|
Na podlagi 64. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Občinski svet občine Rogašovci na 6.
redni seji dne 28. 6. 1999 sprejel |
|
|
S T A T U T |
|
|
Občine Rogašovci |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Rogašovci je
temeljna samoupravna lokalna skupnost
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Fikšinci,
Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Pertoča, Rogašovci, Ropoča, Sotina,
Serdica, Sv. Jurij in Večeslavci. |
|
|
Sedež občine je v Rogašovcih 14/b. |
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom
po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v
skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju Občine Rogašovci so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Rogašovci
so določeni s tem statutom.
Imena in območja ožjih delov občine so:
1. Vaška skupnost Ropoča, ki obsega območje naselja Ropoča
2. Vaška skupnost Pertoča, ki obsega območje naselja Pertoča
3. Vaška skupnost Večeslavci, ki obsega območje naselja Večeslavci
4. Vaška skupnost Fikšinci, ki obsega območje naselja Fikšinci
5. Vaška skupnost Sveti Jurij, ki obsega območje naselja Sveti Jurij
6. Vaška skupnost Rogašovci, ki obsega območje naselja Rogašovci
7. Vaška skupnost Nuskova, ki obsega območje naselja Nuskova
8. Vaška skupnost Kramarovci, ki obsega območje naselja Kramarovci
9. Vaška skupnost Ocinje, ki obsega območje naselja Ocinje
10. Vaška skupnost Serdica, ki obsega območje naselja Serdica
11. Vaška skupnost Sotina, ki obsega območje naselja Sotina.
Vaška skupnost ni pravna oseba javnega prava. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Rogašovci (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so
občani. |
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih
občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s
tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev
tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s
sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne
samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu. |
|
|
Občina se z drugimi občinami zaradi predstavljanja in uveljavljanja
lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih
interesov povezuje v združenja. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih
držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti. V ta namen ustanavlja zveze, lahko združuje sredstva,
oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih
zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
|
|
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v
zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Rogašovci, na spodnji
polovici pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor;
Občinska uprava; Volilna komisija. Velikost, uporabo in hrambo pečata
občine določi župan s svojim aktom. |
|
|
V
sredini pečata je grb. |
|
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim
občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu
s posebnim odlokom. |
|
|
7. člen |
|
|
V Občini Rogašovci živi v naseljih Sotina, Serdica,
Ocinje, Kramarovci, Pertoča in Ropoča avtohtono naseljena romska
skupnost. |
|
|
Položaj in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo
v skladu z zakonom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
8. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako,
da: |
|
|
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
|
|
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
– organizira občinsko upravo, |
|
|
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim
premoženjem, |
|
|
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
|
|
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje
vrednost svojega premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo
razvoj gospodarstva v občini, |
|
|
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski
razvoj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov
in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
|
|
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje
razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za
povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih
objektov, |
|
|
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
|
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju
občine, |
|
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter
se vključuje v stanovanjski trg, |
|
|
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja
objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov
za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi
institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
– ustanavlja lokalne javne službe, |
|
|
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in
delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge
komunalne objekte in naprave, |
|
|
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi
zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in
zdravstveno dejavnost tako, da: |
|
|
– ustanavlja vzgojno-izobraževalni zavod, zdravstveni
zavod in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
|
|
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja
sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in
zdravstvenim zavodom, |
|
|
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno
dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je
pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega
varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
|
|
– spremlja stanje na tem področju, |
|
|
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene
ukrepe na tem področju, |
|
|
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in
drugimi pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost
ter razvoj športa in rekreacije tako, da: |
|
|
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za
kulturno dediščino na svojem območju, |
|
|
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe
aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
|
|
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi
predpisi s področja varstva okolja, |
|
|
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih
obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
|
|
– površine za pešce in kolesarje, |
|
|
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne
površine ter |
|
|
– ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje
za primere elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in
izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in
drugih naravnih nesreč, |
|
|
– sodeluje z občinsko gasilsko zvezo in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
– sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi
se kršijo predpisi občine, |
|
|
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
– organizira občinsko redarstvo, |
|
|
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem
občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
13. Lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
|
|
9. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja
tudi naloge, ki se nanašajo na: |
|
|
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za
potrebe občine, |
|
|
– določanje namembnosti urbanega prostora, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev
za njihovo uporabo, |
|
|
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
|
|
– mrliško ogledno službo, pokopališko in pogrebno službo
ter |
|
|
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
10. člen |
|
|
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe v skladu z zakonom. |
|
|
Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih
podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina
potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. |
|
|
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina
od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
|
|
Od upravljavca centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe
izvajanja svojih nalog pridobiva naslednje osebne podatke:
– enotno matično številko,
– ime in priimek,
– kraj rojstva,
–
datum in kraj rojstva
oziroma datum smrti,
– državljanstvo,
– stalno in začasno prebivališče,
– zakonski stan.
Osebne podatke iz prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni
obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki
imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko
računalniške povezave.
Za pridobivanje osebnih podatkov iz tretjega odstavka tega
člena neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje
pristojnega ministra. Pristojni minister dovoli neposredno povezavo
preko računalnika, ko občina zagotovi tehnične in druge pogoje, s
katerimi zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov.
|
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. Skupne določbe |
|
|
11. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
– občinski svet, |
|
|
– župan, |
|
|
– nadzorni odbor občine. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ,
ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter
splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter
varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določajo posebni zakoni: |
|
|
– komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih
funkcij s pridobitno dejavnostjo, |
|
|
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, |
|
|
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, |
|
|
– svet za varstvo pravic najemnikov neprofitnih stanovanj, |
|
|
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, |
|
|
– štab civilne zaščite ter |
|
|
– druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
|
|
12. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo kot občinski organ, ki v skladu
z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz
občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji,
opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma
drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
|
|
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske
enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi
občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
|
|
13. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji
navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če za njo
glasuje večina navzočih članov. |
|
|
14. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov
občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo
in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov,
razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv,
ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda
v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. Občinski svet |
|
|
15. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje petnajst članov od katerih je en član
predstavnik romskih skupnosti. |
|
|
Občinski svet šteje 14 članov in enega predstavnika romske skupnosti. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat
članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov
občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega
sveta. |
|
|
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
|
|
–
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih
volitvah po razpustu prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine
članov občinskega sveta, |
|
|
–
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih
volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah, |
|
|
–
mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki
so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po
rednih volitvah v občinske svete. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo
občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi
krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha
tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih
podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so
bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
|
16. člen |
|
|
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in
enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli v skladu z zakonom. |
|
|
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v
skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom. |
|
|
17. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge
splošne akte ter poslovnik občinskega sveta. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, z
dvetretjinsko večino vseh članov, |
|
|
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje |
|
|
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
–
daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti,
če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave
glede izvajanja odločitev občinskega sveta, |
|
|
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora lahko opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisij,
svetov in odborov občinskega
sveta, |
|
|
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta
bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat,
pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če
je le-ta
razrešen. |
|
|
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, |
|
|
–
odloča o pridobivanju in razpolaganju z nepremičnim občinskim
premoženjem, |
|
|
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
– razpisuje referendum, |
|
|
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače
ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za
nagrade in nadomestila članom organov ter delovnih teles, ki jih imenuje
občinski svet, |
|
|
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja
lokalnih javnih služb, |
|
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge
pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
– imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o
nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo,
člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih
organov občine ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni
del je tudi program varstva pred požari, |
|
|
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
|
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna
služba, |
|
|
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in
imenuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote, |
|
|
– imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega
sklada, |
|
|
-
v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom imenuje in razrešuje
direktorje javnih podjetij in javnih zavodov oziroma daje soglasje
oziroma mnenje k imenovanju in razrešitvi ter daje mnenja o kandidatih
za ravnatelje javnih zavodov. |
|
|
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta
statut. |
|
|
18. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta
in podžupana ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana,
opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja
funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s
funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote
v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v
državni upravi na delovnih mestih, na katerih
delavci javni
uslužbenci izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo
in strokovnostjo dela organov občine. |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje
župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana občinskega sveta. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
|
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina
članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko
je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni
sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo
člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje
občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red
predlagane točke, predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi
točkami. |
|
|
20. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta
ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka
za vprašanja, pobude in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu,
podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora,
predsednikom drugih organov, če so vabljeni na sejo in tajniku občine. O
sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
|
|
Kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti
oziroma njihovega področja dela so se dolžni udeležiti seje občinskega
sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, predsednik
nadzornega odbora občine, tajnik občine in predsedniki ožjih delov
občine. |
|
|
22. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov
navzočih članov, razen če zakon oziroma statut določata drugačno večino
opredeljenih. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih
glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino glasov.
Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih
članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. |
|
|
Župan in tajnik občine o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu. |
|
|
23. člen |
|
|
Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
|
|
–
če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu
po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski,
oziroma državni upravi, ki na podlagi 37.b člena zakona o lokalni
samoupravi ni združljiva, oziroma ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta. |
|
|
– če odstopi. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz
prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan
občinski svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto
in šesto alineo prvega odstavka tega člena.
Odstop člana občinskega sveta mora
biti podan v pisni obliki. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem,
ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po
nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Zoper
ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno
sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno
sodišče v 30 dneh. |
|
|
Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osem dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
|
|
Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in
občinske volilne komisije, lahko član občinskega sveta, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka
vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka
in tožbi iz četrtega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O
morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče. |
|
|
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta, se lahko začno po
preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku
roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba
ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
|
|
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona. |
|
|
Odbori in komisije občinskega sveta |
|
|
24. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in
odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
25. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
predsednika in dva člana, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih
članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
– pripravlja predloge za odločitve občinskega sveta v
zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter
izvršuje odločitve občinskega sveta, |
|
|
– spremlja zakone in predpise, ki urejajo plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, iz pristojnosti občinskega
sveta, ki so povezana z volitvami oziroma razrešitvami ter drugimi
kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed
svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član
občinskega sveta kot predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski
upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
– odbor za urbanizem in urejanje prostora ter komunalno
gospodarstvo, |
|
|
–
odbor za urbanizem in urejanje prostora ter komunalno infrastrukturo, |
|
|
– odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo
in turizem, |
|
|
– odbor za kmetijstvo in prehrano, |
|
|
– odbor za proračun, finance in premoženje, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti |
|
|
– odbor za civilno zaščito, požarno varnost in redarstvo |
|
|
– komisija za statut in pravna vprašanja. |
|
|
Odbori štejejo pet do sedem članov, komisije pa tri do pet
članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in
delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
28. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
|
29. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog
najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za
člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
|
3. Župan |
|
|
30. člen |
|
|
Župana volijo
volivci, ki imajo v občini stalno
prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se
opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta.
Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja
določba tretjega odstavka 15. člena tega statuta. |
|
|
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok,
v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan.
Novoizvoljeni župan
nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov
občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o
izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali
predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni
bilo.
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poročila občinske
volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana odloči o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana
oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Če občinski svet pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature za župana ne ugodi, lahko
pritožnik vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej meritorno odloči v
30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. |
|
|
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
|
|
–
mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po
prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe. |
|
|
–
mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila
občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah. |
|
|
–
mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega
drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v
občinske svete. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči,
da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, v
kolikor za vodenje ne pooblasti podžupana oziroma člana občinskega
sveta, |
|
|
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
|
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih
odločitev občinskega sveta, |
|
|
– odloča o pridobitvi in
odtujitvi
razpolaganju premičnega premoženja,
v skladu z zakonom in proračunom občine, |
|
|
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
|
|
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev
njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju
oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
pooblašča tajnika občine za te naloge, |
|
|
– imenuje in razrešuje tajnika občine, predstojnike
organov občinske uprave in
skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic imenuje predstojnike organov skupne občinske uprave, |
|
|
–
imenuje in razrešuje podžupana občine. |
|
|
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov
skupne občinske uprave, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino
prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni,
da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni
akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno
njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če
meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z
zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
33. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito, |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma
naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
|
|
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v
naravnem okolju na območju občine, |
|
|
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski
svet ne more sestati, |
|
|
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih
in prizadetih prebivalcev, |
|
|
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost, |
|
|
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom. |
|
|
34. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more
pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora
predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
35. člen |
|
|
Občina ima enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega
sveta župan, ki ga lahko tudi razreši. |
|
|
V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do razpisa nadomestnih volitev podžupan. V primeru, da je tudi podžupan
razrešen, bo to funkcijo opravljal najstarejši član občinskega sveta v
skladu z 19. členom tega statuta. |
|
|
V
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana
do nastopa mandata novoizvoljenega župana podžupan razen, če je župan
razrešen. Če je župan razrešen odloči občinski svet, kateri izmed članov
občinskega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan, ki opravlja
funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
V
soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski
svet na predlog župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega
sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član
občinskega sveta. |
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana. |
|
|
37. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko
tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot
strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz
svoje pristojnosti. |
|
|
38. člen |
|
|
Županu in podžupanu preneha mandat: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo kot šest mesecev, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana, |
|
|
–
če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu
po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski,
oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37. b člena zakona o
lokalni samoupravi ni združljiva, oziroma ni združljiva s funkcijo
župana in podžupana. |
|
|
– če odstopi, |
|
|
– če je po odločitvi Državnega zbora razrešen. |
|
|
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga občinski svet na
predlog župana razreši. |
|
|
Če je župan razrešen po odločitvi Državnega zbora, je
razrešen tudi podžupan. Mandat jima preneha z dnem razrešitve. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata iz prve, druge in tretje
alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Župan oziroma podžupan je dolžan občinski svet obvestiti
o svoji odločitvi v zvezi z četrto, peto, šesto
in sedmo alineo prvega odstavka
tega člena. Odločitev oziroma odstopna izjava župana oziroma podžupana
mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja občinskega sveta. Komisija je dolžna v roku 8 dni
po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa
občinskemu svetu. |
|
|
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko
občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi
za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na
kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan in podžupan, ki mu je
prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno
sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno
sodišče v 30 dneh. |
|
|
Postopki za izvolitev novega župana ali
imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe,
če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper
odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po
pravnomočnosti odločitve sodišča. |
|
|
Če je župan imenovan: |
|
|
–
na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih
organov in občinske uprave, |
|
|
–
za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v
upravni enoti, na katere območju je občina, |
|
|
–
na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na
katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo
oziroma primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske
uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O
imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo. |
|
|
Če župan opravlja funkcijo ali dela iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu
preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z
delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana
ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan
pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v
sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini. |
|
|
Podžupanu s prenehanjem mandata zaradi razlogov iz prve do
vključno pete alinee prvega odstavka tega člena preneha tudi mandat
člana občinskega sveta. Odstop se šteje za razrešitev, če podžupan ne
izjavi, da odstopa tudi kot član občinskega sveta. Za izvolitev oziroma
potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo
določbe zakona. |
|
|
Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve po drugem
odstavku tega člena ne vpliva na mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. Nadzorni odbor |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne
porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
|
|
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna, |
|
|
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave,
svetov ožjih delov občine, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in
pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem
ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih
sredstev. |
|
|
40. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov.
Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo
imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s
finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane
nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, člani svetov
odborov ožjih delov občine, tajnik občine,
delavci
javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki
proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni
odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se
primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega
odbora. |
|
|
V
primeru razrešitve člana oziroma članov nadzornega odbora mora občinski
svet najkasneje v 45 dneh imenovati novega oziroma nove člane nadzornega
odbora. |
|
|
41. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče
župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in
namestnika predsednika nadzornega odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in
predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora,
z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme v začetku vsakega koledarskega leta
letni program dela, v katerem se opredelijo konkretne naloge nadzornega
odbora in oblike nadzora proračunskih porabnikov. S programom seznani
nadzorni odbor občinski svet in župana. |
|
|
Poleg zadev iz letnega programa dela lahko nadzorni odbor obravnava
zadeve, ki jih s sklepom predlagajo občinski svet, župan ali občani, na
način, kot to določa 69. člen tega statuta. |
|
|
43. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil
nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog
predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s
sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi
nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z
odgovornimi osebami). |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso
potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na
ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja
nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo
naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni
dati. |
|
|
Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen
za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo. |
|
|
Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi minister, pristojen
za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance. |
|
|
Postopki v zvezi s pripravo osnutka in predloga
poročila se izvajajo v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah
poročila nadzornega odbora občine.
Občinski svet mora obravnavati poročilo nadzornega odbora in nanj podati
obvezen pisni odziv organov občine (občinskega sveta in župana) v 15
dneh od obravnave poročila. Obvezen pisni odziv na poročilo nadzornega
odbora mora podati tudi nadzorovana oseba v 15 dneh od prejema poročila
nadzornega odbora. |
|
|
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora
predlog poročila
osnutek poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne
osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna
priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila
osnutek poročila sprejme nadzorni odbor
in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od
prejema predloga poročila
osnutka poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni
odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo
pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po
potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Občinski svet mora obravnavati poročilo nadzornega odbora in nanj podati
obvezen pisni odziv organov občine (občinskega sveta in župana) v 15
dneh od obravnave poročila. Obvezen pisni odziv na poročilo nadzornega
odbora mora podati tudi nadzorovana oseba v 15 dneh od prejema poročila
nadzornega odbora. |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen
sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali
kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu
organu pregona. |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
44. člen |
|
|
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega
odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti ali če obstajajo ožje sorodstvene
zveze med nadzorovano osebo in članom nadzornega odbora. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko
zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik
nadzornega odbora. |
|
|
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni
odbor. |
|
|
45. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih
ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob
obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora
dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki
so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
|
46. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi
izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Pogodbo z izvedencem sklene župan. |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
47. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor
s poslovnikom. |
|
|
5. Občinska uprava |
|
|
48. člen |
|
|
Upravne naloge občine izvaja občinska uprava. |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave
določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
na predlog tajnika občine določi
župan. |
|
|
Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi
tajnik občine, ki ga imenuje in razrešuje župan. Tajnik občine je
uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev. |
|
|
49. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo
občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne
občinske uprave. |
|
|
Organ skupne občinske uprave ali skupno službo občin za opravljanje
posameznih nalog občinske uprave ustanovijo občinski sveti na podlagi
aktov iz drugega odstavka 48. člena tega statuta. |
|
|
Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa občinske uprave
ali skupne službe iz prejšnjega odstavka opravljajo v eni od občinskih
uprav. |
|
|
50. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
stvareh v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi
stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave
odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
51. člen |
|
|
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja
tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
52. člen |
|
|
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s
predpisom Ministrstva za notranje zadeve. |
|
|
53. člen |
|
|
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim
zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih
stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
|
O
upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča uradna
oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima predpisano
izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, v skladu s
posebnim zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni
spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča
državni organ, določen z zakonom. |
|
|
55. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru
izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski
svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
|
56. člen |
|
|
Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči
in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele
občine. |
|
|
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem
občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za
občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja državno pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi
skupni organ občinskega pravobranilstva. |
|
|
Za zastopanje občine, občinskih organov in ožjih delov
občine pred sodišči in drugimi državnimi organi lahko občina pooblasti
odvetnika. |
|
|
7. Drugi organi občine |
|
|
57. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine
na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
58. člen |
|
|
Občina ima štab civilne zaščite in poveljnika štaba
civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne
zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje
delo odgovorni županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
59. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške
skupnosti. |
|
|
Vaške skupnosti so ožji del občine v teritorialnem, funkcionalnem in
organizacijskem smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev novega ožjega dela, njegovo ukinitev ali spremembo
njegovega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zboru občanov, ki jih
skliče župan za območje, ki je zajeto v predlogu. |
|
|
60. člen |
|
|
Vaška skupnost opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na njene
prebivalce.
Vaška skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev in opravlja
pristojnosti, ki so določene s tem statutom.
Vaške skupnosti imajo pristojnosti in pravico sodelovanja pri
opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture in na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov za dela,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja ter pri tem sodelujejo,
– do sprejetja občinskega odloka o pokopališkem redu samostojno v okviru
razpoložljivih finančnih sredstev urejajo in upravljajo pokopališča,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti …),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javni razgrnitvi prostorskih, planskih
in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnost,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo organu občine,
– seznanjajo pristojni občinski organ s problemi in potrebami
prebivalcev skupnosti na območju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev
– opravljajo druge aktivnosti, ki mu jih z ustreznimi sklepi ali odloki
naloži občinski svet.
V vsakokratnem odloku o proračunu pa se določijo področja aktivnosti, za
katere so zagotovljena finančna sredstva. |
|
|
61. člen
(črtan) |
|
|
62. člen |
|
|
Organ vaške skupnosti je odbor. Člane vaških odborov, na predlog zbora
občanov, za posamezno vaško skupnost, na podlagi predloženega zapisnika
zbora občanov z izoblikovano listo kandidatov, s pismenimi soglasji
kandidatov, imenuje in razrešuje občinski svet.
Župan občine skliče zbore občanov za posamezno vaško skupnost najpozneje
45 dni po konstituiranju občinskega sveta.
Če se v 60 dneh po konstituiranju občinskega sveta v posameznih vaških
skupnostih zbori občanov ne izvedejo oziroma se z zborov občanov
občinskemu svetu ne dostavijo zapisniki z izoblikovano listo kandidatov
za vaške odbore, imenuje vaški odbor za tiste vaške skupnosti občinski
svet v skladu
z
določbami Poslovnika Občinskega sveta Občine Rogašovci, ki se nanašajo
na imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta
s 104. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine
Rogašovci.
Člani zbora vaške skupnosti z volilno pravico so prebivalci posameznega
ožjega dela občine.
Mandat članov odborov vaške skupnosti je štiri leta in je enak mandatu
članov občinskega sveta.
Vaški odbor šteje 3 do 5 članov. Posamezna vaška skupnost, ki šteje do
200 prebivalcev s stalnim prebivališčem, ima 3 člane odbora, vaška
skupnost, ki šteje od 200 do 400 prebivalcev s stalni prebivališčem, ima
4 člane odbora in vaška skupnost, ki šteje več kot 400 prebivalcev s
stalnim prebivališčem, ima 5 članov odbora.
Člani vaškega odbora izmed sebe izvolijo predsednika, ki predstavlja in
zastopa odbor vaške skupnosti.
Funkcija člana vaškega odbora je častna.
Za operativno delovanje odborov vaških skupnosti se smiselno uporabljajo
določila poslovnika občinskega sveta, ki ureja delovanje njegovih
delovnih teles, ki niso v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi in
temi statutarnimi dopolnitvami. |
|
|
63. člen
(črtan) |
|
|
64. člen |
|
|
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih za svoje
delo potrebujejo
odbori vaških skupnosti, zagotovi občina. |
|
|
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za
potrebe
vaških skupnosti in njihovih
odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
|
65. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter
za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet
predsednikov
odborov vaških skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
66. člen
(črtan) |
|
|
67. člen |
|
|
Delovanje vaških skupnosti se financira iz občinskega proračuna. |
|
|
68. člen
(črtan) |
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
69. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. Zbor občanov |
|
|
70. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja
občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
|
|
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali
ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o
spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo
programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
|
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor,
kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in
nevarnih stvari, |
|
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo
o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali
odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali
župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva
spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če
pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in
odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na
primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in
utemeljiti. |
|
|
71. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več
vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali
odbora vaške skupnosti ali volivcev naselju. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v
vaški skupnosti
ali naselja pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti
ali naselja. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati
pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora
vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega
prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne,
če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z
obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu
na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
|
72. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega
reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno
običajen način. |
|
|
73. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj deset odstotkov
volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora
občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki
sodelujejo na zboru. |
|
|
Delavec
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na
krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
|
74. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o
proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi
se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj deset odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali
statut občine. |
|
|
75. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član
občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta
občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži
objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do
odločitve na referendumu. |
|
|
76. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove
posamezne določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida
referenduma. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe
zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje
volivcev ne spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni
akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe,
zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden
referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
77. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati
že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati
jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev. |
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela
občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v
občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne
podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega
prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu
s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom
občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga
pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik
tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma
obvesti pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno
sodišče. |
|
|
78. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem,
ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za
zbiranje podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če
jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
|
|
79. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove
določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o
katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA”
oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
80. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki
imajo pravico voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
|
|
81. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega
odbora odloča občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v
statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. Svetovalni referendum |
|
|
82. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih
vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen
del. |
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
|
|
4. Drugi referendumi |
|
|
83. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni
drugače določeno. |
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina glasovalnih upravičencev oziroma upravičenk na določenem območju,
ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina. |
|
|
5. Ljudska iniciativa |
|
|
84. člen |
|
|
Najmanj
deset pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva
izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in
tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta
občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti
najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih
organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
|
85. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
86. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama
določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
– neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
– z dajanjem koncesij, |
|
|
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega
prava. |
|
|
87. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
– osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
– osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost, |
|
|
– osebna pomoč družini. |
|
|
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih,
kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne
potrebe. |
|
|
88. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
89. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi
javne službe za: |
|
|
– oskrbo s pitno vodo, |
|
|
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov
komunalnih odpadkov, |
|
|
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih
površin, |
|
|
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
|
|
– vzdrževanje občinskih javnih cest in javnih poti, |
|
|
– urejanje pokopališč ter pokopališke in pogrebniške
dejavnosti, |
|
|
– varstvo pred požarom, |
|
|
– druge javne službe, v skladu z zakonom. |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
– oskrbo s pito vodo, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– urejanje pokopališč ter izvajanje pokopališke in pogrebniške
dejavnosti,
– druge javne službe, v skladu z zakonom. |
|
|
90. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi
druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti
ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih
ali ekoloških funkcij občine. |
|
|
91. člen |
|
|
Občinske javne službe ustanavlja občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
92. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko
javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami. |
|
|
93. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah,
ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove
naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
94. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki
so po zakonu obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
95. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične
stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Odločitev o odtujitvi
in pridobitvi nepremičnega premoženja občine
sprejme občinski svet. |
|
|
O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za
pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan. |
|
|
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega
premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena
finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v
lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z
zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in
premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in
zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
96. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
97. člen |
|
|
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne
porabe so zajeti v proračunu občine. |
|
|
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov
ter račun financiranja. |
|
|
Proračun občine je sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in
načrta razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna
bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter
račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov proračuna občine. Načrt razvojnih programov
sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov
proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega
načrtovanja. |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki
ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in
načrtovani odhodki. |
|
|
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in
zadolževanje občine. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi
vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine. |
|
|
98. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki
so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti
le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni
vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
|
99. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
|
100. člen |
|
|
Proračun občine sprejme občinski svet na predlog župana z
odlokom,
o
proračunu občine vseh svetnikov. |
|
|
Rebalans proračuna je odlok o spremembi proračuna. |
|
|
Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski
organ. in ožji deli občine. |
|
|
Posredni uporabnik občinskega proračuna je občinski
sklad, javni zavod, katerega ustanovitelj je občina, in drugi uporabnik,
če se financira iz občinskega proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
|
|
101. člen |
|
|
V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg
zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z
izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju
proračuna za posamezno leto. |
|
|
V
odloku o proračunu občine se določita višina in kriterij za razdelitev
razpoložljivih sredstev za delovanje vaških skupnosti. |
|
|
102. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti: |
|
|
– prihodki od dohodnine, |
|
|
– davek na dediščine in darila, |
|
|
– davek na dobitke od iger na srečo, |
|
|
– davek od prometa nepremičnin, |
|
|
– upravne takse, |
|
|
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj
igralnic, |
|
|
– davek od premoženja, |
|
|
– finančne izravnave, |
|
|
– nadomestitev za uporabo stavbnega zemljišča, |
|
|
– krajevne turistične takse, |
|
|
– komunalne takse, |
|
|
– pristojbine, |
|
|
– pristojbina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega
zemljišča ali gozda, |
|
|
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in
onesnaževanje okolja, |
|
|
– prihodki uprave in |
|
|
– prihodki določeni z drugimi predpisi. |
|
|
Prihodki iz tega člena pripadajo občini v višini določeni
z zakonom oziroma z aktom o njihovi uvedbi. |
|
|
103. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo
prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti
prihodki od: |
|
|
– obresti na depozite, |
|
|
– najemnin za stanovanja in poslovne prostore, |
|
|
– prodaje nepremičnega premoženja, |
|
|
– prodaje premičnega premoženja, |
|
|
– drugega premoženja, |
|
|
– vrnjenih depozitov, akreditivov in garantnih pisem, |
|
|
– nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, |
|
|
– komunalnih prispevkov, |
|
|
– samoprispevka, |
|
|
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti
na lokalni ravni, |
|
|
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb v
režiji, |
|
|
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine, |
|
|
– ožjih delov občine, |
|
|
– dotacije, darila in pomoči, |
|
|
– namenska sredstva iz državnega proračuna ali skladov in |
|
|
– drugi prihodki. |
|
|
104. člen |
|
|
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani
odhodki po natančnih namenih, po uporabnikih proračuna, investicijah,
investicijskem vzdrževanju in drugih namenih. |
|
|
105. člen |
|
|
Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na
katerega se nanaša. |
|
|
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se
nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. |
|
|
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti
sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v
proračunu za preteklo leto. |
|
|
O izvajanju proračuna občine za začasno financiranje
lokalnih zadev javnega pomena obvesti proračunske porabnike župan s
sklepom. |
|
|
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti
občinski svet ter nadzorni odbor občine. |
|
|
106. člen |
|
|
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih
obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da
proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje
posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih
zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
|
|
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski
svet. |
|
|
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati
rebalans proračuna. |
|
|
107. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok
občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun,
določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
108. člen |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma
pristojnost uporabnika ali posrednega uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
|
|
Če se uporabnik ali posredni uporabnik med letom ukine in
njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva
prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge
uporabnike. |
|
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
|
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu. |
|
|
109. člen |
|
|
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna
izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje
odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v skladu
z zakonom, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. |
|
|
O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega
člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi
naslednji seji. |
|
|
110. člen |
|
|
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno
doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako
leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov. |
|
|
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo
rezerve občine 2 odstotka letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov
in odhodkov za zadnje leto. |
|
|
111. člen |
|
|
Rezerva se uporablja: |
|
|
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri
odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so: suša, potres,
požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z
zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci; |
|
|
– za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki
pritekajo neenakomerno; |
|
|
– za kritje proračunskega primanjkljaja. |
|
|
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega
odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge
alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. |
|
|
O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega
člena odloča župan. |
|
|
112. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun,
sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. |
|
|
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in
doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in
dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski
svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko
bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni
račun. |
|
|
V
zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki
ter drugi prejemki in odhodki ter drugi izdatki občine za preteklo leto. |
|
|
Zaključni račun za preteklo leto se predloži občinskemu
svetu najkasneje do konca marca tekočega leta. |
|
|
113. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
Ožji deli občine se ne smejo zadolževati. |
|
|
114. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. |
|
|
O soglasju odloča župan. Župan odloča tudi o dajanju
poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. |
|
|
Soglasje izda župan. |
|
|
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
|
115. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba
občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v
ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani
organizaciji. |
|
|
Finančno poslovanje občine izvaja občinska uprava ali skupni organ
občinske uprave. |
|
|
Opravljanje posameznih nalog finančnega poslovanja ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje
pogoje strokovnosti oziroma pogoje predpisane z zakonom in podzakonskimi
predpisi. |
|
|
116. člen |
|
|
Nabavo blaga,
nabavo storitev
naročanje storitev ter oddajo gradbenih del
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
117. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki
sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet
sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
118. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega
sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
|
|
119. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega
sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
120. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
121. člen |
|
|
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen
pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. |
|
|
122. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
123. člen |
|
|
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela
organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
|
|
124. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine se objavijo v
Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za
katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
125. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
126. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh
iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
127. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v
ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine
brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
128. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim
sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti
občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v
njeno pristojnost. |
|
|
129. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija
konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in
zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na
škodo javnih koristi občine. |
|
|
130. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot
stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine,
določene z ustavo in zakoni. |
|
|
131. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo
koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje
mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
|
132. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti
izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni
delavci javni
uslužbenci občinske uprave. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in
strokovnostjo njihovega dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz
državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih
mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne
pristojnosti. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
133. člen |
|
|
Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov občine
do uskladitve določb ZLV z ZLS določi svet ožjega dela občine s svojim
aktom. |
|
|
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi občinski
svet z odlokom, če svet ožjega dela občine s tem soglaša. |
|
|
134. člen |
|
|
Po prenehanju mandata članov sveta vaških skupnosti, ki so
bili izvoljeni na lokalnih volitvah v letu 1998, se vaške skupnosti
ukinejo. |
|
|
Naloge, pristojnosti, pravice in obveznosti vaških
skupnosti ter svetov vaških skupnosti preidejo na krajevne skupnosti
oziroma svete krajevnih skupnosti, v kateri sestavi so bile. |
|
|
135. člen |
|
|
Po prenehanju mandata članov sveta krajevnih skupnosti, ki so bili
izvoljeni na lokalnih volitvah v letu 2002, krajevne skupnosti prenehajo
delovati. Pravice in obveznosti krajevnih skupnosti, ki prenehajo
obstajati in jim je prenehala pravna subjektiviteta, preidejo na občino.
Prve člane vaških odborov imenuje občinski svet po preteku mandata sveta
krajevnih skupnosti, izvoljenih na lokalnih volitvah leta 2002.
Premoženje krajevnih skupnosti, ki s spremembami statuta prenehajo z
delovanjem, se nameni za potrebe vaških skupnosti, na območju katere se
nahajajo, ali njegov sorazmerni del, če gre za neločljivo funkcionalno
premoženje, kar se zavede v zemljiško knjigo. |
|
|
|
|
|
Št. 015 02.208/99 |
|
|
Rogašovci, dne 28. junija 1999. |
|
|
Župan
Občine Rogašovci
Janko Halb, dipl. ek. l. r. |
|
|
|