Na podlagi 14. člena
Statuta občine Benedikt
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet občine
Benedikt, na 6. redni seji, dne 01.06.2011 sprejel |
|
POSLOVNIK |
OBČINSKEGA SVETA
OBČINE BENEDIKT |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina poslovnika) |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
2. člen |
(smiselna uporaba) |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
(3) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
(4) Občinski svet in
delovna telesa občinskega sveta poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
(seje sveta) |
(1) Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
(3) Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
(4) Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
(5) Slavnostne seje
se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
(predstavljanje
sveta) |
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo
sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
|
6. člen |
(žig občine) |
(1) Svet uporablja
žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
spodnji polovici zunanjega kroga je ime občinskega organa “OBČINSKI
SVET”. |
(2) Svet uporablja
žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah
ter na dopisih. |
(3) Žig sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4) Žig sveta hrani
in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
7. člen |
(konstituiranje
sveta) |
(1) Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
(3) Zaradi priprave
na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
(obvezni dnevni red
konstitutivne seje sveta) |
(1) Obvezni dnevni
red konstitutivne seje je: |
1.
ugotovitev
števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
2.
poročilo
občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
3.
Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4.
poročilo
mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, |
5.
poročilo
mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
6.
imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
(vodenje
konstitutivne seje sveta) |
(1) Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
(3) Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član
sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
(4) Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
(5) Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
10. člen |
(potrditev mandatov
članov sveta) |
(1) Mandate članov
sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno
poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti
morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
(2) Svet odloči
skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej. |
(3) Član sveta,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne
liste. |
(4) Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11. člen |
(prenehanje mandata
članom sveta) |
(1) Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
(2) V kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
(3) S prenehanjem
mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
12. člen |
(imenovanje komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
13. člen |
(pravice in dolžnosti
članov sveta) |
(1) Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
(3) Član sveta ima
pravico: |
·
predlagati
svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega
računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana, |
·
predlagati
svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
·
glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
·
sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
·
predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
(odgovornost člana
sveta) |
(1) Član sveta ne
more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga
je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
(svetniške skupine) |
(1) Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
članu sveta. |
(2) Svet lahko
odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih
stroškov. |
|
16. člen |
(obvestila in
pojasnila) |
(1) Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
(2) Občinski organi
iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
(3) Član sveta ima
pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
17. člen |
(vprašanja in pobude
članov sveta) |
(1) Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(2) Na vsaki redni
seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude članov. |
(3) Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
(5) Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
(8) Župan ali
direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
18. člen |
(dodatna pojasnila) |
(1) Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
(2) Če svet odloči,
da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni
red prve naslednje redne seje. |
19. člen |
(udeležba na sejah
sveta in delovnih teles) |
(1) Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
(2) Če ne more priti
na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
(3) Članu sveta, ki
se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
(4) Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
20. člen |
(seje sveta) |
(1) Svet dela in
odloča na sejah. |
(2) Seje sveta
sklicuje župan. |
(3) Župan sklicuje
seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in
na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan lahko
skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet
pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
21. člen |
(sklic seje sveta) |
(1) Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni
pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo,
ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo
se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo
sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine,
direktorju občinske uprave, vodjem političnih strank in list, zastopanih
v svetu ter predstavnikom medijev. Vabilo za sejo sveta se skupaj z
gradivom objavi na svetovnem spletu v katalogu informacij javnega
značaja. |
(3) Vabila iz
prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na
papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na
zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
|
22. člen |
(izredna seja sveta) |
(1) Izredna seja
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
(2) V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo
sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
(4) Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. |
(5) Če razmere
terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki
je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
23. člen |
(dopisna seja sveta) |
(1) Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa,
ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep glasovali vsi
člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed članov
sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se
točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
(4) O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne
seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
24. člen |
(poročevalci) |
(1) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
25. člen |
(predlog dnevnega
reda) |
(1) Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta ali svetniška skupina. |
(3) V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
(6) O sprejemu
dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
(7) Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
26. člen |
(vodenje seje sveta) |
(1) Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo
sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
27. člen |
(javnost seje) |
(1) Seje sveta so
javne. |
(2) Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
(3) Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se
opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno
običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po
elektronski pošti. |
(4) Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
(5) Predsedujoči
lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in
slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje
posameznih delov seje odloči svet. |
(6) Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
28. člen |
(izključitev
javnosti) |
(1) Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
(2) Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
29. člen |
(potek seje) |
(1) Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
(3) Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
30. člen |
(sprejem zapisnika) |
(1) Preden svet
določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
(2) Član sveta lahko
da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
31. člen |
(dnevni red seje) |
(1) Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
(2) Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
(3) Mandatne zadeve
imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo
na takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
(4) Predlagatelj
točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem
redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje.
Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke,
svet o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega
reda svet razpravlja in glasuje. |
(6) Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
32. člen |
(sprememba dnevnega
reda) |
(1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
(2) Med sejo lahko
svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je
potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno
obrazložiti. |
|
33. člen |
(dopolnilna
obrazložitev) |
(1) Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut. |
(3) Potem dobijo
besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko
sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj
časa, vendar ne več kot 15 minut. |
(4) Razpravljavec
lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po
razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in
se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
(5) Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
34. člen |
(opomin) |
(1) Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
35. člen |
(kršitve poslovnika) |
(1) Članu sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
(3) Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
|
36. člen |
(prekinitev seje
sveta) |
(1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči
lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
(3) Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
37. člen |
(trajanje seje sveta) |
(1) Seje sveta se
sklicujejo najprej ob šestnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
(2) Predsedujoči
odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
(4) Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
38. člen |
(preložitev
odločanja) |
(1) Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
(2) Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane je seja sveta končana. |
|
3. Vzdrževanje
reda na seji |
39. člen |
(skrb za red na seji) |
(1) Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
(2) Predsedujoči
skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
40. člen |
(ukrepi za kršitev
reda na seji sveta) |
(1) Za kršitev reda
na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
·
opomin |
·
odvzem besede |
·
odstranitev s
seje ali z dela seje. |
(2) Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
(3) Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
(4) Odstranitev s
seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
(5) Član sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
41. člen |
(odstranitev s seje
sveta) |
(1) Predsedujoči
lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja,
vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
(2) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
42. člen |
(prekinitev seje
sveta) |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
43. člen |
(sklepčnost) |
(1) Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. |
(3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na
način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
(4) Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
44. člen |
(odločanje na seji
sveta) |
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
45. člen |
(glasovanje) |
(1) Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
46. člen |
(način glasovanja) |
(1) Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči
pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja. |
(2) Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
(3) K glasovanju
pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
(4) Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
47. člen |
(javno glasovanje) |
(1) Javno glasovanje
se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
(2) Poimensko
glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
48. člen |
(tajno glasovanje) |
(1) Tajno se glasuje
z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno -
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor
občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske
uprave. |
(3) Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in
»PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni
strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA«
ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
(8) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
(9) Ko član sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
49. člen |
(izid glasovanja) |
(1) Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
·
datumu in
številki seje sveta, |
·
predmetu
glasovanja, |
·
sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
·
številu
razdeljenih glasovnic, |
·
številu
oddanih glasovnic, |
·
številu
neveljavnih glasovnic, |
·
številu
veljavnih glasovnic, |
·
številu glasov
»ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, |
·
številu
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
·
ugotovitvi, da
je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
(3) Predsedujoči
takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
50. člen |
(ponovitev
glasovanja) |
(1) Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
(2) O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje
sveta |
51. člen |
(zapisnik) |
(1) O vsaki seji
sveta se piše zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov
na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta
ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
52. člen |
(magnetogram) |
(1) Če se seja zvočno
snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje
(magnetogram). |
(2) Magnetogram seje
se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
(3) Član sveta in
drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega,
ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v
prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. |
(4) Vsakdo lahko
zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega
značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje.
Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
53. člen |
(skrb za zapisnik) |
(1) Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
(2) Na vsaki redni
seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
(3) Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(4)Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen
način. |
(5) Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
54. člen |
(ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave) |
(1) Ravnanje z
gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
(2) Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
55. člen |
(pravica vpogleda v
spise in gradivo) |
(1) Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
(2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
56. člen |
(strokovno in
administrativno delo za svet) |
(1) Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
(2) Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
7. Delovna
telesa sveta |
57. člen |
(komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Svet ima komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo
sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri (3) člane. |
(3) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
·
svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev,
direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov,
javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
·
opravlja
naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
·
svetu ali
županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
ki so v pristojnosti sveta, |
·
pripravlja
predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter
direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
·
obravnava
druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
58. člen |
(stalne in občasne
komisije in odbori sveta) |
(1) Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in
odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
59. člen |
(stalna delovna
telesa sveta) |
Stalna delovna telesa
sveta, ustanovljena s statutom občine so: |
·
statutarno
pravna komisija, |
·
odbor za
negospodarske dejavnosti, |
·
odbor za
gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor, |
·
odbor za javne
finance. |
60. člen |
(statutarno pravna
komisija) |
(1) Statutarno pravna
komisija ima tri člane. |
(2) Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v
obliki predpisov. |
(3) Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko
predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlaga poslovnik sveta. |
(5) Med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno
pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
61. člen |
(odbor za
negospodarske dejavnosti) |
(1) Odbor za
negospodarske dejavnosti ima tri člane. |
(2) Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za
negospodarske dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju družbenih
dejavnosti. |
|
62. člen |
(odbor za gospodarske
dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor) |
(1) Odbor za
gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor ima tri člane. |
(2) Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju gospodarskih dejavnosti, kmetijstva, varstva okolja in urejanja
prostora, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za
gospodarske dejavnosti, kmetijstvo ter okolje in prostor lahko predlaga
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti
na področju gospodarskih dejavnosti, kmetijstva, varstva okolja in
urejanja prostora. |
63. člen |
odbor za javne
finance |
(1) Odbor za javne
finance ima tri člane. |
(2) Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na
področju javnih financ, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je
odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
(4) Odbor za javne
finance lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti na področju javnih financ. |
64. člen |
(občasna delovna
telesa občinskega sveta) |
Občasna delovna
telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa
in število članov ter opravi imenovanje. |
65. člen |
(imenovanje članov
odborov in komisij) |
(1) Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih
občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
(2) Predsednika
odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
(3) Prvo sejo odbora
skliče župan. |
(4) Članstvo v
komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
66. člen |
(ustanovitev skupnega
delovnega telesa) |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
67. člen |
(sklic delovnega
telesa) |
(1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
(2) Seje delovnih
teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
(3) Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
(4) Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča
in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5) Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
(6) Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
(7) Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne
določbe |
68. člen |
(akti sveta) |
(1) Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
·
poslovnik o
delu sveta, |
·
proračun
občine in zaključni račun, |
·
planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
·
odloke, |
·
odredbe, |
·
pravilnike, |
·
navodila, |
·
sklepe. |
(2) Svet sprejema
tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta
občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z
zakonom ali statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
69. člen |
(predlaganje aktov
sveta) |
(1) Proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem
župan. |
(2) Komisije in
odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
70. člen |
(podpis aktov sveta) |
(1) Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov
sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
71. člen |
(predlog odloka) |
(1) Predlog odloka
mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
(2) Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter
oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
72. člen |
(sodelovanje v
obravnavah predloga odloka) |
(1) Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
(2) Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
73. člen |
(razprava o predlogu
odloka) |
(1) Predlog odloka se
pošlje članom sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri
bo obravnavan. |
(2) Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
74. člen |
(stališča in predlogi
o odloku) |
(1) V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
(2) Po končani
obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
(3) Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
(4) Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči svet s sklepom. |
75. člen |
(priprava besedila
predloga odloka za drugo obravnavo) |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
76. člen |
(amandmaji k predlogu
odloka) |
(1) V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
(2) Župan lahko
predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na
amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
(3) Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
(4) Če amandma ni
predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne
sme dati v razpravo in odločanje. |
(5) Župan lahko
predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
(6) Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
77. člen |
(glasovanje o
amandmaju) |
(1) Amandma, člen
odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
(2) O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
78. člen |
(sprejem statuta in
poslovnika sveta) |
(1) Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
(3) O predlogih
drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
|
79. člen |
(zaključek postopkov
sprejemanja splošnih aktov) |
(1) Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
(2) Postopki
sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem
mandatu ne nadaljujejo, razen: |
·
če sta v novem
mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
·
če
predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni
ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali član svet. |
(3) Evidenco o
nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
80. člen |
(sprejem odloka po
hitrem postopku) |
(1) Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
(2) Hitri postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka
odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
(4) Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
(5) Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
(6) Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
81. člen |
(skrajšani postopek
za sprejem odlokov) |
(1) Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre za: |
·
manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
·
prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
·
uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
·
spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
·
prečiščena
besedila aktov. |
(2) Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
(3) V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
82. člen |
(objava splošnih
aktov občine) |
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči svet. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
83. člen |
(proračun občine) |
(1) S proračunom
občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe občini. |
(2) Proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
84. člen |
(predlog proračuna) |
(1) Predlog proračuna
občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta. |
(2) Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
(3) V okviru
predstavitve predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave: |
·
temeljna
izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
·
načrtovane
politike občine, |
·
oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
·
okvirni
predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika
proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
·
načrt
razvojnih programov |
·
načrt nabav. |
(4) Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
(5) Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
(6) Če svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
85. člen |
(javna razprava) |
(1) Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. |
(2) V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih
občine. |
(3) Občina objavi
način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
86. člen |
(obravnava predloga
proračuna v času javne razprave) |
(1) V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih
delov in zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
(3) Predsedniki
delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
87. člen |
(dopolnitev predloga
odloka o proračunu) |
(1) Najkasneje v 15
dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan
dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se
bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
(3) Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
88. člen |
(poročanje župana) |
(1) Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
(2) V nadaljevanju
župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku
o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
(3) Predsedujoči
oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da
se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na
katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi,
da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben
za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
89. člen |
(glasovanje o
proračunu) |
(1) Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme
svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
(4) Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
(6) Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
(8) Nov predlog
proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
90. člen |
(sklep o začasnem
financiranju občine) |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
91. člen |
(rebalans proračuna
občine) |
(1) Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
(3) Rebalans
proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
92. člen |
(postopek za sprejem
prostorskih aktov) |
(1) Prostorske akte,
za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
(3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
93. člen |
(postopek za sprejem
obvezne razlage) |
(1) Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
(2) Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za
obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko
zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v
postopek. |
(4) Svet sprejema
obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani
postopek za sprejem odloka. |
(5) Sprejeta obvezna
razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
94. člen |
(postopek za sprejem
prečiščenega besedila) |
Če je občinski
splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno
spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe
in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
95. člen |
(uradno prečiščeno
besedilo) |
(1) Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(2) Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
(3) Uradno prečiščeno
besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. O uradnem
prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
(4) Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
96. člen |
(volitve in
imenovanja) |
(1) Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
(2) Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
97. člen |
(glasovanje o
kandidatih) |
(1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko
glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata,
za katerega glasuje. |
(3) Če svet odloči,
da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
(5) Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
(6) Če se tajno
glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za
največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
98. člen |
(izvolitev kandidata) |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
|
99. člen |
(ponovno glasovanje o
kandidatih) |
(1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne
dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben
kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles sveta |
|
100. člen |
(imenovanje članov
delovnih teles sveta) |
(1) Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter
predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
(2) Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
(3) Če tudi na način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega
telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje
člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
101. člen |
(imenovanje člana
sveta za začasno opravljanje funkcije župana) |
(1) Če župan, ki mu
predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali več podžupanov
bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet
izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve
novega župana. |
(2) O tem, ali se
imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
(3) Kandidat je
imenovan, če je zanj glasovala večina navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek
za razrešitev |
102. člen |
(postopek za
razrešitev) |
(1) Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1 članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
(3) Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev. |
103. člen |
(predlog za
razrešitev) |
(1) Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
(2) Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
(3) Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
104. člen |
(odločitev o predlogu
za razrešitev) |
(1) Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
(2) O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
|
105. člen |
(odstop funkcionarja) |
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja
statut. |
(3) Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu,
razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana v pisni
obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata.
Svet odloči s sklepom. |
|
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
106. člen |
(razmerja med županom
in občinskim svetom) |
(1) Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
(3) Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
107. člen |
(poročanje o
opravljenih nalogah) |
(1) Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po
njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
(4) Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
108. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
(3) Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
(4) Svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
109. člen |
(obveščanje javnosti) |
(1) Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
(3) Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
(4) Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
110. člen |
(delo sveta v
izrednem stanju) |
(1) V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
(2) Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov
oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov
občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
111. člen |
(spremembe in
dopolnitve poslovnika) |
(1) Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
(2) Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
112. člen |
(razlaga poslovnika) |
(1) Če pride do dvoma
o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne
zaseda razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
XI.
KONČNA DOLOČBA |
113. člen |
(konstituiranje
stalnih delovnih teles občinskega sveta) |
(1) Stalna delovna
telesa občinskega sveta, določena v 59. členu tega poslovnika se
konstituirajo s prvo naslednjo izvolitvijo članov občinskega sveta. |
(2) Do konstituiranja
stalnih delovnih teles občinskega sveta iz 59. člena tega poslovnika se
uporablja Odlok o ustanovitvi stalnih delovnih teles občinskega sveta,
njihovi sestavi, nalogah in načinu dela (Uradni list RS, št. 140/2006).
|
114. člen |
(prenehanje
veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine
Benedikt (Uradni list RS, št. 111/2006). |
115. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
|
|
Številka:
00704-001/2011-6 |
Benedikt, dne 23.
junija 2011 |
Občina Benedikt |
Župan Milan GUMZAR |