustne so
zasaditve tudi z iglavci. Pred sprejetjem OPPN se na
registriranem arheološkem najdišču izvede predhodne arheološke
raziskave. |
ČR_2/1 |
Ulica padlih borcev, Semiška cesta – del |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_2/2 |
Ulica 21. oktobra |
Dopustna je gradnja objektov vzdolž regionalne ceste. Višinski
gabariti so največ 2K+P+2, vendar ob mestni vpadnici višine nad
terenom za najmanj 2 etaži (to je 6 m ali več). Klet je z glavne
ceste popolnoma vkopana. Pritlični del se nameni oskrbni in
poslovni dejavnosti, ki ne potrebuje skladiščnih površin.
Zagotovi se parkirna mesta na sami lokaciji. Ob mestni vpadnici
se zasadi drevored. |
ČR_2/3 |
Semiška cesta – bloki |
Strešna kritina je opečna: bobrovec ali zareznik. Ohranjajo in
vzdržujejo se spominska obeležja na fasadah objektov. |
ČR_2/4 |
Obrtni dom, Tuš |
Dopustno je prestrukturiranje v dejavnosti, ki ne presegajo
hrupa, predpisanega za stanovanjska območja. Ob mestni vpadnici
se zasadi drevored. |
ČR_2/5 |
Jurjevanjska draga |
Prostor se preoblikuje za potrebe javnih prireditev z ustrezno
rešitvijo z javnim natečajem ali zbiranjem variantnih rešitev.
Ob Kolodvorski cesti se zasadi drevored. |
ČR_2/6 |
Vrtnarija |
Uredi se obračališče in postajališče za avtobuse. Območje se
zasadi z avtohtonim grmičevjem in drevjem, ob mestni vpadnici se
zasadi drevored. |
ČR_2/7 |
vrtički |
Dopustna je začasna raba območja za potrebe vrtičkarstva. |
ČR_2/8 |
Pod smreko |
Ni posebnih PIP. |
ČR_2/9 |
Gozdna |
Dopustna je rekonstrukcija objekta v smislu sodobne arhitekture
javnega značaja. Ob Kolodvorski cesti se ohranja in zasadi
drevored. |
ČR_2/10 |
Pod smreko – bloki |
Ohrani se prvotno oblikovanje ravnih streh večstanovanjskih
objektov z minimalnim naklonom. Kritina je ravna pločevina. Ob
mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_2/11 |
Lidl |
Ni posebnih PIP. |
ČR_2/12 |
Zdravstveni dom, vrtec |
Posegi v objekt zdravstvenega doma kot tudi druge ureditve ne
smejo rušiti arhitekturnih prvin obdobja modernizma. Dopustna je
prenova in razširitev objekta vrtca ali tudi novogradnja na
mestu obstoječega objekta. Rešitve za obe lokaciji se pridobijo
z javnim natečajem ali zbiranjem variantnih rešitev. |
ČR_2/13 |
Čardak |
Južni del območja se ureja kot zelena tamponska cona med
industrijskim in stanovanjskim območjem. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_2/14 |
Sv. Sebastjan |
Vsi posegi na cerkvi in bližnji okolici se izvajajo po določilih
služb za varstvo kulturne dediščine in narave. |
ČR_2/15 |
zelene površine |
Dopustne so ureditve za potrebe športnih površin in zasaditve
območja z avtohtonim listnatim drevjem in grmovjem. Dopustne so
tudi ureditve za parkiranje na površinah ZS in na delu površin
ZD, s pogojem, da se ohranijo zelene površine kot vmesno območje
med temi ureditvami in površinami za stanovanja v širini najmanj
25 m. |
ČR_2/16 |
Beltovski bloki |
Strešna kritina je opečna: bobrovec ali zareznik. |
ČR_2/17 |
zelenica in vrtički (Beltovski bloki) |
Območje se ureja kot zelena tamponska cona med industrijskim in
stanovanjskim območjem. Dopustne so zasaditve tudi z iglavci. |
ČR_2/18 |
Belt – Livar |
Tehnološki in prostorski razvoj temelji na prenovi, sanaciji,
adaptaciji in rekonstrukciji obstoječih proizvodnih objektov.
Gradbeni posegi ne smejo presegati višinskega gabarita nove
livarne, razen dimnikov in delov objektov, katerih višino
pogojuje tehnologija. Odlaganje odpadnih livarskih peskov in
drugih livarskih odpadkov ni dopustno.
Dopustna je gradnja in urejanje plinske postaje za plinifikacijo
Črnomlja in bližnjih naselij. Javna razsvetljava se zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v
UV-spektru.
Sprehajalne poti se načrtujejo izven predpisanega pasu
priobalnega zemljišča. Za vse ureditve v območju priobalnega
zemljišča se pridobi vodno soglasje. Obstoječa obrežna
vegetacija se ohranja. Njeno odstranjevanje za potrebe ureditve
sprehajalnih poti ni dopustnoo. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_2/19 |
Mestna Loza |
Dopustijo se ureditve poti, postavitev označevalnih tabel, trim
steza ipd. na osnovi celovitih strokovnih podlag. Na območju
registriranega arheološkega najdišča se prezentira
prazgodovinska gomila skladno s kulturnovarstvenimi pogoji, ki
se pridobijo pred posegi v tla. |
ČR_2/20 |
Park Čardak |
Širše območje med planinsko potjo, obvoznico in železnico ter
nezaraščene površine se ureja kot park ali botanični vrt.
Obstoječi gozd se ohranja, urejajo se sprehajalne, učne in trim
poti. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posege v
prostor se na registriranem arheološkem najdišču izvede
predhodne arheološke raziskave. |
ČR_2/21 |
Starihov hrib – vrtički |
Na območju za vrtičke je za spravilo orodja dopustna postavitev
ležečih zabojnikov višine do 70 cm. |
ČR_2/28 in ČR_2/29 |
Svibnik – vrtički in lope |
Za spravilo orodja je dopustna postavitev lesene vrtne lope kot
pritličnega enokapnega objekta (kmečka lopa) z bruto površino
največ 4 m2 in
višino najvišje točke največ 2,5 m, merjeno od najnižje točke
objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, z
zbiralniki za kapnico velikosti do 1000 l, ki so zastrti z
lesenim obitjem. |
ČR_2/22 |
Svibnik – vrtički |
Dopustna je ureditev vrtičkov. Zagotovi se urejena parcelna
struktura, smiselno se upoštevajo določila tega odloka za ZV. |
ČR_3 |
Pod gozdom |
|
ČR_3/11_OPPN |
Pod gozdom |
OPPN za stanovanjsko območje Pod gozdom (Uradni
list RS, št. 59/13) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_3/12_OPPN |
Semiška cesta – nova pozidava |
OPPN Semiška cesta (Uradni
list RS, št. 43/18) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_3/1 |
Pod lozo |
Ni posebnih PIP. |
ČR_3/2 |
Območje za rekreacijo |
Območje Dinosa se sanira. Uredi se prostor za rekreacijo:
igrišča za igre z žogo ipd. Prostor se opremi z urbano opremo. |
ČR_3/3 |
zeleno območje |
Gozdne površine se ohranjajo kot sklenjeno naravno območje. Vse
ureditve na robovih gozda vključujejo obnovo gozdnega roba. Na
ostalih območjih se zasaja avtohtono zelenje. Previsni rob
opuščenega kamnoloma se zaščiti z ograjo in gosto zasaditvijo
grmovnic. |
ČR_3/4 |
Bellevue |
Obstoječe dejavnosti se prestavi na lokacijo za obrtne in druge
dejavnosti. Dopusti se gradnja sodobnega stanovanjskega lahko
tudi manjšega večstanovanjskega objekta z največ tremi
stanovanji. |
ČR_3/5 |
Nad železnico |
Predvideno celovito urejanje: Predvidi
se stanovanjska pozidava vključno z ureditvijo dostopne ceste.
Zagotovi se oblikovanje parcel in objektov, pri katerem bosta
upoštevani morfologija in tipologija obstoječih objektov v
soseščini. Dopustno je sodobno oblikovanje objektov. |
ČR_3/6 |
Pod gozdom |
Ni posebnih PIP. |
ČR_3/7 |
Železnica |
Z območja železnice se prestavijo vse transportne dejavnosti na
območje Gospodarske cone Otovec oziroma na primerno lokacijo.
Dopustna je gradnja, obnova in vzdrževanje objektov železniške
infrastrukture, objektov, tirov in tirnih naprav. Zelene
površine železniških nasipov se urejajo kot drevoredi,
sadovnjaki ali druge zelene ureditve. Na lokaciji ob
stanovanjskih blokih na Semiški cesti se obstoječe garaže
poenotijo in sanirajo, kot garažni niz z ravno lahko tudi
zatravljeno streho. Gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
Ob mestni vpadnici in železnici se zasadi drevored. Obrobni pas
zelenih površin (namenska raba ZD) pri stanovanjskih objektih se
ureja v minimalni širini, da se zagotavlja nemoteno vzdrževanje
železniških tirov. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_3/8 |
prikrito grobišče v farovški lozi |
Lokacija prikritega grobišča je natančno določena, potrebne so
preiskave. Dopustijo se raziskave območja ter postavitev
spominskega obeležja. Na delu območja velja Državni prostorski
načrt za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega
mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug (Uradni
list RS, št. 70/17). |
ČR_3/9 |
Esol |
Ni posebnih PIP. |
ČR_3/10 |
pri rezervoarju |
Ni posebnih PIP. |
ČR_4 |
Belokranjska |
|
ČR_4/15_OPPN |
Med Metliško in Belokranjsko |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo višje gostote. Dopustna je gradnja vrstnih
hiš, ob Belokranjski cesti je možna gradnja nizkih vila blokov
K+P+1 z največ štirimi stanovanji. Osrednji prostor območja se
ureja kot skupna zelena površina. Dostop z Belokranjske ceste se
ureja le z enim cestnim priključkom. Obcestni prostor se zasadi
z drevoredi. Za strokovne podlage se smiselno uporabijo
obstoječa gradiva, pripravljena na študentski delavnici. Pred
sprejetjem OPPN se na registriranem arheološkem najdišču izvede
predhodne arheološke raziskave. Ob Belokranjski cesti se zasadi
drevored. |
ČR_4/1 |
Pri postaji |
Ohranja se namembnost obstoječih železniških poslovnih in
pomožnih objektov. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_4/2 |
Trdinova ulica |
Ob Belokranjski cesti se zasadi drevored. Obrobni pas zelenih
površin (namenska raba ZD) pri stanovanjskih objektih se ureja v
minimalni širini, da se zagotavlja nemoteno vzdrževanje
železniških tirov. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_4/3 |
Trdinova ulica – (Železničarski bloki) |
Strešna kritina je opečna: bobrovec ali zareznik. Streha na
garažnem nizu je minimalnega naklona do 14º, kritina je enotna
(po barvi in materialu) na celem nizu. Vmesni prostor se ohranja
kot zelenica ali vrtovi. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_4/4 |
Pekarna |
Poleg dejavnosti, ki so dopustne s PIP za območje centralnih
dejavnosti, se dopusti še obrtne dejavnosti ter manjša
proizvodnja in skladiščenje. Obcestno fasado objekta se oblikuje
sodobno, objekt pekarne se likovno poenoti z načrtovanim
prizidkom, na območju proti javnemu prostoru se odprtih
skladiščnih prostorov ne dovoli. Za zaščito brežine se v
območjih z nestanovanjskimi objekti dopusti višji oporni zid, ki
se zazeleni z zimzelenim rastlinjem in ne presega višine
objektov. Na zahodni strani se opredeli/ohranja zeleni pas (cca
8 m), kot bariera med dvema rabama prostora. Ob mestni vpadnici
se zasadi drevored. |
ČR_4/5 |
Pri pekarni |
Dopustna je sprememba nedograjenega obrtnega objekta v
večstanovanjski objekt, pod pogojem, da se zagotovi zadostne
parkirne površine in da so stanovanjske enote grajene tako, da
je mogoče združevanje le-teh v večje. Višinski gabariti novih
večstanovanjskih ali poslovnih objektov na območju med pekarno
in železnico ne smejo presegati višine K+P+2 oziroma 15 m skupne
višine objekta. Zadnja etaža se izvede kot pristrešno
stanovanje. Strehe objektov so ravne ali z blagim enokapnim
naklonom. |
ČR_4/6 |
Grčija |
Dopustna je umestitev poslovnih dejavnosti nemotečih za bivanje.
Objekti se umeščajo na gradbene linije vzdolž Belokranjske
ceste, tako da tvorijo usklajene fasadne poteze. Poslovni
objekti ob regionalni cesti se oblikujejo z ravno streho. Ob
mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_4/7 |
Vrtički |
Dopustna je začasna raba območja za potrebe vrtičkarstva; za
spravilo orodja je dopustna postavitev ležečih zabojnikov višine
do 70 cm. |
ČR_4/8 |
Špar |
Umeščajo se dejavnosti, ki se funkcionalno in pomensko
navezujejo na obstoječe dejavnosti v tej EUP. Objekti se
umeščajo na gradbene linije vzdolž Belokranjske ceste, tako da
tvorijo usklajene fasadne poteze. Poslovni objekt ob regionalni
cesti se oblikujejo z ravno streho. Ob mestni vpadnici se zasadi
drevored. |
ČR_4/9 |
Komunala, Hofer |
Umeščajo se dejavnosti, ki se funkcionalno in pomensko
navezujejo na obstoječe dejavnosti v tej EUP. Objekti se
umeščajo na gradbene linije vzdolž Belokranjske ceste tako, da
tvorijo usklajene fasadne poteze. Poslovni objekti ob regionalni
cesti se oblikujejo z ravno streho. Ob mestni vpadnici se zasadi
drevored. |
ČR_4/10 |
Dolenjka |
Dopustna je gradnja prodajno-skladiščnega objekta, spremljajočih
objektov in zunanjih skladiščnih in manipulativnih površin.
Dopustna je gradnja objektov za promet, komunalne in servisne
dejavnosti. |
ČR_4/11 |
Stor – trans |
Na južnem robu EUP se zagotovi pas visokorasle avtohtone
vegetacije, kot bariero do območja stanovanj Pod Gričkom. |
ČR_4/12 |
TPC |
Dopustna je sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za
skladiščne, oskrbne in uslužnostne dejavnosti.
Dopustna je gradnja in dozidave objektov za skladišča, servise,
trgovino, gostinstvo, storitve ter družbene in poslovne
dejavnosti. Dopustna je gradnja ceste s priključkom za Zadružno
cesto. Na jugovzhodnem robu EUP se zagotovi pas visokorasle
avtohtone vegetacije, kot bariero do območja stanovanj Pod
Gričkom. Ob Belokranjski in Zadružni cesti se zasadi drevored,
če je zaradi GJI mogoče. |
ČR_4/13 |
Kambič |
Dopustna je gradnja poslovno stanovanjskega objekta v nivoju
mestnega parterja. Ob Belokranjski cesti se zasadi drevored. |
ČR_4/14 |
Gasilski dom |
Dopustna je dozidava objekta gasilskega doma in ureditev
spremljajočih površin. Zagotovi se neposreden urgentni izvoz
gasilskih vozil na Belokranjsko cesto. |
ČR_5 |
Sadež |
|
ČR_5/1 |
Hotel |
Dopustna je razširitev hotela, zagotavlja se zadostne parkirne
površine, lahko tudi podzemne. Ob Belokranjski oziroma
Kolodvorski cesti se zasadi drevored. |
ČR_5/2 |
Kolodvorska cesta |
Pri vseh posegih se upošteva obstoječo tipologijo meščanske vile
in značilnih arhitekturnih elementov. Vrtovi med zazidavo ob
Kolodvorski ulici in zazidavo ob ulici Sadež se urejajo kot
zelene površine. Dopustna je gradnja vzporedne ceste za
zagotovitev dostopov do obstoječih objektov, ob njej je dopustna
dopolnilna gradnja objektov. Ob Kolodvorski cesti se zasadi
drevored. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_5/3 |
Sadež |
Ob Belokranjski in Kolodvorski cesti ter ob cesti proti
pokopališču se zasadi drevored. Ob Kolodvorski cesti se uredijo
obcestna parkirišča. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_5/4 |
Zadružna – bloki |
Ni posebnih PIP. |
ČR_6 |
Črnomelj |
|
ČR_6/8_OPPN |
Mestno jedro |
Občinski lokacijski načrt za mestno jedro Črnomlja (Uradni
list RS, št. 92/05, 32/08). Veljajo določila veljavnega OPPN.
Pred kakršnokoli prenovo ostrešja ali drugimi večjimi
vzdrževalnimi deli v stavbi cerkve Svetega Duha se o tem obvesti
pristojni Zavod za varstvo narave pred začetkom del. V primeru
postavitve razsvetljave je potrebno uporabljati svetila, ki ne
oddajajo svetlobe v UV spektru. Ob Kolodvorski cesti se zasadi
drevored, ob Kolodvorski cesti se lahko uredijo obcestna
parkirišča. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. Lokacije mostov čez Dobličico in
Lahinjo so v grafičnem delu OPN prikazane informativno. V celoti
se ohranja pretočnost in profil vodotoka.
Oblikovanje poti se v največji možni meri podredi ohranjanju
naravnega okolja. Poti se ne ureja na brežinah vodotoka.
Ureditve ob vodotoku morajo biti sonaravne, ohranja se obstoječa
obvodna vegetacija. |
ČR_6/9_OPPN |
Starihov hrib |
Predviden OPPN za
gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Možna je gradnja
manjših, ločenih sklopov vrstnih hiš. |
ČR_6/1 |
Kolodvorska – zahod |
Dopustna je gradnja objektov za oskrbne, uslužnostne in
gostinske dejavnosti. Pri vseh gradbenih posegih se upošteva
ulično zazidavo. Višinski gabariti novih objektov se podredijo
višinskim gabaritom sosednjih objektov. Dopustna je novogradnja
objekta v križišču, skladno z zasnovo rekonstrukcije križišča. |
ČR_6/2 |
Pri semaforju |
Dopustna je gradnja novih objektov, odmiki od regionalne ceste
sledijo gabaritom in odmiku objekta Centra za socialno delo. Ob
mestnih vpadnicah se zasadi drevored, če to dopušča GJI. |
ČR_6/3 |
Kulturni dom |
Izdela se rekonstrukcija križišča regionalnih cest tako, da se
Ulica 21. oktobra pravokotno priključuje na Kolodvorsko cesto,
podrejena pravilnemu križanju cest. Dopustne so širitve in
ureditve kulturnega doma. Zagotovi se prostor za zasaditev
obcestnega drevoreda. Postavitev postajne ute se ne dovoli. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_6/4 |
Kolodvorska ulica – jug |
Objekt v križišču se ureja kot »Peglezen«, lahko tudi z ravno
streho in ustrezno kritino. Kritina na objektih je naravna
opečna: bobrovec ali zareznik. Uredi se javno parkirišče, ki se
zasadi z listnatim drevjem. Prečna pot ob slaščičarni se uredi
kot pešpot. Ob Kolodvorski cesti se, kjer to dopušča GJI, zasadi
drevored ali posamična drevesa. |
ČR_6/5 |
Pri Badovincu |
Dopustne so prenove, adaptacije in rekonstrukcije ter spremembe
namembnosti objektov in delov objektov za oskrbne, storitvene,
gostinske in poslovne dejavnosti. Strešna kritina je naravna
opečna: bobrovec ali zareznik. Na fasadah se ohranja historične
elemente in oblikovanje. Del Župančičeve ulice in parkirišče ob
Kolodvorski ulici se zasadi z listnatim drevjem. |
ČR_6/6 |
Šola, dijaški dom |
Prostor pred parkiriščem pod osnovno šolo se zasadi z
visokoraslim avtohtonim drevjem in visokimi grmovnicami. Gradnja
in postavitev objektov pod osnovno šolo ni dovoljena. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Ob
Kolodvorski cesti se zasadi drevored in uredijo parkirišča. |
ČR_6/7 |
Vojinska cesta |
Pri adaptacijah, rekonstrukcijah in nadomestnih gradnjah
objektov ob Vojinski cesti se upošteva zasnovo obcestne
zazidave. Dopusti se gostejša pozidava, FZ do 0,5, FI do 1,00. |
ČR_7 |
Griček |
|
ČR_7/1 |
Park Griček |
Dopustna je izvedba parkovnih ureditev in pešpoti s pripadajočo
urbano opremo. Dopustne so začasne ureditve za potrebe
prireditev, vključno z začasnimi objekti (odri, letni gostinski
vrtovi, kioski, stojnice, sanitarije ipd.). Oblikovanje gradenj
ter drugih ureditev se podredi dominantni vlogi in pričevalnosti
spomenika NOB. Vsi posegi se izvajajo skladno s pogoji službe za
varstvo kulturne dediščine. |
ČR_7/2 |
Ul. Belokranjskega odreda |
Kritina je naravna opečna. |
ČR_8 |
Pristave |
|
ČR_8/1 |
Pod Gričkom |
Na celotnem območju prevladuje enoten vzorec pozidave, ki se
odraža v etažnosti, orientaciji slemen, naklonu streh in barvi
kritine. Ob cesti proti pokopališču se zasadi drevored. |
ČR_8/2 |
Ciko |
Ob cesti proti pokopališču se zasadi drevored. |
ČR_9 |
Vojna vas |
|
ČR_9/1 |
Vojna vas |
Javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V brežine,
priobalni pas in strugo vodotokov se ne posega, niso dopustni
posegi v predpisan pas priobalnega zemljišča. Ob zgornji cesti
proti pokopališču se zasadi drevored. |
ČR_9/2 |
Obvodno zelenje |
Možna je ureditev obvodne sprehajalne poti z urbano opremo
(klopi, koši ipd.). Ohranja se gozdna bariera med Lahinjo in
predvideno pozidavo. |
ČR_9/3 |
Vojna vas – nova pozidava |
Ob cesti proti pokopališču se zasadi drevored. |
ČR_9/4 |
zeleni pas |
Zeleni pas se ureja kot tamponski pas med stanovanjskim območjem
in pokopališčem. Dopustna je zasaditev z visokoraslim avtohtonim
drevjem. |
ČR_9/5 |
Pokopališče |
Za preureditev območja se izdela krajinska zasnova ureditve. Vsi
posegi se izvajajo skladno s pogoji službe za varstvo kulturne
dediščine. |
ČR_9/6 |
Športno igrišče Vojna vas |
Dopustna je ureditev športnega igrišča, kjer pa se ne dopusti
gradnja servisnih objektov. V smeri proti pokopališču se ohranja
visoka vegetacija. |
ČR_9/7 |
Čistilna naprava |
Ni posebnih PIP. |
ČR_10 |
Majer |
|
ČR_10/6_OPPN |
Poslovna cona Majer |
OPPNMajer (Uradni
list RS, št. 5/17) ostane v veljavi do preklica. |
ČR_10/7_OPPN |
Majer – nova pozidava |
Predviden OPPN za
individualno stanovanjsko pozidavo. V soseski se uredijo zelene
površine z otroškim igriščem. Ob mestni vpadnici se zasadi
drevored. |
ČR_10/8_OPPN |
Majer- stanovanjska soseska |
Predviden OPPN za
novo stanovanjsko sosesko. |
ČR_10/1 |
Črnomaljski dvorec |
Vsi posegi se izvajajo skladno s pogoji službe za varstvo
kulturne dediščine.
Prenovi (rekonstruira, replicira) se enota kulturne dediščine:
18603: Gospodarsko poslopje Rožičevega gradu, ki se ga razvija v
povezavi s kulturo in turizmom. |
ČR_10/2 |
zeleni pas |
Prostor se sanira, ohranijo se zelene površine, ob dostopni poti
se vzpostavi zelena bariera (avtohtono visokoraslo drevje),
drevored proti Rožičevemu gradu. |
ČR_10/3 |
Majer – stanovanjska hiša |
Ni posebnih PIP. |
ČR_10/4 |
zeleni pas |
Ni posebnih PIP. |
ČR_10/5 |
Joh |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Dopustna je kombinacija
prečnih profilov javnih cest B2 in B3. |
ČR_11 |
Kozji plac |
|
ČR_11/5_OPPN |
Drage |
Zazidalni načrt Drage – 2. fazav Črnomlju (Uradni
list RS, št. 47/98) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_11/1 |
Kozji plac |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_11/2 |
Veterinarska ambulanta |
Rešitve za oblikovanje objektov se podrejajo funkcionalni
zasnovi objektov. Dopustna je uporaba ravnih streh. |
ČR_11/3 |
obvodno zelenje Lahinje |
Za vse ureditve v območju priobalnega zemljišča se pridobi vodno
soglasje;
– ob urejanju območja se ohranja in vzdržuje obrežna zarast in
naravna brežina; v primerih dovoljenih novih posegov in ob
vzdrževanju se odstranjeno vegetacijo nadomesti z novo,
avtohtono vrsto;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja;
– ribiška stojišča se ne urejajo; opornih zidov na brežini reke
ni dopustno postavljati;
– rekreacijske travne površine se redno vzdržuje s košnjo.
Za posege na območju registriranega arheološkega najdišča se
pridobi kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_11/4 |
Nad Lahinjo |
Pri prenovi objektov ali novogradnjah je dopusten kolenčni zid
do višine 1.60 m, dopusten je FZ 0,6. |
ČR_12 |
Loka |
|
ČR_12/1 |
Loka |
Nakloni streh osnovnih objektov so med 35 in 45 stopinj, kritna
je naravna opečna rdeča, barve fasad so svetlih pastelnih
odtenkov, močne barve fasad niso dovoljene. Ob Viniški cesti se
zasadi drevored, kjer je to zaradi GJI mogoče. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/2 |
obvodni pas |
Območje se ohranja nepozidano. Možne so zasaditve z avtohtono
vegetacijo in ureditve, ki se navezujejo in dopolnjujejo
ureditve za območje ČR_6/8_OPPN. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred posegi v tla pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/3 |
Avto Weiss |
Sanira in uredi se zasaditev parkirišča. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/4 |
Ločki okljuk |
Območje najboljših kmetijskih zemljišč se ohrani nepozidano,
gradnja pomožnih objektov ni dopustna. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred posegi v tla pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/5 |
območje kmetij |
Dopustna je gradnja objektov za potrebe kmetije. Veliki volumni
objektov in intenzivna vzgoja večjega števila živine ni
dopustna. Javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol
usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_12/6 |
zelenje in kmetijske površine ob Dobličici |
Dopustni so ureditev prostora za kopanje ob slapu, ureditve
brežin, sprehajalna pot s pripadajočo urbano opremo. Obstoječa
obrežna vegetacija se ohranja. Njeno odstranjevanje za potrebe
ureditve sprehajalnih poti ni dopustno. V primerih dopustnih
novih posegov in ob vzdrževanju se odstranjeno vegetacijo
nadomesti z novo, z uporabo avtohtonih obvodnih vrst. Javna
razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki
ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred posegi v tla pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/7 |
Šolski center |
Ni posebnih PIP. |
ČR_12/8 |
Stadion |
Območje se zasadi z visokoraslim drevjem. |
ČR_12/9 |
Grajska cesta – bloki |
Dopustna je gradnja enotnega nadstreška za avtomobile v nizu. |
ČR_12/10 |
Pri Weissu |
Dopustna je gradnja objektov za potrebe kmetije. Veliki volumni
objektov in intenzivna vzgoja živine ni dopustna. |
ČR_12/11 |
Športno igrišče |
Dopustna je ureditev travnatega športnega igrišča. Na južnem
delu enote, v smeri proti »Paletovi dragi«, je pri načrtovanju
objektov treba upoštevati obstoječe gozdne poti v smislu
ohranitve povezave med območjem mesta in zalednim zelenim
prostorom. |
ČR_12/12 |
Mali |
Ni posebnih PIP. |
ČR_12/13 |
Fabjanova pristava |
Na površinah, ki so po namenski rabi kmetijska zemljišča, se
dopustijo sezonska raba in s tem povezaneureditve prostora za
rekreacijo in doživljanje narave v obliki, ki ne povzroča
negativnih posledic in ne zahteva poseganj v teren ter drugih
večjih ureditev ter ohranja obstoječe naravne razmere ob naravni
vrednoti Lahinji. Ob dostopni cesti v območje se uredi parkirne
površine v travnati izvedbi. Na območju za turizem (BT) se
dopusti postavitev začasnega, sodobno oblikovanega
objekta/kioska in urbane opreme (klopi, miz, košev za smeti).
Prostor v neposredni okolici območja BT se zasadi z avtohtonim
visokoraslim lahko tudi sadnim drevjem. Na obvodni loki se
ohranja primarna rast. Območje naravne vrednote Lahinja se
ohranja brez grajenih struktur (pomoli, podesti, stopnice),
ohranja se obstoječi relief, zagotavlja se le peš dostop do
naravne vrednote. Pri umeščanju sprehajalnih poti se zagotovi
najmanj 5 m odmik od zgornjega roba brežine vodotoka. Športno
rekreacijske aktivnosti na in ob reki se ne izvajajo v času
drstenja rib (od aprila do junija). Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred posegi v tla pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_12/14 |
Nova Loka |
Ob Viniški cesti se zasadi drevored, kjer je to zaradi GJI
mogoče. Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. Ureditve se povežejo s pozidavo v
okviru OPPN Kočevje na zahodni strani in dostopno cesto. |
ČR_12/15 |
Grajska cesta |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ČR_13 |
Kočevje |
|
ČR_13/6_OPPN |
OPPN Belsad |
Predviden OPPN. Dopustna
je gradnja večstanovanjskih objektov na podlagi projekta
ureditve celotnega območja. Višina objektov ne sme presegati
višine K+P+2, kota P je lahko +0,5 m nad obstoječim terenom.
Strehe objektov so ravne ali z blažjim naklonom, skritim za
vencem. Poleg stanovanjskih namembnosti je v obstoječih in
novozgrajenih objektih dopustna trgovinska in poslovna
dejavnost, ki nima škodljivih vplivov na stanovanjsko območje,
in sicer v območju ob cesti. Območje se lahko ureja brez OPPN le
v primeru, da se v celotni enoti uredijo le stanovanjski
objekti. Upoštevajo se omilitveni ukrepi:
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne povzročajo
poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev
ter ohranjajo obstoječe naravne razmere;
– pri izvedbi morebitne potrebne infrastrukture (klopi, mostovi,
igrala, pomoli) se uporablja naravne materiale, les in kamen;
– opornih zidov na brežini reke se ne izvaja;
– sprehajalne in obvodne poti se uredi v peščeni izvedbi. Te
poti niso hkrati tudi kolesarske poti; motoristom mora biti
dostop preprečen;
– ob urejanju območja se ohranja obrežna grmovna in drevesna
zarast in naravna brežina reke;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja, razen če
gre za varnostne naprave;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje;
– ribiška stojišča se uredijo na manjšem delu obrežja, tako da
je pretežni del površine namenjene rekreaciji neobremenjen;
– rekreacijske travne površine se redno vzdržuje s košnjo;
– sanitarije se umesti izven poplavnega območja. |
ČR_13/7_OPPN |
OPPN Kočevje |
OPPN Kočevje (Uradni
list RS, št. 2/15) – ostane v veljavi do preklica. |
ČR_13/8_OPPN |
OPPN Gadina |
Predviden OPPN za
individualno stanovanjsko pozidavo. V soseski se uredijo zelene
površine z otroškim igriščem. |
ČR_13/9_OPPN |
OPPN_Kočevje-ob obvoznici |
Predviden OPPN za
prostor ob zahodni obvozni cesti. Območje s ureja kot vstopna
točka v mesto iz JZ strani. Predvidi se razvoj centralnih
dejavnosti, gostinstvo in turizem ter bivanje. Novih gradenj
objektov za potrebe kmetijstva in ograd za živali se ne dovoli.
Javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. Ob mestni vpadnici
se zasadi drevored. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_13/1 |
Kočevje |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
ČR_13/2 |
Čopova |
Ni posebnih PIP. |
ČR_13/3 |
Vrtin |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_13/4 |
Pri Belsadu |
Ob mestni vpadnici se zasadi drevored. |
ČR_13/5 |
Okljuk |
Ni posebnih PIP. |
ČR_14 |
Kanižarica |
|
ČR_14/10_OPPN |
OPPN TRIS Kanižarica |
Občinski podrobni prostorski načrt Tehnološko razvojnega
industrijskega središča (TRIS) Kanižarica (Uradni
list RS, št. 52/10, 55/14 in 51/16) – ostane v veljavi do
preklica.
Na delu območja velja Državni prostorski načrt za državno cesto
od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in
do priključka Črnomelj jug (Uradni list RS, št. 70/17). |
ČR_14/1 |
Kanižarica – center |
Dopustna je ureditev odprtih površin za javne namene. Ohranja se
stara zdrava drevesa, zasadi se drevored. |
ČR_14/2 |
Kanižarica |
Upoštevajo se omilitveni ukrepi:
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne povzročajo
poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev
ter ohranjajo obstoječe naravne razmere;
– pri izvedbi morebitne potrebne infrastrukture (klopi, mostovi,
igrala, pomoli) se uporablja naravne materiale, les in kamen;
– opornih zidov na brežini reke se ne izvaja;
– sprehajalne in obhodne poti se uredi v peščeni izvedbi. Te
poti niso hkrati tudi kolesarske poti;
– ob urejanju območja se ohranja obrežna grmovna in drevesna
zarast in naravna brežina reke;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja, razen če
gre za varnostne naprave;
– ribiška stojišča se uredijo na manjšem delu obrežja, tako da
je pretežni del površine namenjene rekreaciji neobremenjen;
– rekreacijske travne površine se redno vzdržuje s košnjo;
sanitarije se umesti izven poplavnega območja
– ohranja se obvodna vegetacija ob Dobličici (5 m pas od
struge). Ob regionalnih cestah se zasadi drevored. |
ČR_14/3 |
Čistilna naprava |
Ni posebnih PIP. |
ČR_14/4 |
Kanižarica – bloki |
Individualne gradnje pomožnih objektov niso dopustne. Možna je
organizirana gradnja enotno oblikovanih garaž oziroma
nadstreškov za avtomobile. Konstrukcije nadstreškov so lahko
kovinske in transparentno oblikovane, strehe imajo minimalen
naklon. Ob regionalnih cestah se zasadi drevored. |
ČR_14/5 |
Kanižarica – igrišče |
Ob regionalnih cestah se zasadi drevorede. |
ČR_14/6 |
Kanižarica – zeleni pas |
Ohranja se obrežna grmovna in drevesna zarast in naravna brežina
reke. Ob regionalni cesti se zasadi drevored. |
ČR_14/7 |
Kanižarski okljuk |
Ni posebnih PIP. |
ČR_14/8 |
Romsko naselje Jama |
Ni posebnih PIP. |
ČR_14/9 |
Romsko naselje |
Obcestni del naselja se zasadi z visokim avtohtonim grmičevjem
in drevjem. |
ČR_15 |
Vražji kamen |
|
ČR_15/1_OPPN |
OPPN Vražji kamen, rekreacijsko območje |
Predviden OPPN za
rekreacijsko območje. Dopustne so dejavnosti turizma,
gostinstva, športa in rekreacije. Možna je tudi ureditev golf
igrišča ter hotelskega kompleksa z bazeni, tudi vadbeni prostor
oziroma poligon za potrebe dejavnosti varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Pas avtohtone zasaditve ob cesti na severni
ter južni strani se ohranja. Na obstoječih objektih je do
sprejetja OPPN dopustno izvajati le vzdrževalna dela ter
preureditve znotraj objektov (rekonstrukcije brez dozidave ali
nadzidave), če so te potrebne zaradi posodobitve tehnološkega
procesa ter obnova obstoječih poligonov oziroma igrišč. |
ČR_15/2 |
Pri kalu |
Kal se ureja in vzdržuje kot javni zeleni prostor. Dopustna je
postavitev spominskih obeležij in opozorilnih oziroma
informativnih tabel. Kal je lahko ograjen z enostavno
horizontalno zasnovano, leseno ograjo. |
ČR_15/3 |
vodnjak |
Prostor se ureja sonaravno brez večjih ureditev, ki bi zahtevale
večja zemeljska dela. Dopustna je postavitev enostavnih lesenih
klopi. Za obnovo vodnjaka se uporabi materiale, iz katerih je
zgrajen vodnjak. Za potrebe prireditev se lahko uporabijo
začasni montažni objekti. |
ČR_16 |
Zajčje drage |
|
ČR_16/1_OPPN |
OPPN Zajčje drage |
Predviden OPPN za
turistično območje. Prostor se ureja kot vstopna točka v mesto.
Ureditve se povežejo s priključkom tretje razvojne osi na
regionalno cesto Črnomelj–Dolenjci. Dopustne so ureditve za
potrebe počivališča za avtodome, parkirne prostore, gradnje
namenjene turistični dejavnosti ipd. Bivanje se dopusti le v
okviru gostinskih dejavnosti, za zagotavljanje prenočitvenih
kapacitet. |
ČR_16/2 in 16/3 |
Fredi |
Ni posebnih PIP. |
ČR_16/4 |
Zavetišče za živali |
Rešitve za oblikovanje objektov se podrejajo funkcionalni
zasnovi objektov. Dopustna je uporaba ravnih streh. |
|
116. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju preostalih naselij) |
|
ŠIFRA EUP |
IME EUP |
POSEBNI PIP in drugi podatki |
Naselje št. 1 |
Adlešiči |
|
ADL_9_OPPN |
UN Adlešiči |
Ureditveni načrt Adlešiči (Uradni list RS, št. 14/98, 57/03) –
ostane v veljavi do preklica. |
ADL_1 do ADL_8 |
Adlešiči – deli naselja zunaj UN Adlešiči |
Dejavnosti na območju CDo ne smejo imeti negativnih vplivov na
bivalno okolje, objekti se oblikujejo sodobno. Na območju KP
Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ADL_10 |
počitniško naselje |
Predvidena ureditev počitniškega naselja oziroma območja
počitniških hiš, zagotovijo se odmiki od cest na obrobju
območja. |
ADL_11 |
zaselek na zahodu |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 2 |
Balkovci |
|
BAL_1 |
zaselek Grduni |
Dopustne so gradnje in ureditve za razvoj turizma, prenočišč.
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
BAL_2 |
zaselek Dejani |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopusti so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
BAL_3 |
zaselek Pavlini |
Na območju z namensko rabo CDo je dopustna tudi žaga s
spremljajočimi objekti in ureditvami. Dopustni so posegi v
skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
BAL_4 |
zaselek Balkovci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 3 |
Bedenj |
|
BED_1 |
vas vzhod |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
BED_2 |
vas zahod |
Ni posebnih PIP. |
BED_3 |
zaselek Karaman |
Ni posebnih PIP. |
BED_4, |
tri domačije na vzhodu |
Ni posebnih PIP. |
BED_5, |
BED_6 |
BED_7 |
domačija na zahodu |
Nepozidan javni prostor ob spomeniku se lahko razširi ali se mu
doda nove vsebine v smislu vzpostavljanja osrednjega prostora
vasi (oblikovanje parkovnega značaja). |
BED_8 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
Naselje št. 4 |
Belčji Vrh |
|
BEV_1 |
vas |
Del naselja ob cerkvi sv. Helene se uredi z urbano opremo ob
upoštevanju tradicionalnih materialov in oblik ter po navodilih
službe za varstvo kulturne dediščine. Merila za oblikovanje
ostalih objektov: na fasadi, ki meji na javni prostor naselja ni
dopustno dodajati volumnov, na strešini glavne fasade ni
dopustna gradnja frčad, razen v smislu poudarjenega vhoda.
Kritina je opečni zareznik. Objekte se prenavlja in gradi po
vzoru tradicionalne tipologije. Obstoječe oporne zidove se
ozeleni z avtohtono vegetacijo. |
Naselje št. 5 |
Bistrica |
|
BIS_1 |
vas |
Ob lovskem domu se uredi javni prostor naselja. Objekte se
prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
BIS_2 |
območje gostilne |
Dopustna je postavitev gospodarskih in pomožnih objektov za
potrebe kmetijske dejavnosti po podrobnejših PIP za območje
podeželskega naselja s kmetijami in stanovanjskimi hišami (SKs).
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
BIS_3 |
strelišče |
Dopusti se postavitev začasnih vadbenih objektov za športno
strelišče, ki se jih po končani uporabi odstrani. Strelišče se
primerno uredi in zavaruje, njegovo delovanje pa omeji na čas
izven gnezdenja ptičev. |
Naselje št. 6 |
Blatnik pri Črnomlju |
|
BLČ_1 |
stari Blatnik |
Ni posebnih PIP. |
BLČ_2 |
Blatnik |
Na območju križišča regionalne ceste in dostopne ceste v
notranjost južnega dela območja, se lahko uredi javni prostor
naselja. Obstoječi daljnovod se v primeru novogradnje prestavi. |
BLČ_3 |
zahodni zaselek |
Odmik objektov od roba gozda je najmanj 10 m. |
BLČ_4 |
odprte zelene površine |
Območje se sanira, uredi se športno igrišče. Dopusti se ureditve
za gozdno vlako. |
BLČ_5 |
vrtički |
Za spravilo orodja je dopustna postavitev lesene vrtne lope kot
kmečke lope – enostavnega pritličnega enokapnega objekta z bruto
površino največ 4 m2 in
višino najvišje točke največ 2,5 m, merjeno od najnižje točke
objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom, z
zbiralniki za kapnico velikosti do 1000 l, ki so zastrti z
lesenim obitjem. |
Naselje št. 7 |
Bojanci |
|
BOJ_1 |
Dolnji Bojanci |
Ni posebnih PIP. |
BOJ_2 |
Gornji Bojanci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
BOJ_3 |
Gornji Bojanci – jug |
Ni posebnih PIP. |
BOJ_4 |
Cerkev Bojanci |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
BOJ_5 do BOJ_6 |
Gasilski dom, župnišče |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 8 |
Brdarci |
|
BRD_4_OPPN |
Golf igrišče 1. faza |
Predviden OPPN za gradnjo golf igrišča – 1. faza. Uredi
se golf igrišče z 9 igralnimi polji ter vstopni prostor s
parkiriščem in klubskimi ter servisnimi prostori. Igrišče se
uredi s preoblikovanjem reliefa, ki se oblikuje z mehkimi
linijami in prehodi v ohranjene terene na obrobju posegov. V čim
večji meri se upoštevajo naravne reliefne oblike, posamezne
igralne površine se med seboj ločijo (gozdni sestoji, brežine,
naraven teren ipd.). Vstopni prostor se kakovostno umesti v
prostor, hkrati pa se oblikuje usklajeno z bližnjim kompleksom
načrtovanih term. Rešitve za urbanistično arhitekturno ureditev
vstopnega območja se pridobijo z javnim natečajem. |
BRD_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
BRD_2 |
leseni objekti |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Lesene stanovanjske objekte se prenavlja (rekonstruira) ali
prestavi na drugo lokacijo, namenjeno prezentaciji
tradicionalnih belokranjskih objektov. Na križišču poti v
središču vasi se uredi izrazitejše jedro z manjšo javno površino
(zbiranje vaščanov, prireditve ipd.). |
BRD_3 |
pristava |
V območju se razvija dejavnost kmetijstva, na stavbnih
zemljiščih se dopusti postavitev stanovanjske hiše in
rastlinjakov. Na severozahodnem delu območja se dopusti gradnja
vodnega zbiralnika za potrebe rastlinjakov. Na območju zelenih
površin se upošteva določila varstva kulturne dediščine. Na
območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
Naselje št. 9 |
Breg pri Sinjem Vrhu |
|
BSV_1 in
BSV_2 |
vas, območje za oddih, rekreacijo in šport |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Znotraj EUP se na lokaciji pod
mlinom pri jezu uredi vstopno izstopno mesto za plovbo tako, da
iz dela poti do reke Kolpe s parcelno št. 4737/1 v k.o. Sinji
Vrh do reke Kolpe utrdijo brežine. Izvede se klančina do
navedene poti v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. |
BSV_3 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce). Dostopi do
vode za kopalce se uredijo na mestu najmanjših posegov v
brežino. Za ureditev dostopov do vode se pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje;
– sanitarije (samo začasne montažne) se umesti izven poplavnega
območja. Niso dopustni pomožni objekti: pomol, mala ČN;
– dopustna je ureditev tabornega prostora oziroma šotorišča.
Stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in druge
ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in
izven poplavnega območja;
– premične ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo. Za
vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 10 |
Breznik |
|
BRE_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije. |
BRE_2 |
Dvorec Turn |
Predvidi se izdelava variantnih rešitev za prenovo območja in
objekta kulturne dediščine, EŠD 19949, Breznik pri Črnomlju –
Dvorec Turn. Predvidi se prenovo kompleksa dvorca skupaj z
odprtimi površinami v okolici, ki mora biti načrtovana v
sodelovanju s strokovno službo za varstvo kulturne dediščine.
Tudi vsi ostali posegi se izvajajo po določilih službe za
varstvo kulturne dediščine. Na vzhodu na območju z namensko rabo
ZD, kjer je zaledje izvira (območje naravne vrednote
Podturnščica), se ohranja gozdna vegetacija. Območje znotraj
naravne vrednote se nameni doživljanju narave in mirni obliki
rekreacije brez grajenih struktur, relief naj se ne spreminja. |
Naselje št. 11 |
Butoraj |
|
BUT_1 |
Gornji Butoraj |
Območje ob gasilskem domu se ureja kot javni prostor naselja. |
BUT_2 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
BUT_3 |
Gornji Butoraj, jug |
Ni posebnih PIP. |
BUT_4 |
Dolnji Butoraj |
Zelene površine v območju se urejajo kot javni prostor naselja.
Pri gradnji v severovzhodnem območju naselja se upošteva vidna
izpostavljenost vstopnega dela v naselje. Zunanji prostor se
zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem. |
BUT_5 |
Mihin mlin |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, narave in varstva voda. |
BUT_6 |
športno igrišče |
Dopusti se dejavnost gostinstva in turizma ter kulturne,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, dopustna je
ureditev igrišča. Območje se uredi kot vstopna točka za obisk
širšega območja Lahinje, mlinov, cerkve sv. Marka itd. uredi se
parkirišče, zasadi se ga z visokoraslim avtohtonim drevjem. |
BUT_7 |
cerkev sv. Marka |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
BUT_8 |
mlin Puče |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se upošteva omilitveni ukrep: med gradnjo
(obnovo) se peska ali ostalega gradbenega materiala ne shranjuje
na območju, ki ga lahko poplavi. |
Naselje št. 12 |
Cerkvišče |
|
CER_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
CER_2 |
farma prašičev |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 13 |
Črešnjevec pri Dragatušu |
|
ČRD_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
ČRD_2 |
severni zaselek |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
ČRD_3 |
kal |
Kal se vzdržuje, ohranja se vegetacija. Prostor se ureja kot
javni prostor naselja. |
Naselje št. 14 |
Čudno selo |
|
ČUS/1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
ČUS_2 |
vas – osrednji del |
Upošteva se določila varstva kulturne dediščine, objekte se
prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
ČUS_3 |
južni zaselek |
Na območju z namensko rabo CDo je dopustna tudi žaga s
spremljajočimi objekti in ureditvami. |
ČUS_4 |
žaga |
Dopustna je tudi žaga s spremljajočimi objekti in ureditvami. |
Naselje št. 15 |
Daljne Njive |
|
DAN_1 |
vas |
Ob cerkvi se uredi javni prostor. Objekte se prenavlja in gradi
po vzoru tradicionalne tipologije. |
Naselje št. 16 |
Damelj |
|
DAM_1 |
vas |
Oporni zidovi na robovih osrednje vrtače niso dopustni. Dopustni
so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. |
DAM_2 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega,
izjema so ureditve dostopov do vode za kopalce, ki se izvedejo
kot lesene stopnice v vodo na odsekih najmanjših posegov v
brežino, na najplitkejšem odseku brega reke, na mestu obstoječih
stopnic oziroma ob jezu;
– dopusti se ureditev pomola kot vstopno izstopnega mesta za
plovbo na južnem delu kampa, katerega lokacija se prilagodi
značilnostim poplavne vode;
– dopusti se ureditev igrišča za odbojko v travnati izvedbi in
postavitev otroških igral;
– dostop z motornimi vozili se dopusti le za dostavo in oskrbo,
parkiranje ni dopustno. Do mlina z žago se uredi kolovozna pot,
ki naj bo zatravljena, kolesnice se utrdijo s kamni.
Infrastrukturni vodi (elektrika, voda, telefon) se izvedejo v
skladu z varstvenim režimom Uredbe KP Kolpa;
– stalne in začasne ureditve, kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Šotorišče se uredi na delu sadovnjaka in travnika na območju ZS.
Posegi v območje se izvajajo na način, ki ne bo prizadel
koreninskega sistema starejših sadnih dreves, betoniranje mest
za šotore ni dopustno. Kurišča so enostavna, kamnita – urejena.
Po končani letni sezoni se odstranijo začasni objekti.
Gostinski objekt: način gradnje, oblika in velikost objekta ter
dostop do objekta se prilagodi velikosti, obliki in
konfiguraciji terena. Načrtuje se ga v takem obsegu, da bo
izvajanje in izvedba posega v naravni spomenik ter naravno
vrednoto v skladu s sprejetimi varstvenimi režimi in varstvenimi
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Načrtovani
oporni zid se izvede s kamnito zložbo ali v armiranobetonski
izvedbi in z oblogo z naravnim kamnom. Greznica se izvede v
skladu s predpisi s področja varstva okolja, uredi se izven
poplavnega pasu;
Mlin: dopustna je preureditev mlina v mHE ali v turistične
namene.
V poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Gradnja novih objektov na poplavnem območju je dopustna le kot
nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi
objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem
območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak
poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
DAM_3 |
parkirišče |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DAM_4 |
zaselek na severu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DAM_5 |
mlin Krivec |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine in varstva narave ter skladno z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DAM_6 |
cerkev sv. Mihaela |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine in skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 17 |
Dečina |
|
DEČ_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 18 |
Desinec |
|
DES_1 |
vas – osrednji del |
Vsi posegi ob cerkvi sv. Mihaela se izvajajo po določilih službe
za varstvo kulturne dediščine. Oporni zidovi na robovih vrtače
niso dopustni. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. |
DES_2 |
sončna elektrarna |
Dopusti se postavitev sončne elektrarne s poljem PV modulov na
sledilnikih brez sprememb reliefa. Transformatorska postaja se
umesti stran od naselja. Med območje elektrarne in naselja, na
severozahodni oziroma zahodni strani območja, se zasadi zelena
bariera visokoraslih avtohtonih drevesnih vrst. Območje se
ogradi z ograjo ali gosto živico. |
DES_3 |
pokopališče |
Ni posebnih PIP. |
DES_4 do DES_6 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 19 |
Deskova vas |
|
DEV_1 |
vas |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DEV_2 |
zaselek na severu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DEV_3 |
zaselek na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 20 |
Dobliče |
|
DOB_1 |
vas |
Na vstopnem delu naselja se zaradi vidne izpostavljenosti novi
objekti umeščajo vzporedno z gradbeno linijo, ki jo določa
obstoječe grajeno tkivo, z upoštevanjem ustreznega odmika od
regionalne ceste. Pomožne objekte se locira v zaledju glavnih
objektov. Zaledja parcel se nameni ureditvi zelenih površin,
vrtovom in sadovnjakom. Kjer ureditve posegajo na robne površine
Posebnega ohranitvenega območja Dobličica, se območja, ki mejijo
ob reko, zamejijo z lokalno vegetacijo. |
DOB_2 |
šola |
Kočevarsko domačijo na jugozahodu območja se ureja v skladu z
določili varstva kulturne dediščine. Objekte se prenavlja in
gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DOB_3 |
ob cerkvi |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Ob cerkvi se uredi zelenica. Vsi posegi na objektu cerkve sv.
Janeza Evangelista se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. Pred kakršnokoli prenovo ostrešja ali
drugimi večjimi vzdrževalnimi deli v stavbi cerkve se o tem
obvesti pristojni Zavod za varstvo narave. |
DOB_4 |
južni zaselek |
Upoštevajo se določila predpisa o zaščiti vodnega vira. |
DOB_5 |
rezervoar Dobliče |
Ni posebnih PIP. |
DOB_6 |
trško jedro |
Stanovanjski objekti in objekti z javnimi funkcijami se
oblikujejo po vzoru trške arhitekture. Frčade na glavni fasadi
objektov niso dopustne. Gospodarski objekti se oblikujejo ob
smiselnem upoštevanju določil za oblikovanje gospodarskih
objektov za SKs, s tem da se po obliki, velikosti in uporabi
materialov približajo izgledu trških objektov. |
DOB_7 |
Zidanica na robu |
Med območjem za turizem in dolino se vzpostavi zelena bariera,
da se zmanjša vidna izpostavljenost območja, pri čemer se
uporabi visokoraslo avtohtono drevje. |
DOB_8 |
igrišče |
Dopustna je ureditev večnamenskega travnatega igrišča,
postavitev objektov ni dopustna. |
Naselje št. 21 |
Doblička Gora |
|
DOG_1 |
Vidoše |
Ni posebnih PIP. |
DOG_2 |
osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DOG_3 |
pod cerkvijo sv. Vida |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DOG_4 |
cerkev sv. Vida |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
DOG_5 |
Kuret |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DOG_6 |
Kuret jug |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DOG_7 |
zaselek na križišču |
Severozahodni del območja v križišču se lahko ureja kot javni
prostor naselja. Poleg bivanja se dopusti tudi umestitev manjše
trgovske ali kulturne dejavnosti. |
DOG_8, DOG_9,
DOG_10 |
zaselki v gori |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 22 |
Dolenja Podgora |
|
DPO_1 |
vas |
Skupni prostor se ureja pri lipi in znamenju sredi vasi. Objekte
se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
Naselje št. 23 |
Dolenja vas pri Črnomlju |
|
DVČ_1 |
kmetija Sever – del |
Ni posebnih PIP. |
DVČ_2 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DVČ_3 |
Guštinec |
Ni posebnih PIP. |
DVČ_4 |
Pezdirc |
Ni posebnih PIP. |
DVČ_5 |
Jesih |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DVČ_6 |
Mateša |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DVČ_7 |
Žagarci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DVČ_8 |
rekreacijski prostor ob Lahinji |
Rekreacijski in piknik prostor se ob pogojih varstva voda in
varstva narave ureja kot javni zeleni prostor, pri čemer se
upošteva omilitvene ukrepe:
– zaradi že izvedenih nedovoljenih posegov se ureditev in
sanacija območja uredi po predhodnem načrtu ureditve in z
ustreznimi dovoljenji;
– na območju so sprejemljive oblike rekreacije, ki ne povzročajo
poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev in
novih poseganj v relief terena;
– športno-rekreacijske aktivnosti na in ob reki, se ne izvajajo
v času drstenja od aprila do junija;
– pri izvedbi potrebne infrastrukture (klopi, igrala) se
uporablja naravne materiale, les in kamen in se umestijo izven
poplavnega pasu. Izvedene ureditve se zatravi in zasadi z
avtohtonimi vrstami;
– sprehajalne in obhodne poti se uredi v zemeljski izvedbi;
– ob urejanju območja, ki je sedaj golosek, se izvede zasaditev
z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami;
– omejevanje dostopa do vode z ograjami se ne izvaja. Sanitarije
se umesti izven poplavnega območja,
– javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
Naselje št. 24 |
Dolenjci |
|
DOL_1 in DOL_2 |
vas |
Javne površine se uredijo ob križišču cest v jedru. Na območju
KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DOL_3_OPPN |
OPPN Dolenjci |
Predviden OPPN za
območje centralnih dejavnosti v jedru vasi: lahko se uredi
parkirišče za tovornjake ter druge dejavnosti. |
DOL_4 |
zaselek na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Vse pozidane in tlakovane površine ne smejo zasedati več kot
80 % stavbnega zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih,
raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič naj se
kosi šele po odcvetu večine travniških rastlin. Seno naj se suši
na travniku, travniki naj se ne gnojijo. |
DOL_5 in DOL_6 |
osrednji zaselki ob regionalni cesti |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DOL_7 |
zaselek ob regionalni cesti |
Ni posebnih PIP. |
DOL_8 do DOL_13 |
zaselki zahodno od regionalni cesti |
Ni posebnih PIP. |
DOL_14 |
cerkev sv. Marije Magdalene |
Vsi posegi na cerkvi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
DOL_15_OPPN |
OPPN kamp Dolenjci |
Predviden OPPN za
turizem in rekreacijo. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se
upošteva omilitvene ukrepe: vzdolž regionalne ceste se uredi
linijska zasaditev z avtohtonim drevjem. Vse pozidane in
tlakovane površine ne smejo zasedati več kot 80 % stavbnega
zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih, raščenih površin.
Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič naj se kosi šele po odcvetu
večine travniških rastlin. Seno naj se suši na travniku,
travniki naj se ne gnojijo. |
Naselje št. 25 |
Dolenji Radenci |
|
DRA_1 |
vas |
Dopustne so turistične in spremljajoče dejavnosti, v povezavi s
Srednjimi in Gorenjimi Radenci, v skladu z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na zemljišču parc.
št. 328, k.o. Radenci, se lahko uredi Forma viva Vukova draga in
skupni prostor vasi. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. |
DRA_2 |
travnato parkirišče |
Dopustno je začasno sezonsko parkiranje. Niso dopustne ureditve
kot so nasutje, tlakovanje ipd. Parkirišče se uredi z manjšo
poravnavo terena v travnati izvedbi, se ustrezno označi in omeji
z lesenim plotom. Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
DRA_3 |
Radenski kal in strelišče |
Dopustne so ureditve za strelišče na glinaste golobe s
spremljajočimi ureditvami (piknik prostor, koča, urejene zelene
površine ob kalu ipd.). Vse pozidane in tlakovane površine ne
smejo zasedati več kot 80 % stavbnega zemljišča, ostati mora
vsaj 20 % zelenih, raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na
leto. Prvič naj se kosi šele po odcvetu večine travniških
rastlin. Seno naj se suši na travniku, travniki naj se ne
gnojijo. Na kmetijskih zemljiščih je dopustna samo ureditev poti
in postavitev pojasnjevalnih tabel. |
Naselje št. 26 |
Dolenji Suhor pri Vinici |
|
DSU_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
DSU_2 |
območje domačije |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Sadovnjak se ohranja in prenavlja z visokodebelnim sadnim in
drugim avtohtonim drevjem. |
DSU_3 |
južni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
DSU_4 |
območje proizvodnje |
Zapuščen objekt in prostor severno od njega se nameni za
poslovne dejavnosti in ureditve. Poslovne dejavnosti se lahko
locirajo na vizualno neizpostavljene lokacije. Dopustna je
vzpostavitev nove prometne povezave na jugovzhodni strani do
proizvodnega dela skladno z bivalnimi pogoji. Dopustna so
vzdrževalna dela, prenova (rekonstrukcija) obstoječih
stanovanjskih objektov. |
Naselje št. 27 |
Dolnja Paka |
|
DPA_1 |
vas |
Prostor ob vstopu v naselje na južnem delu se ureja kot javni
prostor naselja. |
DPA_2 |
športno igrišče |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 28 |
Draga pri Sinjem Vrhu |
|
DSV_1 |
vas |
Pri zapolnjevanju vrzeli med obstoječo pozidavo je treba
vzpostaviti urejeno strukturo stavb. Dopustni so posegi v skladu
z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DSV_2 |
območje IG |
Dopustna je tudi žaga s spremljajočimi objekti in ureditvami. |
Naselje št. 29 |
Dragatuš |
|
DRT_1 |
osrednji del |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
DRT_2 |
naselje vzhod |
Dopustna je rekonstrukcija in obnova gospodarskih objektov za
spravilo pridelkov in drugih pomožnih kmetijsko-gospodarskih
objektov. |
DRT_3 |
jedro naselja |
Jedro vasi se uredi (talne ureditve) in opremi z urbano opremo,
pri čemer se ohranja avtohtona visokorasla drevesa osrednjega
prostora (lipe). Za ureditev območja se uporablja idejna zasnova
ureditve jedra Dragatuša iz leta 2017. |
DRT_4_OPPN,
DRT_5_OPPN in
DRT_6_OPPN |
OLN Dragatuš – 1. etapa |
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza (Uradni
list RS, št. 120/05) – ostane v veljavi do preklica. |
DRT_7_OPPN |
OPPN Dragatuš 2. faza |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Z zasnovo nove pozidave se
upošteva obstoječa morfologija pozidave naselja. Oblikovanje
objektov je lahko sodobno, vendar mora biti medsebojno
poenoteno. Uredi se skupni zelen oziroma odprt prostor (otroško
igrišče, počivališče in podobno). V južnem delu območja se
načrtuje nova cestna povezava, ki bo tudi v funkciji obvozne
ceste naselja. Območje se na južnem robu ozeleni z drevesno
vegetacijo. |
DRT_8 |
Osnovna šola Dragatuš |
V območju zelenih površin so dopustne ureditve za potrebe šole.
Dopustna je postavitev igral. |
DRT_9,
DRT_10 |
zaselka na zahodu |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
DRT_11 |
čistilna naprava |
Ni posebnih PIP. |
DRT_12 |
Farma Dragatuš |
Ni posebnih PIP. |
DRT_13 |
Kmetija Štajdohar |
Stanovanjski objekt se postavi na del stavbnega zemljišča, ki je
orientiran k naselju, gospodarski del pa na nasprotni del
zemljišča. Oblikovanje objektov:
– višinski gabariti: stanovanjski objekt P+M, gospodarski
objekt: P+M s kolenčnim zidom do 1 m, višina pritličja do 5 m;
– kota pritličja stanovanjskega in gospodarskega objekta enaka
koti obstoječe dostopne poti ob domačiji.
– streha: stanovanjski objekt od 35–45 stopinj, gospodarski
objekt ravna streha (lahko tudi ozelenjena), temnejše ali sive
barve strešne kritine
– fasade: uporaba lesa, fasade v temnejših sivih ali peščenih
odtenkih.
Območje domačije se v smeri proti odprti krajini zasadi z
visokoraslim sadnim drevjem. |
DRT_14 |
podzemno skladišče kmetije |
Podzemno skladišče se uredi kot najmanj s treh strani vkopana
klet z zeleno streho oziroma nasutjem, ki bo omogočalo obdelavo
kmetijskega zemljišča nad objektom. |
DRT_15 |
Igrišče |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 30 |
Dragoši |
|
DRG_1 |
vas in območje za oddih, rekreacijo in šport ob Kolpi |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Uredi se notranjo cestno povezavo. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
Območje ob Kolpi:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce);
– dopustna je ureditev tabornega prostora oziroma šotorišča;
– začasne sanitarije in druge potrebne ureditve se umesti izven
poplavnega območja;
– dostopi do vode za kopalce se uredijo na mestu najmanjših
posegov v brežino. Ureditve za potrebe dostopa morajo biti
sezonskega značaja in jih je treba izven sezone odstraniti. Za
ureditev dostopov do vode se pridobi vodno in naravovarstveno
soglasje. Parkirišče se uredi znotraj stavbnih zemljišč vasi;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti
in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
Naselje št. 31 |
Dragovanja vas |
|
DRV_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
DRV_2 |
Panjan |
Ni posebnih PIP. |
DRV_3 |
Bučko |
Odmik objektov od roba gozda je najmanj 10 m. Ob regionalni
cesti se ohranja oziroma vzpostavlja zelena bariera. |
DRV_4 |
počivališče |
Uredi se počivališče ob regionalni cesti z objektom za info
točko, gostinsko ponudbo ipd. |
DRV_5 |
rekreacijski prostor |
Dopustna je začasna uporaba za namene rekreacije. |
DRV_6 |
opuščeni kop – sever |
Območje površinskega kopa se sanira in rekultivira. |
DRV_7 |
domačija na vzhodu |
Ni posebnih PIP. |
DRV_8 |
mlekarnica |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 32 |
Drenovec |
|
DRE_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
DRE_2 in DRE_3 |
vas |
Objekti za proizvodnjo se oblikujejo v skladu s sodobno
tipologijo. |
DRE_4 |
romsko naselje |
Ni posebnih PIP. |
DRE_5 in DRE_6 |
romska zaselka ob regionalni cesti |
Ni posebnih PIP. |
DRE_7 in DRE_8 |
Ladrovica |
Ni posebnih PIP. |
DRE_9 |
Parkirišče |
Uredi se parkirišče za avtobuse, na to območje se lahko preseli
bencinski servis iz jedra Vinice in se omogočijo še druge
dejavnosti, povezane s prevozništvom (tudi npr. baza za
vzdrževanje cest). |
DRE_10_OPPN |
OPPN Drenovec – jug |
Predviden OPPN za
območje stanovanjske pozidave s kmetijskimi gospodarstvi ali le
za stanovanjsko pozidavo. |
Naselje št. 33 |
Drežnik |
|
DRŽ_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
DRŽ_2 |
Bivak za kolesarje |
Uredi se bivak za kolesarje/motoriste. Obstoječi tradicionalni
gospodarski objekt se preuredi v objekt za potrebe prenočitev
oziroma počivališče (bivak za prenočitev, info točka ipd.) |
Naselje št. 34 |
Fučkovci |
|
FUČ_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
FUČ_2 in FUČ_3 |
zaselka na jugu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
FUČ_4 |
območje za oddih rekreacijo in šport |
Območje se ohrani brez grajenih struktur, raba je le sezonska.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– območje se ureja za potrebe tabornega prostora. V brežine,
priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega (izjema so
obstoječi dostopi do vode za kopalce);
– premične sanitarije in druge potrebne ureditve se umesti izven
poplavnega območja. Niso dopustni pomoli in mala ČN;
– parkirišče za potrebe območja se uredi ob dostopni poti
oziroma se lokacija določi z Upravljavskim načrtom KP Kolpa;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo;
– znotraj priobalnega zemljišča se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 35 |
Golek pri Dragatušu |
|
GOL_1 |
vas |
Vsi posegi v vplivnem območju sv. Antona se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
GOL_2 |
cerkev sv. Antona |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
GOL_3 |
rekreacijski prostor, kal |
Dopusti se začasna uporaba za namene rekreacije. |
Naselje št. 36 |
Golek pri Vinici |
|
GOV_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
GOV_2 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 37 |
Gorenja Podgora |
|
GPO_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
Naselje št. 38 |
Gorenjci pri Adlešičih |
|
GOA_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
GOA_2, GOA_3, |
zaselki zahodno od regionalne ceste |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Na območju z namensko rabo BT sta dopustni dejavnosti turizem in
bivanje. Objekte se prenavlja in gradi po vzorih tradicionalne
tipologije. |
GOA_4, GOA_5, |
GOA_6 |
GOA_7 |
zaselek na severu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
GOA_8 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustna je ureditev rekreacijskega območja s prenočišči
(apartmajsko naselje) in gostinsko ponudbo. Dopustni so posegi
skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalno zemljišče in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce in
vstopno-izstopno mesto za plovbo, sonaravna sanacija ter
ustrezno zavarovanje pred nadaljnjo degradacijo);
– dostop do vode za plovbo se uredi z utrditvijo brežine ter
ureditvijo klančine z blagim naklonom, ki ne posega v pretočni
profil reke. Klančina se uredi z naravnimi materiali (kamen,
les) v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. Dostop se
lahko uredi s pomolom, ki se izvede tako, da se ga lahko v času
visokih vod in izven sezone odstrani. Pomol se uredi skladno z
vodnim in naravovarstvenim soglasjem;
– vstopno izstopno mesto za plovbo in vstopi v vodo za kopalce,
ki na lokaciji že obstajajo, se sonaravno sanirajo in sonaravno
uredijo na način, da ne posegajo v pretočni rečni profil;
– vstopno izstopno mesto se lahko uredi tudi na zemljišču s
parc. št. 4485/3 k.o. Adlešiči v skladu s splošnimi PIP, tako da
se utrdijo brežine in uredi klančina za dostop v vodo v skladu z
vodnim in naravovarstvenim soglasjem. Vse ostale potrebne
ureditve za delovanje vstopno izstopnega mesta se uredi znotraj
BT in ZSk površin;
– dostopi do vode za kopalce, ki so sezonskega značaja in se jih
izven sezone odstrani, se uredijo na mestu najmanjših posegov v
brežino. Za ureditev dostopov do vode se pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje;
– dopustna je ureditev tabornega prostora oziroma šotorišča; |
|
|
– lahko se uredijo začasna parkirišča v travnati izvedbi v
skladu s predpisi Občine, ki določajo minimalne ureditve in
maksimalno število dopustnih parkirnih mest;
– komunalna infrastruktura se izvede na drugi terasi in se
priključi na predvideno čistilno napravo;
– dopusten je dostop z motornimi vozili le za dostavo,
intervencijo, oskrbo in delovanje šotorišča in gostinskega
objekta;
– športno igrišče se uredi v travnati izvedbi brez spreminjanja
reliefa, kurišča se v uredi kamniti talni izvedbi – oboje na
drugi terasi;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. Premične ureditve se po končani kopalni sezoni
odstranijo. |
Naselje št. 39 |
Gorenji Radenci |
|
GRA_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Dopustna je ureditev parkirišč
nasproti CŠOD. |
GRA_2 |
zaselek na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
GRA_3 |
območje za oddih, rekreacijo in šport (območje ob mlinu) |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so dostopi do vode za kopalce in vstopno-izstopno mesto
za plovbo);
– vstopno izstopno mesto se uredi na zemljišču s parcelno
št. 1093/1 in 1094/1 z dostopom po javni dostopni poti s
parcelno št. 2303 vse k.o. Radenci tako, da se odstrani nanos
naplavin in se z utrditvijo brežine izpelje klančina z blagim
naklonom, ki ne posega v pretočni profil reke. Klančina se uredi
z naravnimi materiali (kamen, les) ter v skladu z vodnim in
naravovarstvenim soglasjem.
– parkirišča se uredijo v travnati obliki ob dostopni poti izven
poplavnega območja. Sanitarije se uredijo izven poplavnega
območja in morajo biti sezonskega značaja. Dopusti se ureditev
obstoječega dostopa do mlina, ki poteka po kmetijskih površinah,
za potrebe obratovanja dejavnosti v mlinu in za potrebe ureditve
vstopno izstopnega mesta in rekreacijskih površin;
– niso dopustni oporni in podporni zidovi, kiosk oziroma tipski
zabojnik;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Območje se nahaja v poplavnem območju, v katerem je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in
vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje.
V ostalem se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za najboljša
kmetijska zemljišča. |
GRA_4 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja; Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo.
Območje se nahaja v poplavnem območju. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg v priobalno zemljišče in na
poplavnem območju se pridobi vodno soglasje.
V ostalem se smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za najboljša
kmetijska zemljišča. |
Naselje št. 40 |
Gorica |
|
GOR_1 |
vas |
Območje kala se uredi kot javni prostor, ob kapelici se uredi
zelenica. Na objektih za potrebe obrti in pomožnih objektih se
dopustijo nižji strešni nakloni, če to pogojujejo tehnološke
zahteve. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
GOR_2 |
cerkev sv. Janeza s pokopališčem |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji omilitveni ukrep:
javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. |
Naselje št. 41 |
Gornja Paka |
|
GOP_1 |
vas |
Novi objekti naj ohranijo podobo naselja, višinski gabariti naj
ne presežejo K+P oziroma (K)+P+M. Posegi na območju varstva
kulturne dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
GOP_2 |
Dvori |
Dopustna je prenova in rekonstrukcija objektov, pri čemer se
posegi izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
Naselje št. 42 |
Gornji Suhor pri Vinici |
|
GSV_1 |
vas |
Uredi se jedro naselja na križišču poti v osrednjem delu
naselja. Za potrebe kmetije jugovzhodnem delu te enote je
dopustna gradnja večjih objektov v okviru predpisanega FZ, pri
njihovem oblikovanju se smiselno upoštevajo določila odloka
glede proporcev, barv ter uporabe materialov, oblikovanja streh,
fasad. |
GSV_2 |
kmetija |
Ni posebnih PIP. |
GSV_3 |
cerkev sv. Fabijana in Sebastijana |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se javna razsvetljava zasnuje ob uporabi
navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
GSV_4_OPPN |
OPPN kamnolom Suhor |
OPPN za kamnolom Suhor (Uradni
list RS, št. 98/07) – ostane v veljavi do preklica. |
Naselje št. 43 |
Griblje |
|
GRI_1 |
cerkev in pokopališče |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
GRI_2 in GRI_3 |
vas – sever |
Na severnem delu naselja, kjer je jedro že nakazano, se umeščajo
dodatne centralne dejavnosti (storitvene, mešane dejavnosti), ob
njih se uredijo tudi javne zelene površine ter površine za pešce
ob vozišču. Pri tem se zagotovi kakovostno in medsebojno
usklajeno oblikovanje objektov in elementov urbane opreme, kot
so klop, zasloni na ekološkem otoku, koši za smeti, obvestilna
tabla; priporočena je predvsem uporaba lesa in vidnega betona.
Za zasaditve se uporabljajo listavci, njihova razmestitev mora
zagotavljati preglednost v obcestnem prostoru. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
GRI_4_OPPN |
OPPN Griblje I |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Pred sprejetjem OPPN je
treba na registriranem arheološkem najdišču izvesti predhodne
arheološke raziskave. |
GRI_5_OPPN |
OPPN Griblje II |
Predviden OPPN za
stanovanjsko pozidavo nižje gostote. Pred sprejetjem OPPN je
treba na registriranem arheološkem najdišču izvesti predhodne
arheološke raziskave. |
GRI_6 |
vas – jug |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
GRI_7 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustna so travnata igrišča in igrišče za odbojko na mivki ter
ureditev avtokampa, šotorišča ali tabornega prostora in začasno
sezonsko parkirišče v travnati izvedbi. Pomožni oziroma
sanitarni prostori za potrebe kampa se uredijo v sklopu
obstoječega gostinskega objekta. Pri tem se upošteva omilitvene
ukrepe:
– ZSk in kmetijske površine se namenijo oddihu v naravnem okolju
brez stalnih ureditev, te se zagotovijo znotraj območja BT;
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce in vstopno
izstopno mesto za plovbo);
– vstopno izstopno mesto za plovbo se uredi z dostopne javne
poti (parc. št. 2676 v k.o. Griblje);
– dostop do vode za potrebe vstopno izstopnega mesta se uredi s
pomočjo pomola, ki mora biti pogreznjen v brežino in izveden
tako, da se ga lahko v času visokih vod in izven sezone
odstrani. Natančnejši načrt izvedbe pomola se določi pred
pridobitvijo ustreznega dovoljenja. Za pomol se pridobi vodno in
naravovarstveno soglasje;
– kurišča in počivališča se izvedejo na drugi terasi poplavnega
pasu, v kamniti talni izvedbi;
– obstoječe parkirišče se ohranja in ureja v travnati izvedbi
(prepovedano ga je asfaltirati ali utrjevati) v skladu s
predpisi občine. Dostop z avtomobili do Kolpe se dopusti le za
potrebe dostave in za izvajanje plovnega režima;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Upoštevajo se varstveni ukrepi in usmeritve iz OPAN za habitatne
tipe in kvalifikacijske vrste območja Natura pSCI Kolpa ter
usmeritve za NV Kolpa. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred posegi v tla ter pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
GRI_8 |
rekreacijsko območje ob ribniku |
Uredi se rekreacijsko območje z objekti in ureditvami za šport
in rekreacijo ob ribniku (igrišče, šotorišče, ribiška koča,
ureditve za ribolov in ribogojstvo ipd.). Ob ribniku se ohranja
pas zelenih površin. Dostop do območja se uredi po obstoječi
poljski poti. |
Naselje št. 44 |
Grič pri Dobličah |
|
GRD_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
GRD_2 |
Dolnji Grič |
Ni posebnih PIP. |
GRD_3 |
Gornji Grič |
Ni posebnih PIP. |
GRD_4 |
vzhodni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
GRD_5 |
severni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
GRD_6 |
rekreacijski prostor |
Prostor se ureja ob upoštevanju določil služb varstva gozdov in
varstva narave. Javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol
usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
GRD_7 |
Grički kal |
Prostor se ureja ob upoštevanju določil služb varstva gozdov in
varstva narave. |
Naselje št. 45 |
Hrast pri Vinici |
|
HRV_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Vsi posegi ob in na cerkvi se izvajajo po določilih službe za
varstvo kulturne dediščine.
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč
kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi na kmetijskih
zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na območju stavbnih
zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je
zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že
izpolnjena in pod pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega
reda na skladno oblikovanih robovih naselij. |
HRV_2 |
vas |
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč
kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi na kmetijskih
zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na območju stavbnih
zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je
zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že
izpolnjena in pod pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega
reda na skladno oblikovanih robovih naselij. |
HRV_3 |
zaselek ob kalu |
Objekti (razen gospodarskih objektov) se ne širijo na vizualno
izpostavljen del (južni rob) naselja, ohrani se obstoječa
gradbena linija stanovanjskih objektov. V območju kala so
dopustni le posegi in intervencije, ki podpirajo cilje
ohranjanja ugodnega ohranitvenega stanja habitata in redkih ter
ogroženih živalskih vrst. Odvodnjavanje meteornih vod s ceste in
dvorišč se izvaja preko usedalnikov in lovilcev olj. Prednostno
se uredi komunalno infrastrukturo, fekalnih vod se ne odvaja v
kal. Območje se lahko opremi in uredi za predstavitev varovanega
območja. |
HRV_4 |
zaselek Rebračine |
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč
kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi na kmetijskih
zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na območju stavbnih
zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je
zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že
izpolnjena in pod pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega
reda na skladno oblikovanih robovih naselij. |
HRV_5 |
zaselek Juršinič |
Ni posebnih PIP. |
HRV_6 |
motel |
Možnost ureditve hotela ali motela oziroma drugih oblik
prenočitvenih zmogljivosti, prilagojenega merilu drugih javnih
objektov v podeželskem prostoru, z višino stavb največ K+P+1 ali
K+P+M. |
HRV_7 |
romski zaselek |
Dopustna je rekonstrukcija obstoječega stanovanjskega objekta,
razširitve niso dopustne. Gradnja drugih bivalnih objektov ni
dopustna. |
HRV_8 |
Sladič |
Dopustna je ureditev parkirišča za tovorna vozila in podobne
dejavnosti. |
HRV_9 |
kamnolom |
Ni posebnih PIP. |
HRV_10 |
kal Krivača |
Območje lahko služi kot učilnica v naravi ter za doživljajski
turizem. Območje se lahko opremi in uredi za predstavitev
varovanega območja. Dopustni so posegi v zvezi z urejanjem kala. |
Naselje št. 46 |
Hrib |
|
HRI_1 |
vas |
Območje vasi v križišču se uredi kot javni prostor. |
HRI_2 |
dislocirana stanovanjska hiša |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 47 |
Jankoviči |
|
JAN_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Na območju kmetijskih zemljišč zahodno od strnjene vasi je
dopustna postavitev enostavnega pomožnega kmetijskega objekta
(kmečka lopa),, pri čemer niso dopustni večji gradbeni posegi v
tla. |
JAN_2 |
zaselek Šoštariči |
Ni posebnih PIP. |
JAN_3 in JAN_4 |
zaselka na vzhodu |
Ni posebnih PIP. |
JAN_5 |
zaselek na zahodu |
Ni posebnih PIP. |
JAN_6 |
taborni prostor |
Ni dopustna gradnja objektov, dopustne so le ureditve, ki se po
končani poletni turistični sezoni odstranijo (vključno s
sanitarijami) in se vzpostavi prvotno stanje. |
Naselje št. 48 |
Jelševnik |
|
JEL_1 |
vas |
Objekti se gradijo ob gradbenih linijah, kjer so določene
oziroma ob obstoječem grajenem tkivu ali ob obstoječi
cesti/dovozni poti. Zaledja parcel se nameni ureditvi zelenih
površin, vrtovom in sadovnjakom. |
JEL_2 |
Jezero |
Na površinah BT se obstoječi objekti namenijo prezentaciji
območja (info soba, sanitarije, gostinska ponudba), v ta namen
je dopustna tudi izgradnja novih objektov na območju
ribogojnice. Dopustna je ureditev manjšega parkirišča ob
dostopni cesti do objekta in dejavnost ribogojnice. Ohranja se
tudi obstoječe naravno stanje vodnih površin na območju (kraški
izviri, bruhalniki, jezero, vodotok).
Na površinah ZD so dopustni izvajanje prezentacije in situ,
raziskave in monitoring vode, jamske favne ter habitatnega tipa.
Za potrebe predstavitve močerila javnosti v izviru in bruhalniku
se dostop izvede po lesenih podestih, obstoječi raziskovalni
šotor nad bruhalnikom pa preuredi kot funkcionalen enostaven
objekt v obstoječih gabaritih. V obcestnem prostoru se na
celotni dolžini varovanega območja vzpostavi vegetacijska
bariera iz lokalno značilne vegetacijo (bela vrba, jelša).
Zagotavljata se košnja travniških površin in vzdrževanje obrežne
vegetacije. Vse pozidane in tlakovane površine ne smejo zasedati
več kot 80 % stavbnega zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih,
raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič naj se
kosi šele po odcvetu večine travniških rastlin. Seno naj se suši
na travniku, travniki naj se ne gnojijo. |
JEL_3 |
Sneči Vrh |
Ni posebnih PIP. |
JEL_4 |
Jergli |
Ni posebnih PIP. |
JEL_5 |
južni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
JEL_6 |
apartmajski objekt |
Predvidena sanacija obstoječega objekta in ureditve okolice za
potrebe turizma v povezavi s prostorom za prezentacijo črnega
močerila. |
Naselje št. 49 |
Jerneja vas |
|
JEV_1 |
vas |
Uredi se javni prostor ob kapelici, na vstopu v naselje iz
vzhodne strani. |
JEV_2 |
Anjeli |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Tradicionalna belokranjska domačija na vzhodu zaselka se
prenovi. Ohranijo se gabariti, materiali in oblikovanje
objektov. |
JEV_3 |
Opuščeni kop dolomita |
Območje površinskega kopa se sanira in rekultivira. |
Naselje št. 50 |
Knežina |
|
KNE_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
KNE_2 |
zahodni del naselja (vikendi) |
V območju je dopustna tudi gradnja počitniških hiš, oziroma
objektov za začasno bivanje, po vzoru tradicionalne tipologije. |
KNE_3 |
severozahodni del naselja (vikendi) |
V območju je dopustna tudi gradnja počitniških hiš, oziroma
objektov za začasno bivanje, po vzoru tradicionalne tipologije. |
KNE_4 |
domačija |
Dopustna so vzdrževalna dela, prenova (rekonstrukcija) objektov
domačije, pri čemer se gabariti ohranjajo. |
KNE_5 |
vzhodni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 51 |
Kot ob Kolpi |
|
KOK_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
KOK_2 |
območje za turizem ob Kolpi (območje za oddih, rekreacijo in
šport) |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce in ureditev
vstopno-izstopnega mesta za plovbo);
– gradnja novih stavb za potrebe turistične dejavnosti se ne
dovoli;
– vstopno izstopno mesto za plovbo se uredi znotraj BT površin,
v skladu s splošnim PIP pod jezom na zemljišču s parc.
št. 103/14, k.o. Stari trg. Vstopno izstopno mesto se uredi s
pomočjo klančine z blagim naklonom, ki ne posega v pretočni
profil reke. Klančina se uredi z naravnimi materiali (kamen,
les) in v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem.
Sanitarije se uredijo v sklopu obstoječih objektov; |
|
|
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju. Gradnja novih
objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi
koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
KOK_3 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe: dopustne so začasne ureditve, ki se po končani poletni
turistični sezoni odstranijo.
Dopustna je ureditev tabornega prostora oziroma šotorišča.
Stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in druge
ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in
izven poplavnega območja;
Območje se delno nahaja v poplavnem območju. Gradnja novih
objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi
koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
KOK_4 |
zaselek na severu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 52 |
Kot pri Damlju |
|
KOD_1 |
vas |
Na vzhodnem robu vasi so predvidene površine za potrebe turizma
v navezavi na območje rekreacije in taborjenja ob Kolpi. Objekte
se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Vstopno izstopno mesto za plovbo
se uredi na delu poti (parc. št. 1136 in delno. št. 29/23, k.o.
Damelj) brez gradnje pomola. Območje se delno nahaja v poplavnem
območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni.
S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
KOD_2 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce in vstopno
izstopno mesto za plovbo).
– Dopustni so posegi za ureditev vstopno izstopnega mesta za
plovbo v skladu s splošnimi PIP, tako da se odstrani nanos
naplavin in se z utrditvijo brežine spelje klančina z blagim
naklonom, ki ne bo posegala v pretočni profil reke. Klančina se
uredi z naravnimi materiali (kamen, les). Dostop do vode se
uredi v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. Vse
ostale potrebne ureditve za delovanje vstopno izstopnega mesta
se uredi v skladu s predhodnimi navedbami;
– sanitarije (samo montažne – začasne) se umesti izven
poplavnega območja. Urejanje fiksnih oziroma grajenih objektov
ni dopustna. Dopustna je postavitev začasnih objektov na območju
z namensko rabo ZSk za potrebe delovanja piknik prostora skladno
z Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Objekti morajo biti začasne
narave in jih je treba izven sezone odstraniti;
– dostop se uredi po obstoječi javni poti, parkirne površine v
travnati izvedbi se uredijo ob dostopni cesti v skladu s
predpisi občine;
– dopustne so raba prostora za taborjenje ter ureditve površin
za šport in rekreacijo so dopustne na območju z namensko rabo
ZSk. Niso dopustni: pomol, mala ČN.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju. Gradnja novih
objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi
koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vse posege v priobalno zemljišče in na
poplavno območje se pridobi vodno soglasje. |
KOD_3 |
rekreacijsko območje nad vasjo |
Dopustne so ureditve paintballa ali adrenalinskega parka ali
podobnih rekreacijskih dejavnosti, ki se prilagajajo strmemu
terenu (relief naj se ne spreminja). Niso dopustni posegi, ki bi
sprožili erozijo (npr. golosek). Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 53 |
Kovača vas |
|
KOV_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
KOV_2 |
cerkev sv. Antona |
Ob cerkvi se lahko uredi javni prostor. Vsi posegi se izvajajo
po določilih službe za varstvo kulturne dediščine, pri čemer se
upošteva še naslednji omilitveni ukrep: javna razsvetljava se
zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo
svetlobe v UV-spektru. |
Naselje št. |
Kovačji Grad |
|
KOG_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 55 |
Kvasica |
|
KVA_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
KVA_2 |
domačija Gerzetič |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
KVA_3 |
igrišče |
Dopusti se začasna uporaba za namene rekreacije. |
KVA_4 |
domačija Gorše |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 56 |
Lokve |
|
LOK_1 |
Stare Lokve |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Objekti na skrajnem zahodnem robu enote: glavne fasade objektov
naj bodo obrnjene na regionalno cesto, tako da se oblikuje nov
rob naselja, ki ne sme biti nova dominanta v prostoru. Dopustijo
se fasadne barve v naravnih odtenkih. Višinski gabarit objektov
je lahko K+P ali P+M.
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč
kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi na kmetijskih
zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na območju stavbnih
zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je
zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že
izpolnjena in pod pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega
reda na skladno oblikovanih robovih naselij. |
LOK_2 |
Spreicer |
Ni posebnih PIP. |
LOK_3 |
Imširovič |
Dopusti se gradnja kmetijskih objektov in objektov za potrebe
konjeniškega športa in konjereje. |
LOK_4 |
Policija |
Dopustne so gradnje in ureditve za potrebe delovanja policijske
postaje. |
LOK_5 |
Lokve |
Na jugovzhodnem delu je dopustna postavitev počitniških
objektov, ki se zasnujejo enotno. V sklopu površin za turizem je
na vzhodnem delu dopustna tudi umestitev diagnostičnega centra,
ki se navezuje na zelene površine. |
LOK_6 |
pri pekarni |
Ni posebnih PIP. |
LOK_7 |
Brinje |
Ni posebnih PIP. |
LOK_8 |
romsko naselje |
Ob regionalni cesti se uredi pločnik in v celotni dolžini
naselja zasadi oziroma ohrani zelena bariera. Na območju z
namensko rabo CDo je dopustna tudi žaga s spremljajočimi objekti
in ureditvami. Območje žage, ki načenja zeleno strukturo, se ob
regionalni cesti sanira, uredi se vstop v območje. V okviru
območja CDk se uredi skupni prostor, npr. kapela ali večnamenski
objekt. |
LOK_9 |
rekreacijski prostor |
Uredi se športno igrišče v travnati izvedbi. |
LOK_10 |
Farma Vodene Lokve |
Obod območja (posebej na južni strani proti Črnomlju) se zasadi
z bariero avtohtone vegetacije. |
LOK_11 |
Rekreacijsko območje |
Rekreacijski prostor se ureja kot prostor za piknike in
rekreacijo v naravnem okolju, v povezavi z dopolnilnimi
dejavnostmi, vzrejo konj in jahanjem, ki so prisotne na kmetiji
ob njem. Prostor se ureja tako, da se v največji možni meri
ohrani naravno okolje. Dopusti se postavitev lesenega servisnega
objekta. Uredi se travnato igrišče, prostor za igro, postavi se
urbana oprema iz naravnih materialov. Parkirni prostori se
dopustijo v peščeni izvedbi. |
LOK_12_OPPN |
OPPN Kmetija pri Vražjem kamnu |
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija pri Vražjem kamnu (Uradni
list RS, št. 55/14) – ostane v veljavi do preklica. |
Naselje št. 57 |
Mala Lahinja |
|
MAL_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Na območju z namensko rabo SKk je dopustna gradnja večjih
objektov v okviru predpisanega FZ, pri njihovem oblikovanju se
smiselno upoštevajo določila odloka o tradicionalni gradnji
glede proporcev, barv ter uporabe materialov, oblikovanja streh,
fasad. |
MAL_2 |
Hodelski |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
MAL_3 |
Peterman |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturno varstvene
projektne pogoje. |
Naselje št. 58 |
Mala sela |
|
MSE_1 |
zaselek na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
MSE_2 |
zaselek na vzhodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
MSE_3 in MSE_4 |
Vodenica |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Za enoto MSE_3 velja še: vse pozidane in tlakovane površine ne
smejo zasedati več kot 80 % stavbnega zemljišča, ostati mora
vsaj 20 % zelenih, raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na
leto. Prvič naj se kosi šele po odcvetu večine travniških
rastlin. Seno naj se suši na travniku, travniki naj se ne
gnojijo. |
MSE_5 |
Kapelica in prireditveni prostor |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 59 |
Mali Nerajec |
|
MNE_1 |
jedro naselja |
Oblikuje se enotno jedro naselja z avtobusnim postajališčem,
počivališčem in vstopno točko v KP Lahinja. |
MNE_2 |
vas |
Upošteva se vidna izpostavljenost dela naselja z regionalne
ceste, in sicer se stanovanjske objekte postavlja z glavno
fasado vzporedno z regionalno cesto, razen če teren tega ne
dopušča. |
MNE_3 |
izvir Nerajčice |
Rekreacijski prostor se po pogojih službe za varstvo voda in
varstva narave, ureja kot javni zeleni prostor naselja, pri
čemer se ohranja obvodno vegetacijo v območju in se z ureditvami
ne posega v predpisan pas priobalnega zemljišča ob izviru.
Prostor se ureja tudi kot vstopno točko v KP Lahinja s
parkirnimi prostori v peščeni izvedbi. Dopusti se postavitev
spominskih obeležij in opozorilnih oziroma informativnih tabel
ter postavitev urbane opreme iz naravnih materialov. Oblika
kozolca ni dopustna. |
Naselje št. 60 |
Marindol |
|
MAR_1 |
vas |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MAR_2 |
Dom tabornikov |
Dopustne so turistične, prostočasne in rekreacijske dejavnosti,
v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. Vse pozidane in tlakovane površine ne smejo zasedati več
kot 80 % stavbnega zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih,
raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič naj se
kosi šele po odcvetu večine travniških rastlin. Seno naj se suši
na travniku, travniki naj se ne gnojijo. |
MAR_3 do MAR_8 |
zaselki vzhodno od vasi |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MAR_9 |
pokopališče |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 61 |
Mavrlen |
|
MAV_1 |
vas |
Območje ob gasilskem domu se ureja kor javni prostor naselja.
Ohranja se vzorec obstoječe organizacije in lege objektov v
prostoru. |
MAV_2 |
zahodni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
MAV_3 |
južni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
MAV_4 |
Rožič |
Ni posebnih PIP. |
MAV_5 |
Stepan |
Ni posebnih PIP. |
MAV_6 |
Videtič |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 62 |
Mihelja vas |
|
MIV_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
MIV_2 |
vas |
Ohranja se vzorec obstoječe organizacije in lege objektov v
prostoru. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
MIV_3 |
ob gasilskem domu |
Območje gasilskega doma se ureja kot javni in prireditveni
prostor. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
Naselje št. 63 |
Miklarji |
|
MIK_1 |
Miklarji |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopusti se začasna raba za namene rekreacije. |
Naselje št. 64 |
Miliči |
|
MIL_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_2 |
zaselek na jugozahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_3 |
zaselek na jugu ob regionalni cesti |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_4 |
zaselek na vzhodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
MIL_5 |
cerkev in vežica |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine in v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. |
MIL_6 |
pokopališče |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 65 |
Močile |
|
MOČ_1_OPPN |
OPPN Močile |
Predviden OPPN za
počitniške hiše. |
MOČ_2 |
Močile |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 66 |
Naklo |
|
NAK_1 |
jedro naselja |
Na zelenici med cerkvijo in avtobusnim postajališčem se uredi
javni prostor za druženje vaščanov – jedro naselja. Vsi posegi
na območju cerkve se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
NAK_2 |
južni del naselja |
Na vzhodnem in osrednjem delu enote se tradicionalne objekte
prenavlja in ohranja gabarite ter oblikovanje objektov. |
NAK_3 |
domačija Medic |
Ni posebnih PIP. |
NAK_4 |
Mavsar |
Ni posebnih PIP. |
NAK_5 |
zaselek na vzhodu |
Ni posebnih PIP. |
NAK_6 |
Grahek |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopusti se gabarit objektov do P + M. |
NAK_7 |
domačija nad cesto |
Ni posebnih PIP. |
NAK_8 |
severni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
NAK_9_OPPN |
OPPN Sončna elektrarna Naklo |
Predviden OPPN:
Območje se nameni za postavitev sončne elektrarne. |
Naselje št. 67 |
Nova Lipa |
|
NLI_1 |
vas |
Prostor ob cerkvi se ureja kot javni prostor vasi. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
NLI_2 |
stara šola |
Ni posebnih PIP. |
NLI_3 |
Igrišče |
Dopustna je ureditev travnatega igrišča, postavitev objektov in
utrjenih površin nista dopustni. |
Naselje št. 68 |
Obrh pri Dragatušu |
|
OBD_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
OBD_2 |
kmetija |
V območju je dopustna postavitev gospodarskih objektov za
potrebe kmetije. Predvidi se zelena bariera (avtohtona
visokorasla drevesna vegetacija) za zmanjšanje vidne
izpostavljenosti objekta. |
OBD_3 |
izvir Obrha |
Območje se ureja kot javni prostor naselja po določilih službe
za varstvo narave.
Obstoječi gospodarski objekt na parceli 4817, k.o. Dragatuš se
obnovi/rekonstruira/zgradi na novo in se nameni za postanek
pohodnikov in obiskovalcev izvira Obrha. Na območju, ki je delno
v rabi kot parkirišče, se uredi manjši parkirni prostor v
travnati ali peščeni izvedbi. Območje neposredno ob izviru se
ohranja naravno, drevje se naravno vzdržuje, pomožni objekti
niso dopustno, dopusti se le poenotena urbana oprema, kot so
klopi, koši in informacijske table. |
OBD_4 |
cerkev sv. Petra |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji omilitveni ukrep:
javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
Naselje št. 69 |
Ogulin |
|
OGU_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
Naselje št. 70 |
Otovec |
|
OTO_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Območje gasilskega doma s športnim igriščem se ureja kot javni
prostor. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. Dopustna je gradnja manjše mizarske
delavnice. Z zunanjimi ureditvami, orientacijo objekta in
ustrezno tehnologijo je treba omiliti negativne vplive na
bivalno okolje. |
OTO_2 |
nad železniško progo |
Ni posebnih PIP. |
OTO_3 |
User |
Ni posebnih PIP. |
OTO_4_OPPN |
OPPN gospodarska cona Otovec |
Občinski podrobni prostorski načrt gospodarska cona Otovec (Uradni
list RS, št. 2/11, 79/15) – ostane v veljavi do preklica. |
OTO_5 |
vahtnica |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 71 |
Paunoviči |
|
PAU_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_2 in PAU_3 |
zaselek Vidnjeviči |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije.
Na križišču z regionalno cesto naj se ohranja in dodatno ureja
javni prostor, lahko v povezavi z javnimi zelenimi površinami:
pokopališčem na južno in nogometnim igriščem na severno stran.
Območje avtobusnega postajališča in ekološkega otoka se
kakovostno uredi, tako da se objekti in elementi urbane opreme
(kot so nadstrešek, klop, zasloni na ekološkem otoku, koši za
smeti, obvestilna tabla) medsebojno oblikovno uskladijo;
priporočena je predvsem uporaba lesa in vidnega betona. Območje
se zasadi z visokoraslimi listavci kot poudarek in orientacijska
točka v prostoru; njihova razmestitev mora zagotavljati odprt
preglednostni trikotnik.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_4 |
igrišče |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Dopusti se začasna uporaba za
namene rekreacije. |
PAU_5 |
pokopališče |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_6 |
kmetija Miketič |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_7 |
staro pokopališče |
Ohranja se lokacija starega spominskega pokopališča z lokacijo
cerkve sv. Petra. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PAU_8 |
postajališče za čolne |
Uredi se postajališče za čolne. Ni dopustno postavljati grajenih
struktur, vnašati drugih materialov ali posegati v vodni in
obvodni prostor. Privezi za čolne se uredijo na sonaraven način. |
Naselje št. 72 |
Pavičiči |
|
PAV_1 |
osrednji del naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
PAV_2 |
južni del naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
PAV_3 |
Žuniči |
Ni posebnih PIP. |
PAV_4 |
Bohte |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
PAV_5 |
Cindrič |
Ni posebnih PIP. |
PAV_6 |
Velike njive |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 73 |
Perudina |
|
PER_1 |
vas |
Javne površine se lahko uredijo na zahodnem delu vasi, ob
razširjeni poti. |
Naselje št. 74 |
Petrova vas |
|
PEV_1 |
vas |
Vizualno izpostavljen jugovzhodni rob naselja je potrebno
sanirati z ustrezno vegetacijo. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč
kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi na kmetijskih
zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na območju stavbnih
zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je
zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že
izpolnjena in pod pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega
reda na skladno oblikovanih robovih naselij. |
PEV_2 |
osrednji del naselja |
V jugozahodnem kraku enote se dopustijo le postavitve
gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva, predvsem
konjeniškega športa, v območju zelenih površin pa ureditev
maneže. V območjih drugih zelenih površin so dopustne ureditve v
smislu urejanja jedra naselja. Na območju namenskih rab SKk in
Ag je dopustna postavitev kmetijskih gospodarskih objektov kot
širitve obstoječih kmetij v vasi; objekti se oblikujejo tako, da
se sleme postavi vzporedno s plastnicami. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč
kmetije se pomožni objekti lahko gradijo tudi na kmetijskih
zemljiščih v tej EUP, pod pogojem, da na območju stavbnih
zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je
zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že
izpolnjena in pod pogojem, da tak objekt ne ruši prostorskega
reda na skladno oblikovanih robovih naselij. |
PEV_3 |
nad železnico |
Ni posebnih PIP. |
PEV_4 |
cerkev sv. Janeza Krstnika |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
PEV_5 |
Hlev ob vasi |
Dopustna je gradnja kmetijskih gospodarskih objektov. |
Naselje št. 75 |
Pobrežje |
|
POB_1_OPPN |
OPPN Pobrežje
(območje za oddih, rekreacijo in šport) |
Predviden OPPN za
grajski kompleks. Območje se prenovi za turistične namene,
skladno z določili službe za varstvo kulturne dediščine. Izven
zavarovanega grajskega kompleksa je dopustna ureditev prostora
za kopanje in območja za oddih, rekreacijo in šport ter
vstopno-izstopno mesto za plovbo. Ureditve za potrebe parkiranja
niso dovoljene, uredijo se na predvideni lokaciji nad gradom
Pobrežje. Sanitarije se uredijo v sklopu obstoječih objektov.
Ureditev kampa ni dovoljena, dopustne so ureditve za potrebe
šotorišča in tabornega prostora. Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri
čemer se upošteva omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce in
vstopno-izstopno mesto za plovbo). Za vse posege v priobalno
zemljišče se pridobi vodno soglasje;
– manjše parkirišče se lahko uredi na dvorišču pri mlinu oziroma
žagi;
– pred sprejemom OPPN se izvedejo predhodne arheološke raziskave
za določitev vsebine in sestave arheološkega najdišča. Na
območju kulturnega spomenika in njegovega vplivnega območja se
pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, in za druge posege v
prostor, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, pridobi
kulturnovarstvene pogoje.
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo.
– dostopi do vode za kopalce se uredijo na mestu najmanjših
posegov v brežino. Ureditve za potrebe dostopa morajo biti
sezonskega značaja in jih je treba izven sezone odstraniti. Za
ureditev dostopov do vode se pridobi vodno in naravovarstveno
soglasje.
Pred sprejemom OPPN na območju ZSk ni dopustna postavitev
stalnih objektov, dopustna pa je raba prostora v skladu s PIP za
ZSk, BT in druge površine znotraj območja, pri čemer se
upoštevajo omilitveni ukrepi.
Pred sprejemom OPPN je dopustna ureditev vstopno izstopnega
mesta na način, da se sanira kamnito obzidje na bregu pred
mlinom ter z manjšo ustrezno razširitvijo sanira obstoječe
betonsko stopnišče ter na podlagi vodnega in naravovarstvenega
soglasja uredi dodatna pomožna rampa za čolne. Betonsko
stopnišče se ob sanaciji uredi z naravnimi materiali ali
sprejemljivimi sodobnimi materiali v imitaciji lesa.
Vse pozidane in tlakovane površine ne smejo zasedati več kot
80 % stavbnega zemljišča, ostati mora vsaj 20 % zelenih,
raščenih površin. Košnja se izvaja 1–2x na leto. Prvič naj se
kosi šele po odcvetu večine travniških rastlin. Seno naj se suši
na travniku, travniki naj se ne gnojijo. |
POB_2 |
počitniške hiše |
V vplivnem območju gradu je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Za oblikovanje
objektov se uporablja določila Belokranjske ali uskoške
tipologije gradnje objektov. Dopustni so posegi skladno z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 76 |
Podklanec |
|
POK_1 |
Gornji Podklanec |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Vsi posegi okrog cerkve sv. Jožefa se izvajajo po določilih
službe za varstvo kulturne dediščine. Dopustni so posegi skladno
z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_2 |
zaselek pri Goleku |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_3 |
Dolnji Podklanec |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
POK_4 |
pri Jarbolu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Na območju registriranega
arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
POK_5 |
Ivančič |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_6 |
počitniško naselje Zapudje |
Vinogradniško-počitniško naselje oziroma območje zidanic in
počitniških hiš se oblikuje linijsko ob obstoječi poti. Dovozna
pot z regionalne ceste se rekonstruira. Na pobočju med
počitniškimi hišami in Kolpo oziroma regionalno cesto se ohranja
pas gozda. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_7 |
lovski dom |
Ob lovskem domu se uredijo javne površine. Dopustne so ureditve
za strelišče, oder, sezonski gostinski vrt, nadstreške,
sanitarije in podobno. Na območju kmetijskih oziroma gozdnih
zemljišč je dopustno občasno parkiranje. Na območju KP Kolpa so
dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
POK_8 |
cerkev sv. Matere božje na Žežlju |
Ob cerkvi se urejajo javne površine. Dopustni so posegi skladno
z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 77 |
Podlog |
|
POL_1 |
vas |
Območja zelenih površin v naselju se urejajo kot javni prostor. |
POL_2 |
zaselek Tokalič |
Ni posebnih PIP. |
POL_3_OPPN |
OPPN_turistično območje Podlog |
Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje Podlog (Uradni
list RS, št. 47/13) – ostane v veljavi do preklica. |
Naselje št. 78 |
Prelesje |
|
PRE_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Javni prostor s Formo vivo se ohranja in povezuje z ostalo
turistično ponudbo kraja. Na območju z namensko rabo CD se
dopusti razvoj mizarske delavnice. Dopustni so posegi skladno z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRE_2 |
Madronič, območje za oddih, rekreacijo in šport |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti na območju domačije ob
Kolpi. Druge ureditve za turistične kapacitete se po velikosti
podredijo obstoječim objektom, vendar ne več kot K + P + M.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce in
vstopno-izstopna mesta za plovbo).
– Dostop do vode za vstopno izstopno mesto za plovbo se uredi
pred slapom ob regionalni cesti na delu zemljišča s parc.
št. 3527/9 k.o. Stari trg na začetku zahodnega dela območja BT;
dostop za vstopno izstopno mesto se uredi s pomočjo klančine z
blagim naklonom, ki ne posega v pretočni profil reke. Klančina
se uredi z naravnimi materiali (kamen, les). Vse ostale uredite
za potrebe delovanja vstopno izstopnega mesta se umesti izven
poplavnega območja znotraj BT območja. Ureditev klančine je
dopustna le v skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem.
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno soglasje.
Parkirišče se uredi znotraj območja BT;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti
in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
PRE_3 |
Kapš |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 79 |
Preloka |
|
PRL_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Javne površine se urejajo pri cerkvi, gasilskem domu in
trgovini. Vsi posegi na območju med župniščem in cerkvijo, staro
šolo ter kaščo se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Dopustni so posegi v skladu
z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_2 |
zaselek vzhodno od vasi |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_3 |
igrišče Krtinjek |
Dopusti se začasna uporaba za namene rekreacije v skladu z
Uredbo KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_4 in PRL_5 |
Jakovini |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_6 |
Kroci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_7 in PRL_8 |
Valeti |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_9 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce);
– ureditev sanitarij je možna samo v stalni izvedbi na območju
mlina. Ureditve površin za šport in rekreacijo so dopustne brez
večjih posegov v travnati izvedbi izven poplavnega območja. Niso
dopustni: oporni in podporni zidovi, pomol;
– po javni poti do Kolpe se prepove dostop z motornimi vozili,
razen za lastnike zemljišč za vzdrževanje teh zemljišč skladno z
opredeljeno namensko rabo, za dostavo, intervencijska vozila in
za potrebe upravljanja mlina. Javna pot se ohrani v makadamski
izvedbi v širini, ki omogoča nemoten prehod vozil za prej
navedene namene;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo.
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno soglasje. |
PRL_10 |
Simčič |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_11 |
Novoseli |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PRL_12 in PRL_13 |
Škavurini |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 80 |
Pribinci |
|
PRI_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
PRI_2 |
domačija jugozahodno od vasi |
Ni posebnih PIP. |
PRI_3 |
kal |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 81 |
Purga |
|
PUR_1 |
obcestni zaselek na severu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PUR_2 do PUR_4 |
manjši zaselki na severu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
PUR_5 do PUR_7 |
manjši zaselki na severu |
Ni posebnih PIP. |
PUR_8 |
k Pobrežju |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Osrednji prostor naselja
predstavlja križišče poti, v katerem se lahko uredi avtobusno
postajališče. Objekti in elementi urbane opreme postajališča in
ekološkega otoka se medsebojno oblikovno uskladijo, območje se
zasadi z visokoraslimi listavci kot poudarek in orientacijska
točka v prostoru, zagotavljati je treba preglednost v križišču. |
PUR_9 |
Veseliči |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
PUR_10 |
parkirišče pri gradu Pobrežje |
Parkirišče za potrebe grajskega kompleksa in pripadajočih
ureditev. Parkirišče se zasadi z visokoraslim avtohtonim
drevjem. V vplivnem območju gradu je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 82 |
Pusti Gradec |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
PUG_1 |
Vas |
Dopusti se ureditev parkirišč v okviru zelenih površin za
potrebe obiskovalcev rekreacijskih površin in KP Lahinja. Izvede
se jih v travni izvedbi. Na območju registriranega arheološkega
najdišča je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Ob novogradnjah na robu
naselja ob Lahinji se zasadi avtohtona vegetacija. |
PUG_2 |
okljuk |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. Ob novogradnjah na robu naselja ob Lahinji se zasadi
avtohtona vegetacija. |
PUG_3 |
gozd ob Lahinji |
Dopustijo se ureditve, kot so sprehajalna pot in trim steza. |
Naselje št. 83 |
Rim |
|
RIM_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Območje domačije naj se izraziteje poveže, in sicer kot domačija
v gruči ali skupini. |
RIM_2 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
RIM_3 |
Turistična kmetija Raztresen |
Umešča se drobno merilo objektov. Pri prenovah in novogradnjah
se vzpostavlja tradicionalna tipologija oblikovanja, gabariti
ter uporaba materialov. Dopustni so sodobni pristopi oblikovanja
in gradnje objektov ter uporabe materialov kot kvalitetna
nadgradnja tradicionalne arhitekture. Območje kala se ureja kot
javno dostopna, večnamenska zelena površina. |
Naselje št. 84 |
Rodine |
|
ROD_1 |
Velke Rodine |
Območje zelenega pasu se ureja kot javni zeleni prostor naselja. |
ROD_2 |
Male Rodine |
Ni posebnih PIP. |
ROD_3 |
vzhodni del naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
ROD_4 |
Marija Hilf |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji omilitveni ukrep:
javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
ROD_5 |
Slinkar |
Ni posebnih PIP. |
ROD_6 |
Pečaver |
Ni posebnih PIP. |
ROD_7 |
Medic |
Ni posebnih PIP. |
ROD_8 |
Klevišar |
Ni posebnih PIP. |
ROD_9 |
Kavčič |
Ni posebnih PIP. |
ROD_10 |
Muhič |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 85 |
Rožanec |
|
ROŽ_1 |
vas |
Na območju PO je dopustna ureditev parkirišč in javnega prostora
za potrebe obiskovalcev Mitreja. Javna razsvetljava se zasnuje
ob uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v
UV-spektru. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti
kulturnovarstvene pogoje. |
ROŽ_2 |
Sv. Jurij |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji omilitveni ukrep:
javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
ROŽ_3 |
Mitrej |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred posegi v tla pridobiti kulturno varstvene pogoje. V
času sečnje in spravila lesa med majem in avgustom se v območju
ne sme puščati posekanih dreves. |
Naselje št. 86 |
Rožič Vrh |
|
ROV_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
ROV_2 |
Šprajcer |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Obvezna je uporaba naravnih materialov in upoštevanje kakovosti
obstoječih tradicionalnih objektov. Ohranjajo se visokorasla
drevesa. |
ROV_3_OPPN |
OPPN Novi del naselja |
Predviden OPPN za
sanacijo objektov in ureditev naselja, ki obsega tudi dele
vinogradniških območij. V območju se objekte oblikovno poenoti. |
ROV_4 |
Sv. Križ |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji omilitveni ukrep:
javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
ROV_5 |
kal |
Ni posebnih PIP. |
ROV_6 |
prikriti grobišči Rožič vrh in Zagradec |
Lokacija grobišča Rožič vrh je izpraznjena, iznos je
dokumentiran. Lokacija grobišča Zagradec je približna. Dopustijo
se raziskave obeh območij ter postavitev spominskega obeležja. |
ROV_7 |
Topli Vrh |
Ni posebnih PIP. |
ROV_8 |
Pri šternici |
Travnato parkirišče kot vstopna točka za obisk Deroha in
kočevarske vasi Draga se izvede/ohrani v travnati oziroma
peščeni izvedbi. |
ROV_9 |
Deroh |
Dopusti se objekte in ureditve za turizem v naravnem okolju.
Dopusti se gradnja gozdarske koče, strojne lope, drvarnice,
čebelnjaka, objekta za sušenje zelišč ter ureditve za posedanje
in podobni objekti ter ureditve. Objekte se oblikovno poenoti,
uporabi se naravne avtohtone materiale, kamen, les, glino ipd. V
enoti urejanja se zunaj stavbnih zemljišč dopusti začasne
ureditve: lokostrelski poligon, šotorišče ipd. Dopusti se
ureditev učne poti, ki lahko poveže različne vsebine v širšem
območju, tudi bližnje kočevarske vasi, Bistrico in opuščeno vas
Drage pri Bistrici. |
Naselje št. 87 |
Ručetna vas |
|
RUV_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
RUV_2_OPPN |
OLN Ručetna vas |
Občinski lokacijski načrt poslovna cona Ručetna vas (Uradni
list RS, št. 140/04) – ostane v veljavi do preklica. |
RUV_3 |
jedro naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustne so manjše trgovske in gostinske dejavnosti. |
RUV_4 |
Domačija pri žagi |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 88 |
Sečje selo |
|
SES_1 |
vas |
Ohranja se vzorec obstoječe organizacije in lege objektov v
prostoru. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti
in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
SES_2 |
zaselek ob Kolpi |
Uredi se dejavnost varstveno delovnega centra. Pri oblikovanju
objektov in zunanjih ureditev se upošteva bližino turistične
ceste in Kolpe. |
SES_3 |
mejni prehod Vinica |
Uredba o določitvi ureditvenega območja mednarodnega mejnega
prehoda Vinica (Uradni
list RS, št. 21/07 in 110/10) ostane v veljavi do preklica. |
SES_4 do SES_6 |
pri mejnem prehodu |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
SES_7 do SES_9 |
zaselki |
Ni posebnih PIP. |
SES_10 |
območje za oddih, rekreacijo in šport – vstopno izstopno mesto
za plovbo |
Območje se namenja le dostopu za potrebe delovanja vstopno
izstopnega mesta. Potrebne parkirne površine v travnati izvedbi
se zagotovi tik ob poti za največ pet parkirnih mest. Vse druge
potrebne ureditve se zagotovi znotraj območja stavbnih zemljišč
v vasi. Območje za dostop do vode se uredi s klančino z blagim
naklonom, ki ne posega v pretočni profil reke. Klančina se uredi
z naravnimi materiali (kamen, les). Dostop do vode se uredi v
skladu z vodnim in naravovarstvenim soglasjem. Dopustni so
posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom
KP Kolpa.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju. Gradnja novih
objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih
stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi
koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju in
priobalnem zemljišču se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 89 |
Sela pri Dragatušu |
|
SED_1 |
zahodni del |
Območje ZD se ureja kot javni prostor naselja. |
SED_2 |
vzhodni del |
Ni posebnih PIP |
SED_3 |
Fink |
Ni posebnih PIP. |
SED_4 |
Ravnikar |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 90 |
Sela pri Otovcu |
|
SEO_1 |
vas |
Uredi se jedro naselja s Čebelarskim domom. Na območju
registriranega arheološkega najdišča je treba pred pridobitvijo
gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
SEO_2 |
skladišče RK |
Poleg skladiščenja za potrebe RK so dopustne tudi dejavnosti
izobraževanja in dejavnosti, povezane s humanitarnimi
organizacijami in delovanjem. |
SEO_3 |
cerkev sv. Jerneja |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
SEO_4 do SEO_6 |
nad progo |
Ni posebnih PIP. |
SEO_7 |
prostor predvidenega vodohrana |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 91 |
Selce pri Špeharjih |
|
SEŠ_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Opuščeni objekti se lahko namenijo za razvoj podeželskega
turizma. |
SEŠ_2 |
dislociran objekt |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
Naselje št. 92 |
Sinji Vrh |
|
SIV_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
V osrednjem delu naselja se ohranja zeleni pas, v sklopu
katerega se uredi območje starega vaškega vodnjaka. |
SIV_2 |
kal |
Območje okrog kala se ureja brez grajenih struktur, dopustna je
namestitev urbane opreme. |
SIV_3 in SIV_4 |
zaselki na severovzhodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
SIV_5 |
dislociran objekt na zahodu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
SIV_6 |
parkirišče pri kalu |
Dopusti se občasno parkiranje. |
SIV_7_OPPN |
OPPN Suha dolina |
Predviden OPPN za
območje turizma in vinogradništva. OPPN podrobneje opredeli
posamezna stavbna zemljišča v dinamiki in vsebini, ki bosta
prilagojeni realnim investicijskim pobudam za prenovo stavbnega
fonda in graditev novih objektov. V dolini se ob vznožju pobočja
uredijo skupna parkirišča, ekološki otok, lahko pa tudi
večnamenske javne odprte površine z igrali in ustrezno urbano
opremo. Na območju urejanja ni dopustno postavljati javne
razsvetljave. Predvidijo se dostopna cesta z navezavo na cestno
omrežje in dostopi do posameznih objektov, pri čemer se v smislu
čim manjših posegov zagotovi smiselno združevanje dostopnih poti
do objektov in čim bolj izkoristijo obstoječe poti. Morfologija
območja naravne vrednote se z izjemo teh posegov ne spreminja,
osrednji del Suhe doline, razgiban z vrtačami, se ohranja brez
ureditev. Ohranjajo in vzdržujejo se obstoječe krajinske prvine,
kot so suhi travniki, visokodebelni sadovnjaki, terase, kamniti
suhozidi, mejice in stari vinogradi. Posegi se uskladijo z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. OPPN
se lahko izvaja fazno. |
Naselje št. 93 |
Sodevci |
|
SOD_1 |
vas |
Območje na severovzhodu vasi se nameni za počitniško gradnjo:
uredi se dostopna pot, objekte se locira po nagnjenem terenu
vzdolžno (vzporedno s plastnicami terena). Objekte se prenavlja
in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. Dopustni so posegi
skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti
in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
SOD_2 |
pri mejnem prehodu |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
SOD_3 |
mejni prehod |
Dopustni so posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se delno nahaja v
poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih
objektov. Gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna
gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
SOD_4 |
taborni prostor
Sodevski kal |
Dopustni so posegi v zvezi z urejanjem kala ter tabornega
prostora, skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. Območje tabornega prostora je smiselno
navezati na bližnji prenovljeni kal. Taborni prostor se ureja
brez stalnih objektov in infrastrukture (vode, elektrike),
sanitarne enote za potrebe delovanja tabornega prostora so
začasne narave, prav tako mize in klopi. Parkirišče se uredi ob
glavni dostopni cesti. Kal se ohranja v obstoječi izvedbi. V
bližini kala se dopusti postavitev urbane opreme kot so klopce,
mize in označitve kala. Za območje se smiselno uporabljajo
določbe za PNR ZSk, razen določb, vezanih na reko Kolpo.
Taborjenje naj se izvaja po košnji (po 30.6.). Območja travnikov
se ne gnoji. Za celotno območje naj se uporablja ene oziroma
skupne oskrbne objekte (npr. premične sanitarije ipd.).
Ohranjajo se obstoječi krajinski elementi – suhozidi. |
Naselje št. 94 |
Stara Lipa |
|
SLI_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne
tipologije.
Uredi se jedro s kapelico in postajališčem ter prenovi območje
opuščenih objektov. Del naselja ob glavni cesti se prenavlja in
gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
SLI_2 |
Videtiči |
Za potrebe kmetije je dopustna gradnja večjih objektov v okviru
predpisanega FZ, pri njihovem oblikovanju se smiselno upoštevajo
določila odloka glede proporcev, barv ter uporabe materialov,
oblikovanja streh, fasad. |
SLI_3 |
Ključ |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 95 |
Srednji Radenci |
|
SRA_1 |
Srednji Radenci |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustne so turistične in spremljajoče dejavnosti v skladu z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
SRA_2 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe:
– Vzdržuje se vstopno izstopno mesto skladno s pridobljenimi
dovoljenji;
– Premične ureditve se po končani kopalni sezoni odstranijo.
– dopustna je ureditev začasnega travnatega parkirišča;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje.
Znotraj stavbnih zemljišč je glede na vodnogospodarsko soglasje
dopustna ureditev začasnega tabornega prostora oziroma
šotorišča. Stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize,
kurišča in druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim
načrtom KP Kolpa in izven poplavnega območja.
Območje se nahaja v poplavnem območju. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
Naselje št. 96 |
Stari trg ob Kolpi |
|
STK_1 |
Stari trg ob Kolpi |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Poteza izza kapelic križevega pota proti cerkvi sv. Andreja se
zasadi z visokoraslim avtohtonim grmičevjem ali drevjem. Območje
zelenih površin okoli kapelic se parkovno uredi, travnate
površine severno od športnega igrišča se uredi kot površine za
rekreacijo in prosti čas.
Območje gospodarske cone se zasadi z avtohtonimi listopadnimi
drevesnimi vrstami (gaber, bukev, javor, hrast); zasaditev se
izvede na zunanji strani ograje, ki meji na odprto krajino.
Zahodno od območja cone se ohranja obstoječa zarast, na severnem
delu se vzpostavi vegetacijska bariera z avtohtono vegetacijo.
Ureditve ob cerkvi sv. Andreja se izvajajo po določilih službe
za varstvo kulturne dediščine. Na območju KP Kolpa so dopustni
posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa, pri čemer se javna razsvetljava zasnuje ob
uporabi navzdol usmerjenih svetil, ki ne oddajajo svetlobe v
UV-spektru. |
STK_2_OPPN |
OPPN Stari trg ob Kolpi |
Predviden OPPN za
individualno stanovanjsko gradnjo. Na območju KP Kolpa so
dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
STK_3 |
trško jedro |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije
oziroma po vzorih trške arhitekture. Do ureditve parka je
dopustna postavitev rastlinjaka na vzhodnem delu zemljišča z
namensko rabo ZP. Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za
varstvo kulturne dediščine. Na območju KP Kolpa so dopustni
posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. |
STK_4 |
opuščeni kamnolom dolomita |
Območje površinskega kopa se sanira in rekultivira. Dopustni so
posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom
KP Kolpa. |
Naselje št. 97 |
Stražnji Vrh |
|
STV_1 |
osrednji del naselja |
Ob vstopu iz severne strani se gospodarska objekta in urbane
ureditve ob cesti ohranjajo v obstoječih gabaritih in
oblikovanju. Ob sečnji in spravilu lesa se posekanih dreves se
ne sme puščati na območju v juliju in avgustu. |
STV_2 |
pod kostanji |
Objekte na izpostavljenih legah se barva v naravnih odtenkih
barv. Posekanega lesa se ne sme puščati na območju v juliju in
avgustu. |
STV_3 |
severni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
STV_4 |
Grahek |
Ni posebnih PIP. |
STV_5 |
Bangladeš |
Ni posebnih PIP. |
STV_6 |
vzhodni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
STV_7 |
pri Miklavžu |
Na severozahodnem delu enote se uredi jedro naselja. Vsi posegi
se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
STV_8 |
Piljič |
Ni posebnih PIP. |
STV_9 |
jugozahodni del naselja |
Ni posebnih PIP. |
STV_10 |
Fink |
Ni posebnih PIP. |
STV_11 |
Šikorija |
Ni posebnih PIP. |
STV_12 |
Muller |
Ni posebnih PIP. |
STV_13 in STV_14 |
Mušič |
Ni posebnih PIP. |
STV_15 |
južni zaselek |
Ni posebnih PIP. |
STV_16 |
Bezgovec |
Dopustna je gradnja domačije in dejavnost kmečkega turizma. Pri
gradnji objektov se pozornost posveti podzemeljskim naravnim
vrednotam; o morebitni najdbi podzemeljskih prostorov je treba
obvestiti pristojno službo za varstvo narave. Odpadne vode iz
objektov ni dopustno spuščati v tla brez predhodnega čiščenja.
Za odpadne vode je potrebo urediti rastlinsko čistilno napravo. |
Naselje št. 98 |
Šipek |
|
ŠIP_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
ŠIP_2_OPPN |
OPPN Terme |
Predviden OPPN za
območje razvoja termalnega turizma z izrabo toplih virov,
odkritih z vrtinama Pusti Gradec in Draga, z možnostjo
vključevanja spremljajočih turistično rekreativnih in športnih
programov. Arhitekturno in urbanistično oblikovanja objektov in
oblikovanje zunanjih ureditev naj upošteva kakovostne naravne
ambiente ob Lahinji in prepoznavnost v prostoru. |
ŠIP_3 |
taborni prostor ob Lahinji |
Pri dopustnih posegih se upošteva naslednje omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotokov se pri urejanju
tabornega prostora ne posega;
– taborni prostor se ureja izven poplavnega območja;
– vstopno in izstopno mesto za kopalce in čolne se uredi na delu
in na način, da bo poseg v konfiguracijo brežine in dno struge
čim manjši (največ dva lesena pomola, dolžine do 3 m in širine
1,5 m);
– sanitarije se umestijo izven poplavnega območja;
– pri morebitnem podiranju dreves se ohranijo vsi listavci
(oziroma vsaj večina);
– javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru;
– športno rekreacijske aktivnosti se na in ob reki ne izvajajo v
času drstenja od aprila do junija;
– travnate površine se redno vzdržuje s košnjo;
– na območju tabornega prostora se po končani letni sezoni
odstranijo vsi začasni objekti;
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 99 |
Špeharji |
|
ŠPE_1 |
vas |
Osrednji prostor v vasi se ohranja nepozidan, namenjen druženju
in prireditvam, lahko se uredi kot javni prostor vasi. Objekte
se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. Na
območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ŠPE_2 |
cerkev Sv. Trojice |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
Naselje št. 100 |
Talčji Vrh |
|
TAV_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
TAV_2 |
pokopališče |
Vsi posegi se izvajajo na podlagi celovite zasnove prostorskega
urejanja objektov in odprtih površin. |
Naselje št. 101 |
Tanča Gora |
|
TAG_1 |
vas |
Tradicionalne objekte se prenavlja in sanira ali nadomestni z
novimi po vzoru tradicionalnih. Prostor ob gasilskem domu ter
prostor ob kapelici se ureja kot javni prostor naselja. |
TAG_2 |
Sv. Tomaž |
Vsi posegi ob cerkvi se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
TAG_3 |
Finki |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
TAG_4 |
v gozdu |
Odmik objektov od roba gozda je najmanj 10 m. |
TAG_5 |
južno od Finkov |
Ni posebnih PIP. |
TAG_6 in TAG_7 |
Turk, Jerman |
Ni posebnih PIP. |
TAG_8 do TAG_11 |
Špehar, Pintarič in Matkovič |
Ni posebnih PIP. |
TAG_12 |
ob gasilskem domu |
Ni posebnih PIP. |
TAG_13 |
območje za turizem |
Ni posebnih PIP. |
TAG_14 |
Sv. Ana |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine, pri čemer se upošteva še naslednji omilitveni ukrep:
javna razsvetljava se zasnuje ob uporabi navzdol usmerjenih
svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. |
TAG_15 |
cerkev sv. Ožbolta |
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
TAG_16 |
opuščeni kop-jug |
Območje površinskega kopa se sanira in rekultivira. |
TAG_17 |
območje za turizem |
Prostor se ureja za potrebe turizma. Dopusti se umestitev
pritličnega objekta, s polkrožno obliko v tlorisu, umeščenega v
teren vrtače na območju BT). Na kmetijskih zemljiščih se dopusti
ureditev šotorišča, kot začasne ureditve, na severozahodu
območja. Šotorišče je dopustno brez posebnih ureditev oziroma
posegov v teren oziroma ureditev, ki bi trajno spreminjale
kmetijsko zemljišče. Po končani sezoni na kraju šotorjenja
ostane kmetijsko zemljišče – travnik. |
TAG_18 |
Bibi |
Tradicionalne objekte se ohrani oziroma prenovi ob upoštevanju
sodobne tipologije objektov. Postavitev novih objektov ni
dopustna. Pri gradnji se uporabi avtohtone materiale, kamen,
les, glino ipd. Zunanje ureditve naj bodo v travnati ali peščeni
izvedbi. Oporni zidovi niso dopustni. |
TAG_19 |
kmetijski objekti |
Ni posebnih PIP. |
TAG_20 |
lovski dom |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 102 |
Tribuče |
|
TRI_1 |
Nova Gorica |
Ni posebnih PIP. |
TRI_2 |
Dolenjsko in Šikonsko selo |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
TRI_3 |
Vlaščansko selo |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
TRI_4 |
ob gasilskem domu |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Prostor ob gasilskem domu se ureja kot javni prostor naselja. |
TRI_5 |
cerkev sv. Janeza Krstnika |
Prostor ob cerkvi se ureja kot javni prostor s pripadajočimi
parkirnimi površinami. Vsi posegi se izvajajo po določilih
službe za varstvo kulturne dediščine. |
TRI_6 |
Vranešič |
Ni posebnih PIP. |
TRI_7 |
Gričanov-Jakša |
Ni posebnih PIP. |
TRI_8 |
Habe |
Ni posebnih PIP. |
TRI_9 |
Jorišec |
Ni posebnih PIP. |
TRI_10 |
Poljc |
Ni posebnih PIP. |
TRI_11 |
Grivanjk |
Ni posebnih PIP. |
TRI_12 |
Halapirat |
Ni posebnih PIP. |
TRI_13 |
igrišče |
Dopusti se začasna uporaba za namene rekreacije. |
TRI_14 |
motokros |
Dopustne so ureditve za stezo za motokros s spremljajočimi
objekti in ureditvami. |
Naselje št. 103 |
Tušev Dol |
|
TUD_1 |
Vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Vsi posegi na območju cerkve Sv. Marije Magdalene se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. |
TUD_2 |
Ablji vrh |
Ni posebnih PIP. |
TUD_3 |
Petric |
Ni posebnih PIP. |
TUD_4 |
Spreizer |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 104 |
Učakovci |
|
UČA_1 |
vas in območje za oddih, šport in rekreacijo |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se
upošteva omilitvene ukrepe:
– v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce in ureditev
dostopa za vstopno-izstopnega mesta za plovbo).
– za vse posege v priobalno zemljišče se pridobi vodno
soglasje;
– Parkirišče za izvajanje dejavnosti na tem območju se uredi v
vasi oziroma ob dostopni poti. Vstopno izstopno mesto se uredi v
skladu s splošnimi PIP (76. člen). Zaradi narave terena se
dostop prilagodi obstoječemu stanju brez dodatnih ureditev do
vode;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo. |
UČA_2 |
pri Polju |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
UČA_3 |
Prokšelj |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se nahaja v poplavnem
območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju
se pridobi vodno soglasje. Na območju z namensko rabo CDo je
dopustna ureditev žage s spremljajočimi objekti in ureditvami. |
UČA_4 |
travnato igrišče |
Športne površine (igrišče, vadbeni poligon) se ohranja v
travnati izvedbi. |
Naselje št. 105 |
Velika Lahinja |
|
VLA_1 |
vas |
Ohranja se vzorec obstoječe organizacije in lege objektov v
prostoru. Lipa na zemljišču parc. št. 1832/8 (ob cesti) se
ohranja. |
Naselje št. 106 |
Velika Sela |
|
VSE_1 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
VSE_2 |
pri Štampeharu |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 107 |
Veliki Nerajec |
|
VNE_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Površine ohišnic na vstopu v naselje se ohranjajo nepozidane. V
naselju se prednostno prenavljajo tradicionalni in sanirajo
degradirani objekti. |
VNE_2_OPPN |
OPPN Veliki Nerajec |
Predviden OPPN za
počitniške hiše in/ali stanovanjsko gradnjo nižje gostote.
Prostor se načrtuje po vzoru tradicionalne tipologije ali ob
upoštevanju racionalne rabe naravnih virov energije ter uporabi
naravnih materialov. |
VNE_3 |
vaško jedro |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Vsi posegi se izvajajo po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. |
VNE_4 |
sekundarni biotop |
Proti regionalni cesti se vzpostavi zelena bariera. Vegetacija
ob biotopu naj bo avtohtona in prilagojena obvodnem rastiščnim
pogojem. Dopustna je postavitev urbane opreme. |
VNE_5 |
Klobučar |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 108 |
Vinica |
|
VNC_1 |
Vinica – jedro |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije
oziroma po vzorih trške arhitekture. Vsi posegi se izvajajo po
določilih službe za varstvo kulturne dediščine. Jedro naselja se
z ureditvami odprtih površin ter pločnikov vpne v os
cerkev-grad. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VNC_2 |
Vinica – grad |
Dejavnost območja se naveže na turistično ponudbo naselja. Na
območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VNC_3 |
Vinica – preostali del |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VNC_4 |
Vinica – vzhod |
Ob obstoječi cesti na zahodnem robu se oblikuje gradbena linija,
ki je že nakazana z obstoječimi objekti. Na območju KP Kolpa so
dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VNC_5 |
Kamp Vinica |
Pri postavitvi novih premičnih bivalnih objektov se ohranja
obstoječa ne moteča drevesna vegetacija, na kateri se izvedejo
le nujni sanacijski posegi. Dodatna zasaditev znotraj kampa se
izvede z avtohtonimi drevesi (jelša, jesen, gaber, javor) in
grmovnicami (kalina, trdoleska, dren, češmin). Postavitev
individualnih kurišč (gradnja individualnih žarov) znotraj kampa
se ne dopusti (zaradi ohranjanja dreves). |
VNC_6 |
Benetičev mlin |
Uredi se območje in objekte za turizem: prenočišča, šotorišče,
avtokamp ali podobno. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Obstoječa žaga se
lahko ohranja. Objekte se prenavlja in gradi po vzoru
tradicionalne tipologije. Vsi posegi se izvajajo po določilih
službe za varstvo kulturne dediščine. Območje se delno nahaja v
poplavnem območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih
objektov. Gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna
gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso
dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme
poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na
poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. |
VNC_7 OPPN in VNC_8_OPPN |
OPPN Kamp Vinica
(območje za oddih, rekreacijo in šport) |
Predviden OPPN za
ureditev kampa in počivališč za avtodome v skladu s pravili, ki
urejajo to področje. Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v
skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa, pri čemer se pri pripravi OPPN smiselno upoštevajo
omilitveni ukrepi:
– parkiranje znotraj kampa je dopustno za uporabnike kampa. Za
uporabnike prostora za kopanje se uredi in uporablja urejeno
parkirišče izven ograjenega območja kampa;
– dograditev električne infrastrukture oziroma njena obnova se
izvede podzemeljsko;
– pri postavitvi novih premičnih bivalnih objektov se ohranja
obstoječa ne moteča drevesna vegetacija, na kateri se izvedejo
le nujni sanacijski posegi. Priključitev bivalnih objektov na
infrastrukturo se izvede na način, da ne bo prizadet koreninski
sistem ohranjenih dreves;
– ob zamenjavi obstoječe zaščitne ograje na severnem delu kampa
naj le-ta še naprej ostaja v transparentni žičnati izvedbi.
Vegetacija ob celotni dolžini ograje se ohranja in strokovno
sanira;
– načrtovanje ureditve kampa naj vključuje vris ohranjenih
dreves. Dodatna zasaditev znotraj kampa se izvede z avtohtonimi
drevesi (jelša, jesen, gaber, javor) in grmovnicami (kalina,
trdoleska, dren, češmin);
– postavitev individualnih kurišč (gradnja individualnih žarov)
znotraj kampa se ne dopusti (zaradi ohranjanja dreves);
– celostno urejanje okolic bivalnih enot mora biti poenoteno,
zato postavljanje montažnih dodatnih spremljajočih objektov ni
dopustno saj bi bilo s tem povečano ogrožanje koreninskega
sistema obstoječih starejših dreves. Obstoječe nelegalno
zgrajene montažne spremljajoče objekte je treba odstraniti.
Postavitev montažnih objektov se dopusti le v skladu s
predvidenim OPPN;
– Vstopno izstopno mesto za plovbo s potrebnimi ureditvami se
zagotovi znotraj območja BT. Ureditev dostopov do vode se uredi
z obstoječi poti na parceli št. 37/7, k.o. Vinica.
– Ureditev vstopa v vodo se izvede z ureditvijo rampe in
ustreznega stopnišča pod pogojem, da so stopnice in rampa
utopljeni v brežino. Podrobnejše pogoje ureditve se predpišejo z
vodnim in naravovarstvenim soglasjem;
– stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in
druge ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP
Kolpa in izven poplavnega območja. Premične ureditve se po
končani kopalni sezoni odstranijo.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti
in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
Naselje št. 109 |
Vranoviči |
|
VRA_1 |
naselje |
Tradicionalne objekte se prenavlja in sanira ali nadomesti z
novimi po vzoru tradicionalnih. Površine ob gasilnem domu in
športno igrišče se urejajo kot javni prostor naselja. |
VRA_2 |
zaselek Rebrca |
Ni posebnih PIP. |
VRA_3_OPPN |
OPPN za PCRO |
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO)
in deponija inertnih odpadkov Vranoviči (Uradni
list RS, št. 29/07) – ostane v veljavi do preklica. |
VRA_4_OPPN |
OPPN odlagališče odpadkov Vranoviči |
Predviden OPPN za
razširitev odlagališča odpadkov. Pri načrtovanju se posebno
pozornost posveti povečanju vplivov na okolje. |
VRA_5 |
žaga |
Dopustna je tudi žaga s spremljajočimi objekti in ureditvami. |
Naselje št. 110 |
Vrhovci |
|
VRH_1 |
vas – osrednji del |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Jedro vasi se lahko oblikuje ob regionalni cesti pri vstopu v
vas (ob avtobusni postaji, kapelici), uredi se tudi ekološki
otok. Objekti in elementi urbane opreme teh ureditev se
medsebojno oblikovno uskladijo. Območje se zasadi z
visokoraslimi listavci kot poudarek in orientacijska točka v
prostoru, zagotavljati je treba preglednost v križišču. Dopustni
so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim
načrtom KP Kolpa. |
VRH_2 |
južni del |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
Naselje št. 111 |
Vukovci |
|
VUK_1 |
vas |
Prostor ob križišču se ureja kot osrednji javni prostor vasi.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VUK_2 |
Otok |
Uredi se vstopno-izstopno mesto za plovbo pri mlinu. Obnova
mlina se izvaja po določilih službe za varstvo kulturne
dediščine. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa
oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
VUK_3 |
mlin |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Območje se nahaja v poplavnem
območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju
in priobalnem zemljišču se pridobi vodno soglasje. |
Naselje št. 112 |
Zagozdac |
|
ZAG_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Območje ob cerkvi sv. Marije se ureja kot javna površina in
osrednji prostor vasi. Vsi posegi se izvajajo po določilih
službe za varstvo kulturne dediščine. |
Naselje št. 113 |
Zajčji Vrh |
|
ZAV_1 |
vas |
Sanira se degradiran objekt mehanične delavnice in vstop v
naselje po pogojih tega odloka. |
Naselje št. 114 |
Zapudje |
|
ZAP_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Pri gradnji v severovzhodnem območju naselja se upošteva vidna
izpostavljenost vstopnega dela v zaselek. Vrtače se ohranijo
nepozidane ali pa se oblikujejo kot javni zeleni prostor
naselja. |
ZAP_2 |
jedro naselja |
Zelene površine v območju in prostor gasilnega doma ter kapelice
se urejajo kot javni prostor naselja z urbano opremo iz naravnih
materialov. |
ZAP_3 |
Gorica |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Območje pred domačijo se ohrani nepozidano. |
ZAP_4 |
Golek |
Ni posebnih PIP. |
ZAP_5 |
igrišče |
Ni posebnih PIP. |
ZAP_6 |
Moravec |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 115 |
Zastava |
|
ZAS_1 in ZAS_2 |
vas |
Ni posebnih PIP. |
ZAS_3 |
južni del naselja |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije. |
ZAS_4 |
Angelina |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 116 |
Zilje |
|
ZIL_1 |
Dolnje Zilje |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ZIL_2 |
Srednje Zilje |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopusti se širitev turistične (ekološke) kmetije, dopustijo se
tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji v povezavi s turizmom,
šotorišče, parkirišče za avtodome, apartmaji ipd. Dopustni so
posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom
KP Kolpa. |
ZIL_3 |
Gornje Zilje – ob regionalni cesti |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ZIL_4 |
Gornje Zilje – sever |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Posegi na območje varstva
kulturne dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
ZIL_5 |
Gornje Zilje – jug |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ZIL_6 do ZIL_16 |
cerkev sv. Antona Padovanskega in posamezne domačije |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Posegi na območje varstva
kulturne dediščine se izvajajo po določilih službe za varstvo
kulturne dediščine. |
ZIL_17 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe: v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce). Za vse posege
v priobalno zemljišče se pridobi vodno soglasje. Pogoji:
– dostopi do vode za kopalce se uredijo na mestu, ki bo terjalo
najmanjše posege v brežino. Ureditve za potrebe dostopa morajo
biti sezonskega značaja in jih je treba izven sezone odstraniti.
Za ureditev dostopov do vode je treba pridobiti vodno in
naravovarstveno soglasje.
– dostopna pot ob reki se vzdržuje in uporablja le za lastnike
zemljišč, intervencijo in oskrbo;
– parkirišče za obiskovalce se uredi izven I. VO in izven
naravnega spomenika v travnati obliki;
– trajne sanitarije se uredijo v sklopu mlina;
– tudi ostale stalne ureditve se izvedejo na drugi terasi izven
predpisanega pasu priobalnega zemljišča;
– peš pot Sejemska pot, ki poteka po območju ZSk, se redno
vzdržuje in služi le pohodništvu. Kolesarske in konjeniške poti
se uredijo ločeno od pohodne poti ter
– druge ureditve za oddih, šport, rekreacijo in turizem in tudi
vstopno izstopno mesto za plovbo kot NO.
Ureditve, ki bi lahko negativno vplivale na rastišče vrb v
območju NS Ziljske vrbe, niso dopustne.
Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem je
dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti
in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je
dopustna le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih
zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli
posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa
poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi
vodno soglasje. |
Naselje št. 117 |
Zorenci |
|
ZOR_1 |
vas |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
ZOR_2 |
zaselek Kranjc |
Ni posebnih PIP. |
Naselje št. 118 |
Žuniči |
|
ŽUN_1 |
vas |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Ob kapelici in nekdanji trgovini se lahko uredi jedro vasi s
postavitvijo urbane opreme, zasaditvijo ipd. Spodbuja se
turistična dejavnost. Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Uredi se
degradirano območje žage na vhodu v naselje (usklajeno
oblikovanje objektov, nadstreškov, ograj ter zasaditev žive meje
ali dreves). Trafo postaja na drogu se ob urejanju
elektroenergetskega omrežja prestavi ali preuredi v klasično
montažno gradnjo in ob njej se zasadijo visoke grmovnice, tako
da bo čim manj vidno moteča. |
ŽUN_2 |
Petodolke |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ŽUN_3 |
Barjakovič |
Objekte se prenavlja in gradi po vzoru tradicionalne tipologije.
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ŽUN_4 |
mejni prehod |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
ŽUN_5 |
območje za oddih, rekreacijo in šport |
Dopustni so posegi skladno z Uredbo o KP Kolpa oziroma
Upravljavskim načrtom KP Kolpa, pri čemer se upošteva omilitvene
ukrepe: v brežine, priobalni pas in strugo vodotoka se ne posega
(izjema so obstoječi dostopi do vode za kopalce in ureditev
vstopno-izstopnega mesta za plovbo). Za vse posege v priobalno
zemljišče se pridobi vodno soglasje. Vstopno izstopno mesto za
plovbo se uredi v skladu s splošnimi PIP pod jezom na položni
naravni klančini do reke Kolpe, v katero se zaradi narave terena
ne posega. Ostale ureditve se zagotovi izven poplavnega območja
na vizualno manj izpostavljenih površinah območja.
Stalne in začasne ureditve kot so klopi, mize, kurišča in druge
ureditve se urejajo skladno z Upravljavskim načrtom KP Kolpa in
izven poplavnega območja. Premične ureditve se po končani
kopalni sezoni odstranijo.
Parkirišče se uredi ob dostopni poti izven poplavnega območja.
Sanitarije se uredijo izven poplavnega območja in morajo biti
sezonskega značaja. |
ŽUN_6 |
Čebelarska učna pot |
Dopustne so ureditve za potrebe čebelarske učne poti in posegi v
skladu z Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP
Kolpa. |
|
|
|
117. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju vinogradniških območij) |
|
(1) Vinogradniška območja so opredeljena kot avtohtona razpršena
poselitev: |
ŠIFRA EUP |
IME EUP |
VIN_1 |
Ručevska gora |
VIN_2 |
nad Petrovo vasjo |
VIN_3 |
Sela pri Otovcu sever |
VIN_4 do VIN_6 |
Velike Rodine |
VIN_7 do VIN_8 |
Male Rodine |
VIN_9 |
Naklo |
VIN_10 |
Tušev Dol |
VIN_11 do VIN_16 |
Stražnji Vrh |
VIN_17 |
med Stražnjim Vrhom in Dobličko goro |
VIN_18 |
nad Mavrlenom |
VIN_19 do VIN_21 |
Doblička gora |
VIN_22 |
pod Finki |
VIN_23 do VIN_25 |
Tanča gora |
VIN_26 |
Sadeži |
VIN_27 |
Reber |
VIN_28 |
Zapudje |
VIN_29 |
pod Knežino |
VIN_30 |
Snegopaja |
VIN_31 |
nad kamnolomom Gornji Suhor |
VIN_32 |
Velika Plešivica |
VIN_33 |
Preložnik |
VIN_34 |
Mala Plešivica |
VIN_35 |
nad Prelesjem |
VIN_36 |
nad Kotom (Stari trg) |
VIN_37 |
Drage (Sodevci) |
VIN_38 |
Gorenji Radenci |
VIN_39 |
Srednji Radenci |
VIN_40 |
Dolenji Radenci |
VIN_41 |
Sinji Vrh |
VIN_42 |
Zapudje (Podklanec) |
VIN_43 |
Perundišica |
VIN_44 |
Perudina |
VIN_45 |
Golek zahod |
VIN_46 |
Golek vzhod |
VIN_47 |
Foča gora |
VIN_48 |
Grič pri Dobličah |
VIN 49 |
Bojanci |
VIN 50 |
Preloka |
VIN 51 |
Kremenjača |
VIN 52 |
Na lozi |
VIN 53 |
Pijanka |
VIN_54 |
Tanča Gora – tradicionalni del |
(2) V
EUP vinogradniških območij se prepletajo vse vrste namenskih rab
prostora, predvsem pa: |
– najboljša kmetijska zemljišča – K1 |
– druga
kmetijska zemljišča – K2 |
– gozdna
zemljišča – G |
– stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A (Az in Av) |
Prevladujoča namenska raba so kmetijska zemljišča zasajena z vinsko trto
ali sadnim drevjem ter travinjem. Najboljša in druga kmetijska zemljišča
v vinogradniških EUP se namenjajo za vinograde in sadovnjake. |
(3) Gozdne enklave v vinogradniških območjih se ohranjajo tam, kjer v
preteklosti površine niso bile zasajene z vinogradom, kar se ugotovi na
podlagi značilne parcelacije oziroma iz historiata uradnih evidenc. |
(4) Stavbna zemljišča v vinogradniških EUP se v pretežni meri namenjajo
za pozidavo z zidanicami kot gospodarskimi objekti, v katerih je manjši
del površin namenjen tudi za občasno bivanje (tudi turistična dejavnost
v okviru nastanitvenih turističnih kmetij in sobodajalstvo), z vinotoči
in vinskimi kletmi oziroma objekti za izvajanje druge turistične
dejavnosti, povezanih z vinogradništvom in sadjarstvom, v manjši meri pa
za stanovanjske hiše in objekte v okviru osamljenih kmetij in to le tam,
kjer je to predvideno s tem odlokom, oziroma so v uradnih evidencah in
prikazu stanja prostora ti objekti ob uveljavitvi tega odloka že
evidentirani. Izven stavbnih zemljišč v vinogradniških EUP so dopustni
objekti, naprave in omrežja GJI, ki so potrebna za oskrbo objektov.
Izvaja se v zemeljskih izvedbah, z zračnimi vodniki pa le primeru strmih
leg, ko bi zemeljska izvedba povzročila erozijska jedra. |
(5) Parcelacija zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene
zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da
sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka skupaj s stavbnim
zemljiščem za zidanico na parceli, na kateri je zgrajena zidanica, v
sklopu funkcionalnega zemljiškega posestva, ne bo manjša od 15 arov na
območju drugih kmetijskih zemljišč in 30 arov na območju najboljših
kmetijskih zemljišč. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin.
Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) sledi
uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. |
(6) Posebni pogoji za posamezna vinogradniška območja: |
– VIN_12
Stražnji Vrh: Ob sečnji in spravilu lesa se posekanih dreves ne sme
puščati na območju v juliju in avgustu. |
– VIN_17
med Stražnjim Vrhom in Dobličko goro: Na vplivnem območju cerkve sv.
Vida je treba pred izvedbo posegov v prostor pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
– VIN_21
Doblička gora: Obstoječi tradicionalni objekti se ohranjajo, dopusti se
vzdrževalna dela in prenovo oziroma rekonstrukcijo objektov v obstoječih
gabaritih. Uporablja se le avtohtone materiale, kamen in les. Kritina je
slama, opečni ali nebarvan betonski zareznik. |
– VIN_27
Reber, Ohranjajo se obstoječi hrami oziroma hisi. |
– VIN 30
– Snegopaja, VIN_31 – nad kamnolomom Gornji Suhor in VIN_51 –
Kremenjača: dopustna je gradnja hisov, kakršni so na območju. |
– VIN_32
Velika Plešivica: pri prenovah in novogradnjah se upošteva tipologijo in
volumne tradicionalnih vinogradniških objektov, lesenih hisov. |
– VIN_34
Mala Plešivica: Trasa predvidenega daljnovoda severozahodno od Gorenjcev
pri Adlešičih se smiselno prilagodi potekom cest in poti, da bo
daljnovod čim manj vidno moteč. |
– VIN_35
nad Prelesjem, VIN_36 nad Kotom (Stari Trg), VIN_37 Drage (Sodevci),
VIN_38 Gorenji Radenci, VIN_39 Srednji Radenci, VIN_40 Dolenji Radenci,
VIN_50 Preloka: Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo
o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
– VIN_39
Srednji Radenci: Ohranjajo se obstoječi krajinski elementi, oporni
zidovi/suhozidi. |
– VIN_42
Zapudje (Podklanec): Na območju registriranega arheološkega najdišča je
treba pred izvedbo posegov v prostor pridobiti kulturnovarstvene pogoje. |
– VIN_45
Golek zahod: Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba
pred izvedbo posegov v prostor pridobiti kulturnovarstvene pogoje.VIN_47
Foča gora: Hisi (pritlična lesena gospodarska poslopja) se ohranjajo v
svoji zasnovi in podobi, dopustna je novogradnja objektov ob upoštevanju
tipologije tradicionalnih obstoječih objektov na območju. |
– VIN_52
Hrast pri Vinici sever: Na območju registriranega arheološkega najdišča
je treba pred izvedbo posegov v prostor pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
– VIN 26
– Sadeži, VIN 27 – Reber, VIN 29 – pod Knežino, VIN 30 – Snegopaja,
VIN_31 – nad kamnolomom Gornji Suhor, VIN 41 – Sinji vrh, VIN 43 –
Perundišica, VIN 47 – Foča gora, VIN 51 – Kremenjača, VIN 52 Na lozi in
VIN_54 Tanča Gora – tradicionalni del: Objekte se prenavlja in gradi po
vzoru tradicionalne tipologije. |
(7) Parkiranje vozil in mehanizacije za obdelavo vinogradov in
kletarjenje je dopustno tudi na kmetijskih zemljiščih ob zidanicah in
kleteh. |
(8) Dopustna je postavitev pergole (brajde) in opornih zidov, slednjih v
izgledu suhozida ali vidnem betonu do višine 1,5 m tudi zunaj stavbnih
zemljišč. |
|
118. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju izjemnih krajin) |
|
(1) Posebni PIP veljajo za izjemne krajine: |
ŠIFRA EUP |
IME EUP |
POSEBNI PIP |
IKR_1 |
Dobličica |
veljajo PIP za izjemne njivske krajine na ravnici |
IKR_2 |
Marindol |
veljajo PIP za izjemne krajine steljnikov. |
IKR_3 |
Lahinja |
veljajo PIP za izjemne njivske krajine na ravnici |
IKR_4 |
Zgornja Kolpa |
veljajo PIP za izjemne njivske krajine na ravnici |
IKR_5 |
Paunoviči |
veljajo PIP za izjemne krajine na gričevju |
(2) Na
območjih izjemnih krajin se upoštevajo PIP: |
– za
potrebe izboljšanja razmer za kmetijsko pridelavo se lahko izvedejo
agromelioracije ter komasacije in arondacije zamenjava kmetijskih
zemljišč, pri čemer se s potmi in živicami zagotovi prostorska
členjenost posameznih parcel, tako da velikost posameznih delov ne sme
presegati 1.0 ha; |
– odstranjevale osamelih dreves, živic ni dopustno, razen v primerih, ko
gre za vzdrževanje travniških in njivskih površin, |
– umeščanje zračnih vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov ni
dopustna, |
– gradnja novih cest ni dopustna, |
– pri
prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri drugih gradbenih
posegih se zagotavlja sprotno sanacijo poškodovanih površin z
upoštevanjem krajinskih značilnosti, |
– infrastrukturne objekte, ki se kot posamični, točkovni objekti
pojavljajo v krajini (npr. čistilne naprave, črpališča, vodohrani,
transformatorji oziroma trafo postaje in bazne postaje mobilne
telefonije), se v prostor umešča na podlagi strokovnih prostorskih
preveritev in usmeritev, oblikovanje objektov pa se prilagaja konkretnim
prostorskim razmeram (dimenzije, proporci, barve, oblika strehe in
podobno) in sledi sodobnim oblikovalskim pristopom, |
– odlaganje materialov, zasipavanje depresij ter nadvišanja terena niso
dopustni. |
(3) Posebni PIP za izjemne njivske krajine na ravnici (IKR_1, IKR_3 in
IKR_4): |
– postavitev objektov razen ograj za pašo in prometnic ni dopustna,
razen, če se s predhodno strokovno prostorsko preveritvijo utemelji in
dokaže, da tak objekt ne bo povzročil razvrednotenja krajinskih
kakovosti območja; |
– pri
izboljševalnih ukrepih (agrarne operacije) se zagotovi ohranitev
parcelne strukture in vegetacijskih struktur (obvodne grmovne in
drevesne živice, posamična drevesa). |
(4) Posebni PIP za Marindolske steljnike (IKR_2): Obstoječi steljniki se
ohranjajo z rednim vzdrževanjem. Goloseki niso dopustni, prav tako ne
trajna odstranitev praproti. Umeščanje kakršnihkoli novih objektov ni
dopustno. Med 2. in 3. varstvenim območjem KP Kolpa se ohrani zeleni pas
(ureditev senožetnih travnikov, ki se nadaljujejo v okoliško krajino). |
(5) Posebni PIP za izjemne krajine na gričevju Paunoviči (IKR_5) |
– postavitev objektov razen kozolcev, čebelnjakov in ograj za pašo ter
lovskih prež in prometnic ni dopustna. Dopustne so oblike in dimenzije
kozolcev in čebelnjakov ter proporci in materiali, ki so tradicionalni
na tem območju. Dopustna je samo raba teh objektov v skladu z njihovo
namembnostjo (za čebelarstvo in za začasno spravilo pridelkov, strojev,
orodja in podobno); |
– za
postavitev vseh drugih objektov, razen kozolcev, čebelnjakov in ograj za
pašo ter lovskih prež, je obvezna predhodna strokovna prostorska
preveritev in utemeljitev, v kateri se dokaže, da tak objekt ne bo
povzročil razvrednotenja krajinskih kakovosti območja; |
– pri
izboljševalnih ukrepih – agrarne operacije, se zagotovi ohranitev
mikroreliefnih značilnosti, predvsem pa vrtač in obdelovalnih teras z
vmesnimi brežinami. |
(6) Posebni PIP za IKR_3 Lahinja: dopustne so ureditve poti (lesenih
podestov ipd.) in druge ureditve za delovanje krajinskega parka Lahinja. |
(7) Posebni PIP za izjemne krajine (IKR_2 Marindol, IKR_4 Zgornja Kolpa
in IKR_5 Paunoviči): Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z
Uredbo o KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
|
119. člen |
|
(posebni PIP na območju državnih prostorskih načrtov) |
|
Na
območju veljavnih državnih prostorskih načrtov se opredelijo EUP: |
ŠIFRA EUP |
IME EUP |
OPR_30_DPN do OPR_32_DPN |
Državni prostorski načrt za prenosni plinovod R45 za oskrbo Bele
krajine (Uradni list RS, št. 77/10, 70/17 – DPN) ostane v
veljavi do preklica. |
OPR_33_DPN do OPR_36_DPN |
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Maline
do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka
Črnomelj jug (Uradni list RS, št. 70/17) ostane v veljavi do
preklica. |
OPR_42_DPN |
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Maline
do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka
Črnomelj jug (Uradni list RS, št. 70/17) ostane v veljavi do
preklica. |
|
120. člen |
|
(posebni PIP za EUP na območju preostalega prostora) |
|
(1) Za
preostali prostor se opredelijo EUP glede na skupne krajinske in
prostorske značilnosti: |
ŠIFRA EUP |
POSEBNI PIP in drugi podatki |
OPR_18, OPR_27, OPR_28, OPR-38 |
Na območju mesta Črnomelj se ob cesti proti pokopališču v Vojni
vasi, proti Butoraju ter Adlešičem zasadi drevored, ob cesti
proti Vražjemu kamnu se ponovno vzpostavi hruškov drevored. |
OPR_13 |
Med 2. in 3. varstvenim območjem KP Kolpa se ohrani zeleni pas
(ureditev senožetnih travnikov, ki se nadaljujejo v okoliško
krajino).
Območje se delno (čistilna naprava Griblje) nahaja v poplavnem
območju, v katerem je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev,
sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov.
Gradnja novih objektov je dopustna le kot nadomestna gradnja, na
nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dopustni. S
kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati
obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju
je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. |
OPR_7, OPR_12, OPR_13, OPR_14, OPR_15, OPR_16, OPR_17, OPR_18,
OPR_20, OPR_21, OPR_25, OPR_27, OPR_28, OPR-38, OPR-40 |
Na območju registriranega arheološkega najdišča je treba pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti kulturnovarstvene
pogoje. |
OPR_5 do OPR_10 ter OPR_13 |
Na območju KP Kolpa so dopustni posegi v skladu z Uredbo o KP
Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. |
OPR_13 |
Trasa predvidenega daljnovoda severozahodno od Gorenjcev pri
Adlešičih se smiselno prilagodi potekom cest in poti. |
OPR_18 |
Stojni stebri predvidenega daljnovoda v Kanižarici se locirajo
izven območja naravne vrednote Dobličica. |
OPR_12 |
Trasa predvidenega daljnovoda pri Otovcu se smiselno prilagodi
morfologiji terena ter potekom cest in poti, stojni stebri se
locirajo izven območja suhe struge. |
(2) Preostali prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih
značilnosti posameznih območij. Zagotavlja se predvsem ohranjanje
ekoloških procesov v kulturni krajini in na naravnih območjih ter
krajinskih značilnosti: |
– sklenjena gozdna območja in gozdni fragmenti, |
– vinogradi z zidanicami, |
– dolina
Kolpe z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih
pritokov, obvodne ravnice), |
– ožji
obvodni prostori Kolpe, Lahinje, Dobličice in drugih vodotokov z
vodosilnimi objekti, |
– značilne kraške prvine (vrtače in erodirana tla do kamninske podlage,
drobna parcelna struktura, mozaična izmenjava kmetijskih in gozdnih
zemljišč), |
– ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače), |
– stična
območja med naselji in kmetijskimi površinami (sadovnjaki, ohišnice,
odprte površine naselja); |
– vodosilni objekti ob vodotokih se ohranjajo; lahko se obnavljajo za
enak namen in/ali v kombinaciji z bivanjem in turistično ponudbo, in
sicer v enakih gabaritih ali z odstopanji od teh gabaritov, kar se
uskladi s pristojnimi službami za upravljanje voda in za varstvo narave
ter kulturne dediščine. |
– pri
tem se smiselno upoštevajo smernice za ohranjanje narave, voda in
varstvo kulturne dediščine. |
|
10 Načini urejanja prostora |
|
121. člen |
|
(predvideni OPPN) |
|
(1) Urejanje se načrtuje v okviru naslednjih OPPN: |
a) Na
območju UN Črnomelj: |
Zap. št. |
ŠIFRA PODENOTE |
IME PODENOTE |
1 |
ČR_2/27_OPPN |
OPPN Čardak zahod II |
2 |
ČR_3/12_OPPN |
OPPN Semiška cesta – nova pozidava |
3 |
ČR_4/15_OPPN |
OPPN Med Metliško in Belokranjsko |
4 |
ČR_6/9_OPPN |
OPPN Starihov hrib |
5 |
ČR_10/7_OPPN |
OPPN Majer – nova pozidava |
6 |
ČR_10/8_OPPN |
OPPN Majer – stanovanjska soseska |
7 |
ČR_13/6_OPPN |
OPPN Belsad |
8 |
ČR_13/8_OPPN |
OPPN Gadina |
9 |
ČR_13/9_OPPN |
OPPN Kočevje – ob obvoznici |
10 |
ČR_15/1_OPPN |
OPPN Vražji kamen – rekreacijsko območje |
11 |
ČR_16/1_OPPN |
OPPN Zajčje drage |
b) Na
območju preostalih naselij: |
IME NASELJA |
ŠIFRA ENOTE |
IME ENOTE |
Brdarci |
BRD_4_OPPN |
OPPN Golf igrišče 1. faza |
Dolenjci |
DOL_3_OPPN |
OPPN Dolenjci |
Dolenjci |
DOL_15_OPPN |
OPPN kamp Dolenjci |
Dragatuš |
DRT_7_OPPN |
OPPN Dragatuš 2. faza |
Drenovec |
DRE_10_OPPN |
OPPN Drenovec – jug |
Griblje |
GRI_4_OPPN |
OPPN Griblje I |
Griblje |
GRI_5_OPPN |
OPPN Griblje II |
Močile |
MOČ_1_OPPN |
OPPN Močile |
Naklo |
NAK_9_OPPN |
OPPN Sončna elektrarna Naklo |
Pobrežje |
POB_1_OPPN |
OPPN Pobrežje |
Rožič Vrh |
ROV_3_OPPN |
OPPN Novi del naselja |
Sinji Vrh |
SIV_7_OPPN |
OPPN Suha dolina |
Stari trg ob Kolpi |
STK_2_OPPN |
OPPN Stari trg ob Kolpi |
Šipek |
ŠIP_2_OPPN |
OPPN terme |
Veliki Nerajec |
VNE_2_OPPN |
OPPN Veliki Nerajec |
Vinica |
VNC_7_OPPN in VNC_8_OPPN |
OPPN Kamp Vinica |
Vranoviči |
VRA_4_OPPN |
OPPN odlagališče odpadkov Vranoviči |
(2) V
primerih, ko so območja ali deli območij veljavnih OPPN s tem odlokom
opredeljeni za pripravo OPPN, se do njihovega sprejetja upoštevajo
določila veljavnih OPPN ne glede na NRP, ki je določena s tem odlokom in
s kartografskim delom. |
(3) Za
območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri
čemer se zagotovi, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in
funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi
površinami in GJI, in da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja
smiselno faznost prostorskih ureditev. Več OPPN se lahko pripravlja v
skupnem postopku kot en OPPN. |
(4) Če
se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava
OPPN, se pripravi strokovne podlage za celotno območje OPPN in se
sočasno z delom OPPN sprejme za celotno območje tudi rešitev omrežja
prometne in GJI ter izdela program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga
za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni OPPN. |
(5) Meje
in PNR na območju OPPN, ki so prikazani v kartografskem delu tega OPN,
se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo podrobnim programskim
zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam
dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v
strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN
ter pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo
vključenih ali izključenih parcel ali da je ugotovljen splošni interes v
zvezi s spremembo območja OPPN. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti
in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja območje. |
(6) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali
celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o
varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični,
arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom. |
(7) Na
območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN,
so pred sprejetjem OPPN na stavbnih zemljiščih dopustni posegi: |
– redna
in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter
rekonstrukcije, |
– gradnja pomožnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah za lastne
potrebe in postavitev začasnih objektov ter ograj, |
– gradnja kmetijsko gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah
kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov, |
– odstranitve obstoječih objektov, |
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI in drugih
omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi
gradnjami v OPPN, |
– prizidave in spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih
objektov v skladu z določili podrobnejših PIP za posamezne PNR in
posebnih PIP za posamezne EUP, |
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite in varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in
evidentiranja stanja, |
– začasne ureditve, kot so parkirišča, zelenice, igrišča, vrtički,
ureditve za odvodnjavanje in podobno, pri čemer se njihovo oblikovanje
uskladi s splošnimi PIP tega odloka, |
– novogradnje, če se s strokovno prostorsko preveritvijo, ki jo izdela
pooblaščeni prostorski načrtovalec, pristojen za izdelavo OPPN, dokaže,
da s tem posegom ne bodo poslabšane možnosti za celostno urejanje na
območju OPPN. |
(8) Na
nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele vzdrževati v
urejenem stanju. Lahko jih uporabljajo občasno, z rabo, ki ni
funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje. |
|
122. člen |
|
(pogoji za pripravo OPPN, ki niso opredeljeni v kartografskem delu tega
odloka) |
|
(1) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za
prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in
rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih
gospodarskih služb; za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za
urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za
sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega
odloka. |
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko
izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden: |
– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot
osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha, |
– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike
bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100
postelj, |
– igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 0,5 ha, |
– na
površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov
(tudi komasacija ali razlastitev) in na površinah, ki nimajo urejenih
dovozov, |
– na
območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za
kompleksne preureditve ter novogradnje na mestu obstoječih objektov
oziroma con ali za sanacijo ali za spremembe tehnologije, |
– gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI,
ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za
kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem
odlokom, |
– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni
izvajanju gospodarskih javnih služb, |
– graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNR bi
zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo
alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih
dejavnosti in podobno odstopale od PIP, določenih s tem odlokom, |
– prostorske ureditve za odlaganje oziroma vnos zemljine in inertnih
gradbenih ter drugih materialov in druge večje spremembe reliefa, |
– graditev objektov in prostorske ureditve za zagotovitev javnih koristi
in za kompleksne prostorske ureditve v mestnem jedru Črnomlja, |
– urejanje širšega obvodnega prostora Kolpe in pritokov, ki poleg
priobalnega zemljišča vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka
(predvsem za kompleksne ali prostorsko obsežne ureditve), |
– sanacija razpršene poselitve in razpršene gradnje na vinogradniških in
drugih območjih ter sanacija drugih razvrednotenih območij, |
– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja
treba izvesti presojo vplivov na okolje, |
– prostorske ureditve zunaj naselij na območjih, pomembnih za
prepoznavnost občine. |
(3) Za
OPPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij
prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo
tudi krajinske preveritve in utemeljitve. |
|
123. člen |
|
(splošni pogoji za parcelacije na območjih, ki se urejajo z OPPN) |
|
(1) Na
območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki
spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili
veljavnega OPPN. |
(2) Na
območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne
nove izmere, dopustne obodne parcelacije in geodetski postopki za
urejanje obstoječih ter načrtovanih objektov in naprav GJI. |
(3) Na
območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN
dovoljujejo gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi
določanja gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne
so tudi obodne parcelacije po meji območja EUP, v kateri so dopustne
gradnje, do uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom. |
|
IV. PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
1 Prehodne določbe |
|
124. člen |
|
(veljavnost in prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) |
|
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi oziroma delno v veljavi
naslednji izvedbeni akti: |
Šifra EUP |
IME DOKUMENTA |
OBJAVA ODLOKA |
ADL_9_OPPN |
Ureditveni načrt Adlešiči |
Uradni list RS, št. 14/98, 57/03 |
ČR_2/26_OPPN |
Lokacijski načrt za obvoznico Črnomelj |
Uradni list RS, št. 81/03, 70/17 |
ČR_2/23_OPPN |
Zazidalni načrt Danfoss Črnomelj |
Uradni list RS, št. 27/96, 69/00, 47/02, 81/03, 38/06, 55/13,
81/13, 56/17 in 39/18 |
ČR_2/24_OPPN |
Zazidalni načrt Štorov hrib v Črnomlju |
Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90, 02/91 |
ČR_2/25_OPPN |
Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju, razen zemljišč parc. št. del
924/1, 924/10, del 924/11, del 924/14, del 924/23, 924/26, del
925/1, 925/2, del 925/11, del 950/5, k.o. Črnomelj, na katerih
se ZN razveljavi |
Uradni list RS, št. 89/02, 92/05, 5/17 in 39/18 |
ČR_3/11_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje Pod
gozdom |
Uradni list RS, št. 59/13 |
ČR_3/12 OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Semiška cesta |
Uradni list RS, št. 43/18 |
ČR_6/8_OPPN |
Občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomelj, razen zemljišč
parc. št. del 1187/2, 1253/9, del 1253/10, del 1253/11, del
1253/12, 1253/13, del 1253/14, del 1253/15, del 1253/16, del
1253/25, k.o. Loka, na katerih se OLN razveljavi |
Uradni list RS, št. 92/05, 32/08 – tehnični popravek |
ČR_10/6_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Majer |
Uradni list RS, št. 5/17 |
ČR_13/7_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Kočevje |
Uradni list RS, št. 2/15 |
ČR_11/5_OPPN |
Zazidalni načrt Drage 2. faza v Črnomlju, razen zemljišč parc.
št. del 1290/4, del 1290/5, del 1290/6, del 1290/19, 1292/1, del
2431/2, k.o. Loka, na katerih se ZN razveljavi |
Uradni list RS, št. 47/98 |
ČR_14/10_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Tehnološko razvojnega
industrijskega središča (TRIS) Kanižarica |
Uradni list RS, št. 52/10, 55/14 (obvez. razlaga) in 51/16 |
DRT_4_OPPN,
DRT_5_OPPN,
DRT_6_OPPN |
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza, razen zemljišč parc.
št. 1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3, 1036/2, 1038/3, 1048/1,
1049/1, 1049/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3 in deli zemljišč parc.
št. 993, 998, 999, 1002/1, 1002/2, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2,
1019/2, 1019/5, 1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2, 1029/1, 1029/2,
1031, 1032/1, 1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1, 1043/2, 1046/2,
1051/2, 1054/2, 1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2, 1063/1, 1065,
1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1, 1075/2, 1076/2,
1077/1, 1078, 1081, 1082/2, 1090/3, 1090/5, 1098/2, 1105/1,
1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2,
4662/1, 4662/2, 4663/2, 4670/1, k.o. Dragatuš, na katerih se OLN
razveljavi |
Uradni list RS, št. 120/05 |
GSV_4_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Suhor |
Uradni list RS, št. 98/07 |
OTO_4_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko cono Otovec |
Uradni list RS, št. 2/11, 79/15 |
RUV_2_OPPN |
Občinski lokacijski načrt poslovna cona Ručetna vas |
Uradni list RS, št. 140/04 |
VRA_3_OPPN |
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO)
in deponija inertnih odpadkov Vranoviči, razen na zemljišč parc.
št. del 1528/1, del 1528/2, del 1528/4, del 1528/5, 1528/6, del
2066/4, k.o. Vranoviči, na katerih se OLN razveljavi |
Uradni list RS, št. 29/07 |
LOK_12_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Kmetija pri Vražjem kamnu |
Uradni list RS, št. 55/14 |
POL_3_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje Podlog |
Uradni list RS, št. 47/13 |
ČR_3/12_OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt Semiška cesta |
Uradni list RS, št. 43/18 |
OPR_33_DPN do OPR_36_DPN in OPR_42_DPN ter ČR_3/8 in
ČR_14/10_OPPN |
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Maline
do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka
Črnomelj jug. |
Uradni list RS, št. 70/17 |
(2) Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehajo oziroma delno prenehajo veljati
naslednji prostorski planski in izvedbeni akti: |
IME DOKUMENTA |
OBJAVA ODLOKA |
Dolgoročni plan Občine Črnomelj za obdobje 1986–2000
– s spremembami in dopolnitvami |
Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90, Uradni list RS,
št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03, 79/04, 73/08 – tehnični
popravek, 46/09 |
Prostorske sestavine družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje
1986–1990 – s spremembami in dopolnitvami |
Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91, 11/91, Uradni list
RS, št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03, 79/04, 73/08 –
tehnični popravek, 46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za območji Krajevnih skupnosti
Adlešiči in Griblje |
Uradni list RS, št. 66/95, 36/02, 121/03, 65/06, 75/08, 108/08,
30/09, 46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za ureditveno območje Črnomlja in
naselij Vojna vas, Svibnik, Kanižarica in Blatnik |
Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90, Uradni list RS,
št. 57/98, 69/00,135/03, 63/04, 66/05, 65/06, 63/07, 75/08,
108/08, 51/10 – obvezna razlaga |
Prostorsko ureditveni pogoji za območja Krajevnih skupnosti
Dragatuš (del), Sinji vrh in Vinica |
Uradni list RS, št. 70/95, 121/03, 57/06, 75/08, 108/08, 46/09 |
Prostorsko ureditveni pogoji za območje Krajevne skupnosti Stari
trg |
Uradni list RS, št. 39/94, 35/97, 81/02 in 121/03, 75/08, 108/08 |
Prostorski ureditveni pogoji za območja KS Dragatuš (delno), KS
Butoraj, KS Tribuče, KS Dobliče-Kanižarica (delno), KS Črnomelj
(delno), KS Talčji Vrh in KS Petrova vas |
Uradni list RS, št. 119/03, 23/06, 40/07, 75/08, 108/08, 109/08
– obvezna razlaga, 46/09 |
Prostorski ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora
v občini Črnomelj |
Uradni list RS, št. 39/94 |
Zazidalni načrt Kočevje pri Črnomlju |
Skupščinski Dolenjski list, št. 24/82 |
Lokacijski načrt spremljajočih objektov pokopališča v Vojni vasi |
Skupščinski Dolenjski list, št. 15/89 |
Zazidalni načrt Čardak v Črnomlju na zemljiščih parc. št. del
924/1, 924/10, del 924/11, del 924/14, del 924/23, 924/26, del
925/1, 925/2, del 925/11, del 950/5, k.o. Črnomelj |
Uradni list RS, št. 89/02, 92/05 |
Zazidalni načrt obrtne cone v Črnomlju na delih zemljišč parc.
št. 708/9, 708/19, 722/1, 1195/2, 1195/5, k.o. Črnomelj |
Skupščinski Dolenjski list, št. 02/90 |
Ureditveni načrt Adlešiči na zemljiščih oziroma delih zemljišč s
parc. št 235, 5154/4, del 4759 in del 4758/1, vse k.o. Adlešiči |
Uradni list RS, št. 14/98 |
Zazidalni načrt Drage 2. faza v Črnomlju na zemljiščih parc.
št. del 1290/4, del 1290/5, del 1290/6, del 1290/19, 1292/1, del
2431/2, k.o. Loka |
Uradni list RS, št. 47/98 |
Občinski lokacijski načrt mestno jedro Črnomelj na zemljiščih
parc. št. del 1187/2, k. o. Črnomelj ter 1253/9, del 1253/10,
del 1253/11, del 1253/12, 1253/13, del 1253/14, del 1253/15, del
1253/16, del 1253/25, k.o. Loka |
Uradni list RS, št. 92/05, 32/08 – tehnični popravek |
Občinski lokacijski načrt podcenter za ravnanje z odpadki (PCRO)
in deponija inertnih odpadkov Vranoviči na zemljiščih parc.
št. del 1528/1, del 1528/2, del 1528/4, del 1528/5, 1528/6, del
2066/4, k.o. Vranoviči |
Uradni list RS, št. 29/07 |
Občinski lokacijski načrt Dragatuš 1. faza na zemljiščih parc.
št. 1019/3, 1020/2, 1022/2, 1025/3, 1036/2, 1038/3, 1048/1,
1049/1, 1049/2, 1154/1, 1154/2, 1154/3 in deli zemljišč parc.
št. 993, 998, 999, 1002/1, 1002/2, 1012, 1013, 1014/1, 1014/2,
1019/2, 1019/5, 1020/1, 1022/1, 1025/2, 1026/2, 1029/1, 1029/2,
1031, 1032/1, 1032/2, 1037, 1038/1, 1043/1, 1043/2, 1046/2,
1051/2, 1054/2, 1055/1, 1058, 1059/2, 1062/2, 1063/1, 1065,
1070/1, 1070/2, 1071/1, 1071/2, 1072, 1075/1, 1075/2, 1076/2,
1077/1, 1078, 1081, 1082/2, 1090/3, 1090/5, 1098/2, 1105/1,
1105/3, 1111, 1112/1, 1119, 1120, 1127, 1128, 1135, 1136/2,
4662/1, 4662/2, 4663/2, 4670/1, k.o. Dragatuš |
Uradni list RS, št. 120/05 |
Lokacijski načrt za centralno čistilno napravo Črnomelj |
Skupščinski Dolenjski list, št. 08/90, Uradni list RS,
št. 25/91, 21/92, 43/00 |
|
2 Posebne določbe |
|
125. člen |
|
(varstvena območja dediščine objektov) |
|
Do
uveljavitve varstvenih območij dediščine se skladno s predpisi o varstvu
kulturne upoštevajo enote kulturne dediščine vključene v Strokovne
zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Črnomelj (ZVKDS OE
Novo mesto, februar 2008 in v Strokovne podlage za razglasitev kulturnih
spomenikov na območju občine Črnomelj, 2018), ki se hranijo na sedežu
občine Črnomelj in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE
Novo mesto. |
|
126. člen |
|
(nedovoljene gradnje) |
|
(1) Za
objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred
uveljavitvijo tega odloka, so do odstranitve ali pridobitve gradbenega
dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustna redna
vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje. |
(2) Določila drugega in tretjega odstavka 68. člena ne veljajo za
pridobitev gradbenih dovoljenj za nedovoljene gradnje, ki so bile
zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka. |
|
127. člen |
|
(dokončanje začetih postopkov) |
|
Postopki
za pridobitev gradbenega dovoljenja za manj zahtevne in nezahtevne
objekte, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po
določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za
izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
128. člen |
|
(hramba OPN) |
|
(1) OPN
je izdelan v digitalni obliki in tiskan v treh izvodih v analogni
obliki. |
(2) OPN
v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na sedežu
Občine Črnomelj. |
|
3 Končna določba |
|
129. člen |
|
(veljavnost občinskega prostorskega načrta) |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.« |
|
2. člen |
|
(preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih
podrobnejših namenskih rabah prostora – Priloga 1) |
|
Priloga
1 (preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah
PNR) se v celoti zamenja, tako da se po novem imenuje »Preglednica vrst
pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah
prostora«. Priložena je kot Priloga 1 tega odloka. |
|
3. člen |
|
(Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov) |
|
Doda se
»Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov«. Priložen je kot
nova priloga grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN. |
|
4. člen |
|
(spremembe grafičnih prikazov OPN) |
|
Grafični
prikazi strateškega in izvedbenega dela se v celoti zamenjajo. |
|
POSEBNI DOLOČBI |
|
5. člen |
|
(hramba SD OPN) |
|
(1) SD
OPN Občine Črnomelj so izdelane v digitalni obliki in tiskane v treh
izvodih v analogni obliki. |
(2) SD
OPN Občine Črnomelj v analogni in digitalni obliki se hranijo in so na
vpogled na sedežu Občine Črnomelj. |
|
6. člen |
|
(nadzorstvo) |
|
Nadzor
nad SD OPN Občine Črnomelj opravlja ministrstvo, pristojno za okolje in
prostor. |
|
KONČNA DOLOČBA |
|
7. člen |
|
(veljavnost SD OPN) |
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 350-0018/2013 |
Črnomelj, dne 15. oktobra 2018 |
|
Županja |
Občine
Črnomelj |
Mojca
Čemas Stjepanovič l.r. |
Priloga
1:
Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših
namenskih rabah prostora |