Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93), 2. in 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93) in 2. člena Statutarnega Odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Ajdovščina (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin št. 7/93) je Skupščina občine Ajdovščina na seji dne 3. maja 1994 sprejela

ODLOK

O OSKRBI S PITNO VODO

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se za oskrbo s pitno vodo, ki je po zakonu določena kot obvezna lokalna javna služba, določijo organizacijska in prostorska zasnova njenega opravljanja, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje vodo oskrbe in drugi pogoji za zagotavljanje in uporabo pitne vode, viri financiranja, pravice in obveznosti uporabnikov ter drugi elementi, pomembni za opravljanje in razvoj te gospodarske javne službe.

2. člen

Oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju z vodo) samostojno, neposredno in obvezno zagotavlja občina. Oskrbo z vodo iz javnih vodovodov, ki so v lasti občine Ajdovščina, opravlja javno Komunalno stanovanjsko podjetje, katerega ustanovitelj je občina Ajdovščina. Komunalno podjetje (v nadaljevanju upravljavec) upravlja z objekti in napravami za oskrbo z vodo. katerih izključni ali pretežni lastnik je občina Ajdovščina in krajevne skupnosti. Upravljanje z ostalimi objekti in napravami, namenjenimi izvajanju vodo oskrbe, pa uredita občina Ajdovščina in upravljavec na podlagi pogodbe, sklenjene z večinskim lastnikom.

3. člen

Uporabnik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja.

Zaradi zagotavljanja nemotene vodo oskrbe uporabnikov iz druge občine, ki se priključujejo na javno vodovodno omrežje sistema Hubelj, mora biti le tem vselej zagotovljena z vodno bilanco določena količina vode ustrezne kvalitete.

II. NAPRAVE IN OBJEKTI ZA OSKRBO Z VODO

4. člen

Naprave in objekti uporabnikov so:

a) interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno obračunsko mesto

b) vodovodni priključek - spojna cev med sekundarnim oziroma pri­marnim omrežjem in obračunskim vodo­merom, vključno s priključnim ventilom - obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom

c) vodomerni jašek ali niša

d) objekti ali naprave, montirane za obračunskim vodomerom: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodo hrami za sanitarno ali požarno vodo itd.

Te naprave in objekti so last, oziroma osnovno

sredstvo uporabnika, ki z njimi upravlja in razpo­laga.

5. člen

Naprave in objekti upravljavca so:

a) sekundarno omrežje in naprave:

- omrežje in naprave za neposredno priključeva­nje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju

- omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža)

- črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju

- naprave za čiščenje in pripravo vode na sekun­darnem omrežju

b) primarno omrežje in naprave:

-omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja)

- naprave za čiščenje in pripravo vode na pri­marnem omrežju

- vodo hrami

- cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodo hramov

- cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja.

c) magistralno omrežje in naprave:

- objekti za hranjenje, transport in čiščenje vod, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije

- tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetij do pri­marnega omrežja

- vodna črpališča, prečrpališča, zajetja in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regijam.

6. člen

Glede na vrsto rabe se vodooskrbni objekti delijo na:

- naprave in objekte individualne rabe

- naprave in objekte skupne rabe

Naprave in objekti skupne rabe so objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi, vsi ostali so objekti in naprave individualne rabe.

Stroške vzdrževanja in obratovanja objektov in naprav skupne rabe ima upravljavec pravico pokri­vati iz virov, ki jih določi občina kot lastnik teh objektov.

7.  člen

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov, gasilske vaje, za njihovo preizkušanje in izpiranje vodovoda. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je o odvzemu vode iz hidrantov v roku 7 dni potrebno obvestiti upravljavca vodovoda.

Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrje­vanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za prevoz vode se sme koristiti le s privo­litvijo upravljavca.

III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD

8. člen

V naseljih, ki so oskrbovana z vodo iz javnih vodovodov, je obvezna priključitev uporabnikov na javni vodovod.

Po zgraditvi novega vodovodnega omrežja se morajo priključiti nanj vsi uporabniki s tega območja, ki doslej niso bili oskrbovani iz javnega vodovoda.

9. člen

Za priključitev na javni vodovod mora uporab­nik pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca.

Vlogi za pridobitev soglasja mora uporabnik priložiti lokacijsko dokumentacijo oziroma izris iz prostorskega izvedbenega načrta, eventualni opis specifičnosti gradnje glede predvidene potrošnje vode in soglasja lastnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek.

Razen za novogradnje si mora uporabnik pri­dobiti soglasje tudi za rekonstrukcije in prenove objektov, ki vplivajo na dobavo vode.

10. člen

V primeru popolne vloge uporabnika in če razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivosti javnega vodovoda, na katerega se bo uporabnik priključil, to dopuščajo, upravljavec v soglasju za priključitev določi:

-           pogoje glede trase, globine in profila priključ­nega omrežja

-           podatke o zahtevanemu profilu vodomera ter o lokaciji in velikosti vodomernega jaška

-           podatke o dokumentaciji, ki jo mora predložiti pred priključitvijo (gradbeno dovoljenje za ob­jekt, ko je to potrebno, atest o izvedeni vodovod­ni inštalaciji, soglasje za prekop cestišča, ...).

V primeru, ko razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

11. člen

Upravljavec je dolžan dovoliti priključitev, če je uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasja, poravnal vse obveznosti ter predložil vso potrebno dokumentacijo.

12. člen

Priključek je del objekta, ki ga investira uporabnik. Vzdrževanje priključka do vključno vodomera uporabnik poveri upravljavcu javnega vodovoda.

Po opravljenih vzdrževalnih delih na prik­ljučku, je upravljavec dolžan zemljišče, po ka­terem poteka priključek, vzpostaviti v prejšnje stanje.

13. člen

Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Priključek je stalen ali začasen. Šest mesecev pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec pisno obvestiti uporabnika in ga seznanili s pogoji za pridobitev stalnega priključka.

Vsa dela na javnih vodovodih in priključkih nadzira upravljavec.

IV. MERITVE PORABE VODE

14. člen

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi in dobavi vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi z uporabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali je vodomer začasno v okvari, kot tudi z upravljavcem javnih vodovodov, ki z vodo z območja občine Ajdovščina oskrbuje uporabnike iz druge občine.

15. člen

Če so na območju upravljavca vodovoda tudi uporabniki vode z lastnimi objekti za izkoriščanje

istih virov vode kot javni vodovod, s porabo nad 2 l/s, so le ti dolžni meriti izkoriščanje vodnega vira z vodomeri.

16. člen

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda glavni obračunski vodomer. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril v rokih, določenih s predpisi, za kar skrbi upravljavec. ki obračunske vodomere tudi vzdržuje.

17. člen

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen pooblaščenim osebam upravljavca za kontrolo in vzdrževanje. V breme uporabnika gredo stroški nabave in namestitve glavnega obračunskega vodomera kot tudi stroški izredne kontrole in popravila.

18. člen

Če je točnost obračunskega vodomera sporna, ima uporabnik pravico poleg rednih pregledov zahtevati izredno kontrolo točnosti vodomera. V primeru ugotovljenega odstopanja preko dopust­nih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

19. člen

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se odmeri v kubičnih metrih (m³) po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Pri fizičnih osebah opravi upravljavec odčitavanje najmanj 6-krat letno. Pri pravnih osebah opravi upravljavec odčitavanje najmanj 6-krat letno, z upoštevanjem ostalih odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera ali na posebne zahteve uporabnika se lahko odčitavanje opravi tudi večkrat.

20. člen

Uporabniki - fizične osebe - plačujejo porab­ljeno vodo na podlagi izdanih položnic ali računov v obliki obroka za obdobje 2 mesecev.

Obrok plačila po položnici ali računu se izračuna na osnovi dejanske porabe preteklega obračunskega obdobja in cene kubičnega metra vode. Cena m' se določi v skladu s predpisi in potrjuje na izvršnem svetu.

Uporabniki - pravne osebe - plačujejo porabljeno vodo na osnovi izdanega računa. Osnova za izstavitev računa je poprečna dnevna poraba v preteklem obračunskem obdobju in vel­javna cena. Obračun se opravi na osnovi odčitane dejanske porabe in sprememb cene vode ali prispevkov najmanj 6x letno. Velikim porab­nikom vode lahko upravljavec izstavlja račune v rokih, ki jih določita s posebno pogodbo.

Če zaradi okvare obračunskega vodomera, ugotovljenega nedovoljenega načina odjema, ali iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.

21. člen

V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu.

Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljavca.

Če se upravljavec in uporabniki, ki imajo vgra­jene interne vodomere, dogovore za izdajanje računov posameznim uporabnikom vezanim na en obračunski vodomer, upravljavec porazdeli eventualno razliko odčitane količine vode med obračunskim in seštevkom internih vodomerov na vse račune enakomerno (glede na število internih vodomerov).

22. člen

Obrok mora plačati uporabnik - fizična oseba do roka, navedenega na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisne pripombe oziroma ugovor na obrok izstavljen po položnici ali računu najkasneje v 8 dneh po preje­mu. Če ne plača obroka, navedenega na položnici ali računu niti v 15 dneh po izstavitvi opomina, lahko upravljavec brez naknadnega opozorila prekine dobavo vode.

Račun mora uporabnik - pravna oseba - plačati v 15 dneh po izstavitvi računa upravljavca. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisne pripombe oziroma ugovor na izstavljeni račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve računa. Ugovor ne zadrži izplačila. Če ne plača računa niti v 15 dneh po izstavitvi opomina, lahko upravljavec brez naknadnega opozorila prekine dobavo vode.

Upravljavec je dolžan na pripombe ali ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh.

V. PREKINITEV DOBAVE VODE

23. člen

Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez predhodne odpovedi, vendar ob obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih: - če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez dovoljenja upravljavca, ali je brez njegove­ga soglasja uporabnik dovolil priključitev druge­ga uporabnika na svojo interno instalacijo -če uporabnik ne dovoli vgraditi vodomer, ali

brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu, zasunu, oziroma drugače spremeni izvedbo priključka - če stanje interne instalacije ali vodomera ogroža kvaliteto pitne vode v javnem vodovodu

Dobava vode je prekinjena, dokler ni odprav­ljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.

24. člen

Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas. zaradi planiranih vzdrževalnih del na omrežju ali ostalih napravah vodovoda ali nenad­nih okvar.

V primeru, ko je prekinitev dobave daljša od treh ur, mora upravljavec o tem obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, ali na krajevno običajen način, če traja prekinitev več kot 24 ur, pa je na območju prekinitve dolžan zagotoviti vsaj minimalno oskrbo s pitno vodo.

VI.       IZREDNE RAZMERE IN VARČEVANJE

Z VODO

25. člen

V primeru višje sile (potres, požar, suša, ones­naženje vira, večje okvare, ipd.) ima upravljavec pravico brez nadomestila škode zmanjšati ali prekiniti dobavo vode, dolžan pa je uporabnike o tem obvestiti in postopati v skladu z načrtom ukrepov za tak primer. Skrbeti mora za prednost­no preskrbo za osnovne življenjske potrebe prebi­valstva in požarno varnost.

26. člen

Ob nastopu izrednih razmer so uporabniki vode iz lastnega vodovoda, ki koristijo isti vodni vir kot javni vodovod, dolžni po potrebi zmanjšati koriščenje vodnega vira oziroma svoje kapacitete dati na razpolago za zagotovitev prednostne oskrbe.

27. člen

V primeru pomanjkanja vode izda upravljavec navodila za racionalno uporabo, nadzira potrošnjo vode in sme omejevati čezmerno uporabo. V primeru večjega pomanjkanja vode upravljavec oskrbuje uporabnike po prednostnem vrstnem redu, ki ga na njegov predlog potrdi Izvršni svet.

Zaradi uskladitve ukrepov v primeru poma­njkanja vode, obvešča Izvršni svet pristojne organe drugih občin, katerih uporabniki se oskr­bujejo z vodo s tega območja, upravljavec pa je dolžan ob izrednih razmerah sodelovati z upravljavci v teh občinah.

VII. POOBLASTILA UPRAVLJALCA IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

28. člen

Upravljavec je, razen za dajanje soglasij in dovoljenj po 8. členu tega odloka, pooblaščen tudi za določanje pogojev in dajanje soglasij k pros­torskim izvedbenim aktom ter k graditvam objek­tov in k drugim posegom v prostor, če ti zadevajo vodooskrbne objekte in naprave.

Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v prostor, ki bi imeli zaradi svoje lokacije vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo, pred­piše upravljavec v soglasju minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja, pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrež­jem ter zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v ožjem ali širšem varstvenem območju zajetij, ali vodnih virov, predvidenih za zajetja pitne vode.

29. člen

V okviru strokovno tehničnih in razvojnih nalog s področja vodo oskrbe, se upravljavcu poverijo naloge, ki se nanašajo na načrtovanje vodo oskrbe in njen razvoj, na investicijsko načrtovanje potrebnih objektov in naprav ter na gospodarjenje s temi objekti in napravami.

Pri izvajanju gornjih nalog v zvezi z vodnimi viri, ki oskrbujejo s pitno vodo uporabnike iz druge občine, sodeluje upravljavec z ustreznimi službami ali organi te lokalne skupnosti oziroma s podjetjem, ki mu je ta skupnost poverila oprav­ljanje strokovno-tehničnih in razvojnih nalog vodo oskrbe.

30. člen

Upravljavec ima pri oskrbi uporabnikov z vodo naslednje obveznosti:

1.  V okviru razpoložljivih kapacitet vodnega vira skrbi za zadostno količino zdrave pitne vode;

V ta namen redno preverja razpoložljive količine in redno kontrolira kvaliteto vode v skladu s predpisi o higienski neoporečnosti vode za javno preskrbo prebivalstva z vodo, določa zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani v varstvenem območju vodnih virov, obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih ob prekinit­vah dobave vode, organizira preskrbo v izrednih razmerah in ažurno poroča o nastopu izrednih razmer pristojnim organom občine.

2.  Redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda, s katerim upravlja;

V tem okviru sistematično pregleduje omrežje in ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo, na svoje stroške vzdržuje priključke, razen v primeru, ko je okvara nastala po krivdi uporabni­ka, organizira zaščito važnejših objektov, pristopi

k popravilu napake takoj in jo, če je to mogoče, odpravi v prvih 24 urah, vzdržuje požarno omrež­je in hidrante ter skrbi za pravilno obratovanje, vodi kataster vodovodnega omrežja in ostale evi­dence, obračunava amortizacijo ter vodi ostale poslovne knjige.

3.  Ažurno izdaja soglasja, omogoča priklju­čitev na vodovod ter skrbi za reden obračun porabljene vode;

S tem v zvezi kontrolira izpolnitev pogojev iz soglasja in nadzira dela na priključkih, skrbi za prekinitev dobave vode, ko nastopijo primeri iz 23. člena tega odloka, redno pregleduje in preizkuša vodomere v zakonitih rokih ali pa na zahtevo uporabnika v skladu z 18. členom odloka in jih po potrebi zamenjuje in redno odčituje vodomere zaradi obračuna porabljene vode.

31. člen

Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti:

- redno vzdržujejo vodomerne jaške, ščitijo obračunski vodomer pred zmrzovanjem, vzdržu­jejo notranjo instalacijo in hidrante

- omogočiti morajo dostop do obračunskega vodomera in internih hidrantov

- spremljajo količino porabljene vode s pregledom stanja vodomera ter javljajo upravljavcu ugotov­ljeno prekomerno porabo

-javljajo upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, na priključku ali na vodomeru ter lastninske namembnostne in ostale spremembe pri uporabniku

- uporabljajo hidrante le v primeru požara in sporočajo porabo vode, odvzete na hidrantu, ki ni instaliran preko vodomera

- spoštujejo varčevalne in druge ukrepe v izrednih razmerah ali ob prekinitvi dobave vode

- redno plačujejo vodo na osnovi izdanih položnic in računov v plačilnem roku.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

32. člen

Z denarno kaznijo do 360.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec javnega vodovoda, če ne ravna v skladu z obveznostmi, navedenimi v 30. členu tega odloka

Z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba upravljavca javnega vodovoda.

33. člen

Z denarno kaznijo do 360.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, če se ne ravna v skladu z obveznostmi, navedenimi v 31. členu tega odloka.

Z denarno kazni jo do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna

oseba uporabnika - pravne osebe, kot tudi uporab­nik - fizična oseba.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

34. člen

Sedanji upravljavci z vodooskrbnimi objekti in napravami, katerih lastnik je občina Ajdovščina, so jih dolžni v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka predati novemu upravljavcu in mu izročiti tudi celotno pripadajočo informacijsko bazo.

Pogodbo, s katero se uredi upravljanje z ostali­mi vodooskrbnimi objekti in napravami je potreb­no skleniti do 1. julija 1994 leta.

35. člen

Ne glede na določbe prejšnjega člena je upravljavec dolžan izvajati nujna vzdrževalna dela na objektih in napravah vseh sistemov, preko katerih izvaja vodo oskrbo in skrbeti za ustrezno količino in kakovost vode.

36. člen

Priključitev uporabnikov iz 2. odstavka 8. člena na vodovod mora biti izvedena v roku šestih mesecev po zgraditvi novega vodovodnega omrežja.

37. člen

Do uveljavitve predpisa ministrstva, pristojne­ga za varstvo okolja, s katerim določi oskrbovalne standarde razvrstitev objektov in naprav, tehnične in vzdrževalne ter druge standarde in normative za opravljanje vodo oskrbe, se uporabljajo sedaj veljavni standardi in normativi iz občinskih pred­pisov ter podrobnejši pogoji o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih sprejme upravljavec in potr­di Izvršni svet.

38. člen

Strokovni nadzor nad izvajanjem oskrbe z vodo opravlja upravni organ Skupščine občine Ajdovščina, pristojen za gospodarstvo, nadzor nad zakonitostjo pa pristojni inšpekcijski upravni organ.

39. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o upravljanju in vzdrževanju javnih vodo oskrbnih naprav v občini Ajdovščina (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin Št. 7/68 in 1/69).

40. člen

Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin.

Številka: 355-4/94

Datum: 4/5-1994

PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Mitja Lavrenčič, l.r.