|
Na podlagi 27.,
31., 33., 175. in 190. člena
Zakona o urejanju prostora ZUreP-1
(Ur.l. RS, št. 110/02, 08/03-popravek), 7. in 16. člena
Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/99, 1/01, 3/02
in 4/03) in sprejetega
Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev Ob letališču
(Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02) in po
pridobitvi pozitivnih mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora je
Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 17 redni seji,
dne 13. 07. 2005 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
O PROSTORSKIH
UREDITVENIH POGOJIH |
|
OBMOČJA OB
LETALIŠČU |
|
I. |
|
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji območja Ob letališču (v
nadaljevanju PUP Ob letališču), ki skladno sprejetemu odloku o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana
občine Kranj za obdobje 1986 – 2000 za območje občine Cerklje na
Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin
družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 – 1990 za območje
občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine
Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02 in popravek št. 3/03, odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah
dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem,
dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št.
3/04), v nadaljevanju prostorske sestavine dolgoročnega in
družbenega plana občine, obravnavajo prostorske ureditvene pogoje
osrednjega dela Urbanistične zasnove Letališča Brnik. PUP Ob
letališču je izdelal UB, Urbanistični biro d.o.o. iz Kamnika pod
številko projekta 4/2004 v maju 2004 in jih na podlagi stališč do
pripomb in predlogov iz javne razgrnitve, javne obravnave in seje OS
Cerklje na Gorenjskem dopolnil v marcu 2005. Kot priloga PUP Ob
letališču je izdelano okoljsko poročilo (IPSUM, okoljske investicije
d.o.o., november 2004). |
|
2. člen |
|
(vsebina PUP Ob
letališču) |
|
PUP
Ob letališču vsebuje: |
|
|
|
1.
Tekstualni del: |
|
1.1. Odlok |
|
1.2.
Obrazložitev |
|
1.3.
Smernice (pogoje) in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora in |
|
1.4. Priloge
prostorskega akta. |
|
|
|
2.
Grafični del: |
|
2.1.
Povzetek prostorskih sestavin planskega akta občine |
|
2.2. Prikaz
ureditvenega območja PUP Ob letališču |
|
2.3. Prikaz
meril in pogojev za oblikovanje posegov v merilu 1:2000 |
|
2.4. Prikaz
meril in pogojev za varstvo naravnega in ustvarjenega okolja v
merilu |
|
1:2000 in |
|
2.5. Prikaz
meril in pogojev za prometno in komunalno urejanje v merilu 1:2000. |
|
|
|
3. člen |
|
(vsebina odloka o
PUP Ob letališču) |
|
Besedilo odloka
sestavljajo: |
|
I.
SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
II.
SKUPNE DOLOČBE |
|
1.
OBSEG
OBMOČJA UREJANJA S PUP OB LETALIŠČU |
|
2.
NAMENSKA
RABA PROSTORA |
|
3.
MERILA IN
POGOJI ZA: |
|
3.1. vrsto
prostorskih ureditev in gradenj, |
|
3.2. oblikovanje
prostorskih ureditev in gradnjo objektov, |
|
3.3. določanje
gradbenih parcel in parcelacije zemljišč, |
|
3.4. prometno
urejanje, |
|
3.5. komunalno
urejanje, |
|
3.6. ohranjanje
narave in varstvo okolja, |
|
3.7. varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe. |
|
4.
ETAPNOST IZVEDBE |
|
5.
OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
|
III.
POSEBNE DOLOČBE |
|
1.
SKUPNE
POSEBNE DOLOČBE ZA CELOTNO OBMOČJE |
|
2.
PODROBNEJŠE POSEBNE DOLOČBE |
|
1. USMERITVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNIH ZAZIDAV |
|
2.
USMERITVE GLEDE NA VRSTE POSEGOV |
|
3. USMERITVE ZA OBLIKOVANJE OBMOČIJ |
|
IV.
PREHODNE
DOLOČBE |
|
V.
KONČNE
DOLOČBE |
|
II. |
|
|
|
SKUPNE DOLOČBE |
|
|
|
1. OBSEG OBMOČJA
UREJANJA S PUP OB LETALIŠČU |
|
|
|
4. člen |
|
(obseg območja) |
|
Območje urejanja
s PUP Ob letališču obsega površine, ki so s severa omejene z
območjem lokacijskega načrta L5/1 glavne ceste GII-104 Kranj – Moste
(odsek ob letališču), z jugovzhoda z območjem L4 poslovno ekonomske
cone Brnik, z jugozahoda in zahoda pa z manevrskimi površinami in
površinami obstoječe vzletno-pristajalne steze z neposredno
opredeljenimi spremljajočimi programi. |
|
Površina območja
obsega 86,59 hektarjev. |
|
|
|
2. NAMENSKA RABA
PROSTORA |
|
|
|
5. člen |
|
(namenska raba) |
|
Prostorske
sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine določajo osnovno
namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena s PUP
Ob letališču v poglavju skupnih določb oziroma za specifične primere
tudi v poglavju posebnih določb tega odloka in usklajena s
programsko zasnovo Ob letališču. |
|
Posebej so
opredeljeni koridorji prometne, energetske in komunalne
infrastrukture ter zvez. Ti koridorji ponekod prekrivajo območja
podrobnejše namenske rabe, pri čemer so v teh primerih posebej
opredeljeni pogoji za izvedbo infrastrukture. |
|
|
|
6. člen |
|
(prevladujoča
namenska raba) |
|
Celotno območje
urejanja s PUP Ob letališču je razdeljeno na posamezne morfološke
(funkcionalne) celote, ki so označene z oznako prevladujoče namenske
rabe ter zaporedno številko. |
|
|
|
Združujejo
istovrstne, podobne oz. kompatibilne programe. Določene so sledeče
funkcionalne celote: |
|
(1)
Funkcionalna celota potniških terminalov (FC – PT), |
|
(2)
Funkcionalna celota terminalom pripadajočega dela letališke ploščadi
(FC – VO) |
|
(3)
Funkcionalni sklop enajstih funkcionalnih celot poslovno upravnih
programov s parkirišči oz. parkirnimi hišami (FC – P, U, Pa – 1 do
11) |
|
(4)
Funkcionalna celota osrednjega hotelskega kompleksa na severu
območja (FC – H) z dvoje funkcionalnih enot |
|
(5)
Funkcionalna celota nakupovalnega središča (FC – N) z dvema
funkcionalnima enotama |
|
(6)
Funkcionalna celota razvoja tovornega terminala letališča (FC – TT),
ki vključuje šestnajst funkcionalnih enot, med njimi tudi območje za
objekt kontrole letenja in skupni objekt državne uprave na letališču |
|
(7)
Funkcionalna celota obstoječih in razvojnih površin tovornih
terminalov, Adrie Airwais, splošnega letalstva in policije (FC –
FVS) |
|
(8)
Funkcionalna celota razvojnih programov Adrie Airwais (FC – AA) s
osmimi funkcionalnimi enotami |
|
(9)
Funkcionalna celota obletaliških poslovno proizvodnih programov (FC
– PR – 1) s tremi funkcionalnimi enotami |
|
(10)
Funkcionalna celota poslovno proizvodnih programov (FC – PR – 2) z
dvema funkcionalnima enotama |
|
(11)
Funkcionalna celota poslovno proizvodnih programov (FC – PR -3) z
dvema funkcionalnima enotama |
|
(12)
Funkcionalna celota energetike (FC – E) s tremi funkcionalnimi
enotami |
|
(13)
Funkcionalna celota skladiščenja goriva (FC – Go) s petimi
funkcionalnimi enotami |
|
(14)
Funkcionalna celota vzdrževanja letališča (FC – V) s troje
funkcionalnih enot |
|
(15)
Funkcionalna celota čistilne naprave letališča (FC – ČN) z štirimi
funkcionalnimi enotami |
|
(16)
Funkcionalna celota zelene cezure ob novonačrtovani glavni cesti
GII-104 (FC – ZG) z desetimi funkcionalnimi enotami |
|
(17)
Sklop
devetih funkcionalnih celot (FC – I 1 – 9) prometne, cestne
infrastrukture letališča, ki vključuje glavni priključek letališča
na glavno cesto GII – 104 ter vzdolžne prometnice območja |
|
(18)
Sklop
osmih funkcionalnih celot (FC – I a – h) prometne, cestne
infrastrukture letališča, ki vključuje prečne prometnice območja,
vključno s sekundarno prometnico priključka na glavno cesto GII –
104 |
|
(19)
Sklop
funkcionalnih enot, ki so sicer vključene v druge funkcionalne
celote (pridodana oznaka Ž) a predstavljajo načrtovani koridor
poteka bodoče železniške povezave letališča z Ljubljano. |
|
|
|
Funkcionalne
celote so glede na skupne in posebne značilnosti podrobneje
opredeljene v poglavjih skupnih in posebnih določb. |
|
7. člen |
|
(podrobnejša
namenska raba) |
|
Območje Ob
letališču je detajlneje opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo, ki
je določena za vsako funkcionalno celoto posebej. Podrobnejša
namenska raba označuje možne rabe znotraj posamezne funkcionalne
enote in je uvodoma razdeljena na namensko rabo znotraj tistih delov
funkcionalnih celot (funkcionalne enote), ki so namenjeni poselitvi
in na namensko rabo v delih, ki so namenjeni gospodarski javni
infrastrukturi. |
|
|
|
(1)
Namenska
raba znotraj tistih delov FC, ki so namenjeni poselitvi: |
|
|
|
D |
- |
Območja
stavb splošnega družbenega pomena |
|
|
|
DUL
|
- |
Območja
namenjena upravnim službam letališča |
DPD |
- |
Območja
namenjena poslovni dejavnosti, vezani na letališče in širše |
DPT |
- |
Območja
namenjena potniškim terminalom letališča |
DTT |
- |
Območja
namenjena tovornim terminalom letališča |
DPS |
- |
Območja
namenjena posebnim službam na letališču |
|
|
|
M |
- |
Mešana
območja |
|
|
|
MUP |
- |
Območja
pretežno namenjena upravnim in poslovnim stavbam |
MPP |
- |
Območja
pretežno namenjena poslovno proizvodnim in skladiščnim
stavbam ter storitveni dejavnosti s parkirišči |
MTR |
- |
Območja
pretežno namenjena turizmu z možnostjo nastanitve in
rekreacije (hoteli, penzioni,...) |
MPT |
- |
Območja
pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, poslovnim stavbam,
nakupovalnim središčem in objektom za šport in rekreacijo |
MSV |
- |
Območja
pretežno namenjena servisnim in vzdrževalnim stavbam in
objekom letališča |
MPG |
- |
Območja
pretežno namenjena poslovnim in gostinskim stavbam |
|
|
|
Z |
- |
Območja
rekreacijskih in zelenih površin |
|
- |
|
ZPL |
- |
Območja
pretežno namenjena obletališkim parkirnim programom |
ZGC |
- |
Območja
pretežno namenjena zeleni gozdni cezuri ob glavni cesti |
|
|
|
|
(2)
Namenska
raba delov, ki so namenjeni gospodarski javni infrastrukturi: |
|
|
|
I |
- |
Območja
prometne infrastrukture |
|
|
|
IDC |
- |
Območja
pretežno namenjena državnim cestam |
ILC |
- |
Območja
pretežno namenjena obletališkemu cestnemu omrežju |
ILL |
- |
Območja
prepleta terminalskih, servisnih programov in letalskega
prometa |
IŽP |
- |
Območja
prepleta koridorja načrtovane železniške infrastrukture
letališča z ostalo namensko rabo |
IPA |
- |
Območja
namenjena mirujočemu prometu (parkirišča, garažne hiše,...) |
|
|
|
E |
- |
Območja
energetske infrastrukture |
|
|
|
ENE |
- |
Območje
pretežno namenjeno energetski oskrbi letališča in
obletaliških programov |
|
|
|
Č |
- |
Območja
za čiščenje voda |
|
|
|
ČNL |
- |
Območje
pretežno namenjeno čistilni napravi |
|
|
|
K |
- |
Območja
koridorjev podzemne komunalne infrastrukture |
|
|
|
KPI |
- |
Območje
prepleta koridorjev podzemne komunalne infrastrukture z
ostalo namensko rabo (* - pogojno) |
|
|
Preglednica (1):
pregled funkcionalnih celot, funkcionalnih enot in podrobnejše
namenske rabe |
|
|
|
Zap.
št. |
Oznaka
funkcionalne celote (FC) |
Oznaka
funkcionalne enote (FE) |
Podrobnejša namenska raba |
1. |
FC – PT |
FEPT –
1/1 |
DPT, MUP,
DUL |
FEPT -
1/2 |
DPT, MUP,
DUL, ILC |
FEPT –
2/1 |
DPT, MUP,
DUL |
FEPT –
2/2 |
DPT, MUP,
DUL, ILC |
FEPT –
3/1 |
DPT, MUP,
DUL |
FEPT – 3/2 |
DPT, MUP, DUL, ILC |
FEPT – 4/1 |
DPT, DUL, MUP |
FEPT – 4/2 |
DPT, DUL, MUP, ILC |
FEPT – 5/1 |
DPT, DUL,
MUP |
FEPT –
5/2 |
DPT, DUL,
MUP, ILC |
FEPT –
6/1 |
DPT, DUL,
MUP |
FEPT –
6/2 |
DPT, DUL,
MUP, ILC, ILL |
FEPT –
7/1 |
DPT, DUL,
MUP, ILL |
FEPT –
7/2 |
DPT, DUL,
MUP, ILL |
|
|
2. |
FC – VO |
FEVO –
1/1 |
ILL |
|
|
3.1. |
FC – P,
U, Pa – 1 |
FEPUPa –
1/1 |
DUL, IPA,
DPD, MUP |
FEPUPa –
1/2 |
ILC, IPA,
KPI* |
FEPUPa –
1/3 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa –
1/4 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa –
1/5ž |
ILC, IPA,
ZPL, KPI*, IŽP |
|
|
3.2. |
FC – P,
U, Pa – 2 |
FEPUPa –
2/1 |
DUL, IPA,
DPD, MUP |
FEPUPa –
2/2 |
ILC, IPA,
KPI* |
FEPUPa –
2/3 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa –
2/4 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa –
2/5ž |
ILC, IPA,
ZPL, KPI*, IŽP |
|
|
3.3. |
FC – P,
U, Pa – 3 |
FEPUPa –
3/1 |
DUL, IPA,
DPD, MUP |
FEPUPa –
3/2 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
|
|
3.4. |
FC – P,
U, Pa – 4 |
FEPUPa –
4/1 |
DUL, IPA,
DPD, MUP |
FEPUPa –
4/2 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa –
4/3 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa –
4/4ž |
ILC, IPA,
ZPL, KPI*, IŽP |
|
|
3.5. |
FC – P,
U, Pa – 5 |
FEPUPa –
5/1 |
DUL, IPA,
DPD, MUP |
FEPUPa –
5/2 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa – 5/3 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa – 5/4ž |
ILC, IPA, ZPL, KPI*, IŽP |
|
|
3.6. |
FC – P, U, Pa – 6 |
FEPUPa –
6/1 |
DUL, IPA,
DPD, MUP |
FEPUPa –
6/2 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa –
6/3ž |
ILC, IPA,
ZPL, KPI*, IŽP |
|
|
3.7.
|
FC – P,
U, Pa – 7 |
FEPUPa –
7/1 |
DUL, IPA,
DPD, MUP |
FEPUPa –
7/2 |
ILC, IPA,
ZPL, KPI* |
FEPUPa –
7/3ž |
ILC, IPA,
ZPL, KPI*, IŽP |
|
|
3.8. |
FC – P,
U, Pa – 8 |
FEPUPa –
8/1 |
MUP, DPD,
IPA |
FEPUPa –
8/2 |
ILC, ZPL,
KPI* |
FEPUPa –
8/3 |
ILC, ZPL,
KPI* |
|
|
3.9. |
FC – P,
U, Pa – 9 |
FEPUPa –
9/1 |
MUP, DPD,
IPA |
FEPUPa –
9/2 |
ILC, ZPL,
KPI* |
|
|
4. |
FC - H |
FEH - 1 |
MTR, IPA,
ZPL |
FEH - 2 |
ILC, ZPL,
KPI* |
|
|
5. |
FC - N |
FEN – 1/1 |
MPT, IPA,
ZPL |
FEN – 1/2 |
IPA, ZPL,
KPI* |
|
7. |
FC – TT |
FETT –
1/1 |
DTT, IPA,
MSV |
FETT –
1/2 |
DTT, IPA,
MSV |
FETT – 2 |
IPA, ZPL, KPI* |
FETT – 3,ž |
IPA, ZPL, KPI*;IŽP |
FETT – 4 |
IPA, ZPL, KPI* |
FETT – 5 |
IPA, ZPL,
KPI* |
FETT – 6 |
IPA, ZPL,
KPI* |
FETT – 7 |
ILC, ZPL,
KPI* |
FETT – 8 |
ILC, ZPL,
KPI* |
FETT –
9,ž |
ILC, ZPL,
KPI*, IŽP |
FETT –
10,ž |
ILC, KPI,
KPI*, IŽP |
FETT –
11,ž |
ILC,
KPI,I KPI*, ŽP |
FETT –
P,U,Pa - 1 |
DPS, DUL,
DPD,MUP,IPA |
FETT –
P,U,Pa - 2 |
DPS, DUL,
DPD,MUP,IPA |
FETT –
P,U,Pa - 3 |
DPS, DUL,
DPD,MUP,IPA |
FETT –
P,U,Pa - 4 |
DPS, DUL,
DPD,MUP,IPA |
|
|
8. |
FC - FVS |
FEFVS - 1 |
MSV, DPS,
KPI, ILL, ILC, IPA |
|
DTT, DPD |
9. |
FC - AA |
FEAA – 1 |
DPD, MUP, MPP, IPA |
FEAA – 2/1 |
IPA, ZPL, KPI* |
FEAA – 2/2ž |
IPA, ZPL,
KPI*, IŽP |
FEAA –
2/3 |
IPA, ZPL,
KPI* |
FEAA – 3 |
ILC, KPI |
FEAA – 4ž |
ILC,
KPI*, IŽP, ZPL |
FEAA – 5 |
ILC,
KPI*, ZPL |
FEAA – 6ž |
ILC,
KPI*, ZPL, IŽP |
|
|
10. |
FC – PR1 |
FEPR –
1/1a |
MPP, IPA,
DPD |
FEPR –
1/1b |
IPA, ZPL,
KPI* |
FEPR –
1/2 |
DPS, ZPL,
IPA, MPP |
|
|
11. |
FC – PR2 |
FEPR –
2/1 |
MPP, IPA,
DPD |
FEPR –
2/2 |
ILC, ZPL,
KPI* |
|
|
12. |
FC – PR3 |
FEPR –
3/1 |
MPP, IPA,
DPD |
FEPR –
3/2 |
ILC, ZPL,
KPI* |
|
|
13. |
FC - E |
FE E -
1/1 |
ENE, KPI,
ILC |
FE E -
1/2 |
ZPL, KPI |
FE E -
1/3 |
ILC, ZPL,
KPI |
|
|
14. |
FC - Go |
FEGo –
1/1 |
MSV, DPS,
KPI |
FEGo –
1/2 |
ILC, ZPL,
KPI |
FEGo –
2/1 |
MSV, DPS,
KPI |
FEGo –
2/1 |
ILC, ZPL,
KPI |
FEGo – 3 |
MSV, DPS,
KPI |
|
|
15. |
FC – V |
FEV – 1 |
MSV, DPS,
IPA |
FEV – 2 |
ILC, ZPL,
KPI* |
FEV – 3 |
ILC, ZPL,
KPI |
|
|
16. |
FC – ČN |
FEČN –
1/1 |
ČNL, KPI,
MSV |
FEČN –
1/2 |
ILC, KPI,
ZPL |
FEČN – 2/1 |
ČNL, KPI, MSV |
FEČN – 2/2 |
ILC, KPI, ZPL |
|
|
18. |
FC – Z, G |
FEZG – 1 |
ZGC, ZPL, KPI |
FEZG – 2ž |
ZGC, ZPL,
IŽP, KPI |
FEZG – 3 |
ZGC, ZPL,
KPI |
FEZG – 4 |
ZGC, ZPL,
KPI |
FEZG – 5 |
ZGC, ZPL,
KPI |
FEZG – 6 |
ZGC, ZPL,
KPI |
FEZG – 7i |
ZGC, ILC,
ZPL, KPI |
FEZG – 8i |
ZGC, ILC,
ZPL, KPI |
FEZG – 9i |
ZGC, ILC,
ZPL, KPI |
FEZG –
10i |
ZGC, ILC,
ZPL, KPI |
|
|
19.1. |
FC – I1 |
FE I1 - 1 |
IDC, ILC,
KPI, ZPL |
FE I1 –
2ž |
ILC, IŽP,
KPI, ZPL |
FE I1 –
3ž |
ILC, IŽP,
KPI, ZPL |
FE I1 – 4 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I1 – 5 |
ILC, KPI,
ZPL |
|
|
19.2. |
FC – I2 |
FE I2 – 1 |
ILC, IPA,
KPI, ZPL |
FE I2 –
2ž |
ILC, KPI,
ZPL, IŽP |
FE I2 – 3 |
ILC, IPA,
KPI, ZPL |
FE I2 –
4ž |
ILC, KPI,
ZPL, IŽP |
FE I2 – 5 |
ILC, IPA,
KPI, ZPL |
|
|
19.3. |
FC – I3 |
FE I3 – 1 |
ILC, ZPL, KPI |
FE I3 – 2 |
ILC, ZPL, KPI |
FE I3 – 3 |
ILC, ZPL, KPI |
FE I3 – 4 |
ILC, ZPL, KPI |
FE I3 – 5 |
ILC, ZPL,
KPI |
FE I3 – 6 |
ILC, ZPL,
KPI |
FE I3 – Z |
ZPL, KPI |
|
|
19.4. |
FC – I4 |
FE I4 –
1ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I4 –
2ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I4 –
3ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I4 –
4ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I4 –
5ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I4 –
6ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
|
|
19.5. |
FC – I5 |
FE I5 – 1 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 – 2 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 – 3 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 – 4 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 – 5 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 – 6 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 – 7 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 – 8 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 – 9 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE I5 –
10ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
11ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
12ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
13ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
14ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
15ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
16ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
17ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
18ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
19ž |
ILC, KPI,
IŽP, ZPL |
FE I5 –
20ž |
ILC, KPI, IŽP, ZPL |
|
|
19.6. |
FC – I6 |
FE I6 – 1 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I6 – 2 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I6 – 3 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I6 – 4 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I6 – 5 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I6 – 6 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I6 – 7 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I6 – 8 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I6 – 9 |
ILC, KPI, ZPL |
|
|
19.7. |
FC – I7 |
FE I7 – 1 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I7 – 2 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I7 – 3 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I7 – 4 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I7 – 5 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I7 – 6 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I7 – 7 |
ILC, KPI, ZPL |
FE I7 – 8 |
ILC, KPI, ZPL |
|
|
19.8. |
FC – I8 |
FE I8 – 1 |
ZPL, ILC,
KPI |
FE I8 – 2 |
ZPL, ILC,
KPI |
|
|
19.9. |
FC – I9 |
FE I9 – 1 |
ZPL, ILC, KPI |
FE I9 – 2 |
ZPL, ILC, KPI |
|
|
20.1. |
FC - Ia |
FE Ia – 1 |
ILC, KPI, ZPL |
FE Ia – 2 |
ILC, KPI, ZPL |
|
|
20.2. |
FC – Ib |
FE Ib –
1ž |
ILC, IŽP, KPI, ZPL |
FE Ib – 2 |
ILC, KPI, ZPL |
FE Ib – 3 |
ILC, KPI,
ZPL |
|
|
20.3. |
FC - Ic |
FE Ic – 1 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE Ic –
2ž |
ILC, IŽP,
KPI, ZPL |
FE Ic – 3 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE Ic – 4 |
ILC, KPI, ZPL |
|
|
20.4. |
FC – Id |
FE Id – 1 |
ILC, KPI, ZPL |
FE Id –
2ž |
ILC, IŽP, KPI, ZPL |
FE Id – 3 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE Id – 4 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE Id – 5 |
ILC, KPI,
ZPL |
|
|
20.5. |
FC – Ie |
FE Ie – 1 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE Ie – 2 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE Ie – 3 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE Ie – 4 |
ILC, KPI,
ZPL |
|
|
20.6. |
FC – If |
FE If – 1 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE If – 2 |
ILC, KPI,
ZPL |
|
|
20.7. |
FC - Ig |
FE Ig – 1 |
ILC, KPI,
ZPL |
FE Ig – 2
|
ILC, KPI,
ZPL |
|
|
20.8. |
FC - Ih |
FE Ih – 1 |
ILC, KPI,
ZPL |
|
|
|
|
V preglednici 1
so določene prevladujoče podrobnejše namenske rabe, ki jih je možno
nadgrajevati s kompatibilnimi dejavnosti, ob pogoju, da te ne
presegajo 30 % obsega prevladujočih namenskih rab funkcionalne
enote. |
|
3. MERILA IN
POGOJI |
|
|
|
3.1. MERILA
IN POGOJI ZA VRSTO PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ |
|
|
|
8. člen |
|
Merila in pogoji
določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za
vsa istovrstna območja na stavbnih zemljiščih, razen če v posebnih
določbah ni določeno drugače. |
|
Merila in pogoji,
določeni s tem odlokom, so podlaga za izdelavo posebnega dela
projekta ter gradnjo enostavnih objektov na celotnem območju
urejanja Ob letališču. |
|
|
|
9. člen |
|
(vrste ureditev
in gradenj) |
|
V območju PUP Ob
letališču so možne naslednje vrste ureditev in gradenj: |
|
|
|
(1.) |
gradnja
novih objektov, |
(1.1.) |
dozidave
obstoječih stavb, |
(1.2.) |
nadzidave
obstoječih stavb, |
(2.) |
rekonstrukcije obstoječih objektov, |
(3.) |
vzdrževanje obstoječih objektov, |
(4.) |
nadomestne gradnje objektov, |
(5.) |
odstranitev objektov, |
(6.) |
spremembe
namembnosti objektov (stavb), |
(7.) |
spremembe
rabe stavb, |
(8.) |
gradnja
gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in
objektov v javni rabi, |
(9.) |
gradnja
inženirskih objektov, |
(10.) |
gradnje
in postavitve enostavnih objektov: |
(10.a) |
gradnje
in postavitve pomožnih objektov kot so:
-
objekti za lastne potrebe;
-
ograje;
-
pomožni infrastrukturni objekti;
-
pomožni kmetijsko-gozdarski objekti; |
(10.b) |
postavitve začasnih objektov, |
(10.c) |
gradnja
vadbenih objektov, |
(10.d) |
postavitev spominskih obeležij, |
(10.e) |
postavitev urbane opreme. |
|
|
Pred pričetkom
del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno
gradnjo, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je
potrebno tudi za enostavne objekte kadar ne izpolnjujejo enega ali
več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj
zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih
objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z
objekti in pripadajočimi zemljišči. |
|
10. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
PUP
Ob letališču uporablja za določanje meril in pogojev številne
izraze, ki jim je v nadaljevanju opredeljen pomen: |
|
(1)
objekt
je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z
vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami; |
|
(2)
stavba
je
objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so
namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti; |
|
(3)
gradbeni inženirski objekti
so objekti
transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja,
elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni
inženirski objekti; |
|
(4)
prostorska ureditev
je načrtovana
razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju; |
|
(5)
gradnja
novega objekta
je izvedba del, s
katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida
in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled; |
|
(6)
rekonstrukcija objekta
je spreminjanje
tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta
spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba
del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in
namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski
elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave; |
|
(7)
vzdrževanje objekta
je izvedba del, s
katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova
uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna
dela in vzdrževalna dela v javno korist; |
|
(8)
nadomestna gradnja
je izvedba del,
ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni
bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s
katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in
vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe
nadomestnega objekta odstrani; |
|
(9)
odstranitev objekta
je izvedba del, s
katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi
prejšnje stanje; |
|
(10)
sprememba namembnosti
je izvedba del,
ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja
zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe
objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv
objekta na okolico; |
|
(11)
sprememba rabe
je takšna izvedba
del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne
spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov
na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje
dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti
podobno dejavnostjo; |
|
(12)
zakonito zgrajen objekt
je objekt ali
stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih
dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967; |
|
(13)
gospodarska javna infrastruktura
so omrežja,
neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja
prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami
in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva
okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi; |
|
(14)
objekt
v javni rabi
je objekt,
katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na
način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe,
namenjene javni rabi; |
|
(15)
pomožni
objekt
je objekt za lastne potrebe, znotraj gradbene parcele, ki pripada
stavbi, oz. objektu zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja in
služi izboljšavi bivalnih in delovnih pogojev, ograja, ki omejuje
dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni
infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne
infrastrukture, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v
javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje; |
|
(16)
začasni
objekt
je enostavni
objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen
sezonski ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno,
ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve
oziroma skladiščenja; |
|
(17)
vadbeni
objekt
je enostavni
objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kakor tudi
enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu
vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne
spreminja vodnih in reliefnih značilnosti; |
|
(18)
spominsko obeležje
je konstrukcijsko
enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi
zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka
oziroma za prireditev; |
|
(19)
urbana
oprema
so enostavno
premakljvi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja
namenska raba javnih površin; |
|
(20)
sanitarne sečnje
so sečnje
okuženega, z insekti napadanega, močno poškodovanega ali podrtega
drevja; |
|
(21)
faktor
zazidanosti gradbene parcele (FZ)
je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino
gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične
projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na
horizontalno ravnino zemljišča; |
|
(22)
faktor
izrabe gradbene parcele
je razmerje med
bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele.
Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe; |
|
(23)
funkcionalna celota
je skupek
gradbenih parcel, ki načeloma združujejo istovrstne programe oziroma
dejavnosti na smiselno zaokroženi prostorski celoti; |
|
(24)
funkcionalna enota
je del
funkcionalne celote s specifično namembnostjo oziroma podrobnejšo
namensko rabo, ki je deloma ali popolnoma drugačna od sosednjih
oziroma je zanjo določen drugačen režim ali možnost etapnosti
realizacije. |
|
|
|
11. člen |
|
(merila in
pogoji) |
|
PUP Ob letališču
določa merila in pogoje za vrsto prostorskih ureditev in gradenj, ki
izhajajo iz zasnove ureditve celotnega območja in je podrobneje
opredeljeno v točki 3.2. tega odloka. Glede na podrobnejšo namensko
rabo so v posameznih istovrstnih funkcionalnih enotah dovoljene
naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj: |
|
|
|
(1)
V
funkcionalnih enotah namenjenim potniškim terminalom letališča
(DPT), upravnim službam letališča (DUL), poslovni dejavnosti vezani
na letališče in širše (DPD) in mešanih območij pretežno namenjenih
upravnim in poslovnim stavbam (MUP) so dovoljene: |
|
(a)
gradnje
potniških terminalov z vsemi spremljajočimi stavbami in objekti, ki
omogočajo normalno in učinkovito funkcioniranje terminalov;
|
|
(b)
gradnje
novih upravnih in poslovnih stavb za potrebe letališča in širše v
skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje ter
dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele; |
|
(c)
gradnje
novih stavb in spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena,
storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;
|
|
(d)
dozidave
obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z namensko rabo
območja, v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje
oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele
(FI); |
|
(e)
nadzidave
obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo
območja, višinskim gabaritom dovoljenim za to območje, za
večstanovanjske objekte tudi v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe
gradbene parcele (FI); |
|
(f)
spremembe
namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
(g)
gradnje in
postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, gradnje in
postavitve ograj, postavitve začasnih objektov in vadbenih objektov
ter spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti za lastne
potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost oziroma v
skladu z dovoljenim faktorjem izrabe (FI), vendar pa mora biti
takšna gradnja organizirana. |
|
|
|
(2)
V
funkcionalnih enotah namenjenih tovornim terminalom letališča (DTT),
poslovno proizvodnim in skladiščnim stavbam ter storitveni
dejavnosti s parkirišči (MPP) so dovoljene: |
|
(a)
gradnje
tovornih terminalov letališča z vsemi spremljajočimi stavbami in
objekti, ki omogočajo normalno in učinkovito funkcioniranje
terminala; |
|
(b)
gradnje
poslovno proizvodnih in skladiščnih stavb ter storitvenih dejavnosti
s parkirišči v skladu z merili za pozidanost in oblikovanje ter
dovoljenim faktorjem izrabe gradbene parcele; |
|
(c)
dozidave
obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja
ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
(d)
nadzidave
obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja
ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje; |
|
(e)
spremembe
namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega območja oziroma predstavlja
dopolnilno dejavnost kmetije; |
|
(f)
gradnje in
postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, začasnih in
vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni
objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in
pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele). |
|
|
|
(3)
V
funkcionalnih enotah pretežno namenjenih turzimu z možnostjo
nastanitve in rekreacije (MTR) so dovoljene: |
|
(a)
gradnje
hotelov, penzionov in apartmajske ponudbe s spremljajočimi objekti
in stavbami, ki služijo osnovni dejavnosti; |
|
(b)
gradnje
rekreacijskih in športnih objektov, ki so namenjeni primarni
turistični ponudbi; |
|
(c)
gradnje,
dozidave in nadzidave v času veljavnosti tega odloka zgrajenih stavb
namenjenih turizmu in nastanitvi v skladu z merili in pogoji za
pozidanost in oblikovanje; |
|
(d)
spremembe
namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko
rabo tega območja; |
|
(e)
gradnje in
postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih
skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane
opreme (razen kioskov). |
|
|
|
(4)
V
funkcionalnih enotah pretežno namenjenih trgovskim, gostinskim,
poslovnim stavbam, nakupovalnim središčem in objektom za šport in
rekreacijo (MPT) so dovoljene: |
|
(a)
gradnje,
dozidave in nadzidave nakupovalnih središč, trgovskih, gostinskih,
obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb ter objektov za šport in
rekreacijo v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
(b)
spremembe
namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko
rabo tega območja; |
|
(c)
gradnje in
postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, začasnih
objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih
objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril
in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele). |
|
|
|
(5)
V
funkcionalnih enotah pretežno namenjenih poslovnim in gostinskim
stavbam (MPG) so dovoljene: |
|
(a)
gradnje,
dozidave in nadzidave gostinskih, poslovnih in storitvenih stavb v
skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
(b)
spremembe
namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko
rabo tega območja; |
|
(c)
gradnje in
postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih
skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme. |
|
|
|
(6)
V
funkcionalnih enotah namenjenih servisnim in vzdrževalnim stavbam in
objektom letališča (MSV) in posebnim službam na letališču (DPS) so
dovoljene: |
|
(a)
gradnje,
dozidave in nadzidave objektov namenjenih servisiranju in
vzdrževanju, skladiščenju, parkiriščem in spremljajočim objektom, ki
služijo tej dejavnosti; |
|
(b)
spremembe
namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko
rabo tega območja; |
|
(c)
gradnje in
ureditve objektov namenjenih za razmestitev in delo policije oziroma
za izvajanje aktivnosti zaščite in reševanja; |
|
(d)
postavitve
vadbenih objektov; |
|
(e)
gradnje in
postavitve ograj, začasnih objektov in urbane opreme. |
|
|
|
(7)
V
funkcionalnih enotah namenjenih cestni infrastrukturi (IDC, ILC) so
dovoljene: |
|
(a)
gradnje in
rekonstrukcije ter vzdrževanje državne, letališke in lokalne cestne
in obcestne infrastrukture v koridorjih, kot so načrtovani v
grafičnem delu PUP Ob letališču s potrebno spremljajočo vertikalno
in horizontalno prometno signalizacijo; |
|
(b)
gradnje,
rekonstrukcije, vzdrževanje, nadomestne gradnje in odstranitve
gospodarske javne in ostale infrastrukture, ki je potrebna bodisi za
funkcioniranje neposredno sosednje funkcionalne enote, funkcionalne
celote, bodisi predstavlja tranzitno infrastrukturo širšega območja; |
|
(c)
gradnja,
vzdrževanje in urejanje načrtovanih zelenic, manjših parkovnih
ureditev ter drevesne in grmovne vegetacije. |
|
|
|
(8)
V
funkcionalnih enotah, ki vključujejo koridor načrtovane železniške
infrastrukture letališča (IŽP) do dovoljene: |
|
(a)
gradnje,
dozidave in nadzidave stavb in objektov ter gospodarske javne
infrastrukture tako, da je omogočena kasnejša gradnja načrtovane
železniške infrastrukture, oziroma tako, da je omogočena odstranitev
tako zgrajenih objektov pred oziroma sočasno z gradnjo načrtovane
železniške infrastrukture; |
|
(b)
spremembe
namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko
rabo tega območja in, da je možna kasnejša odstranitev stavbe ali
objekta; |
|
(c)
gradnje in
postavitve ograj, začasnih objektov, vadbenih objektov, spominskih
obeležij in urbane opreme. |
|
|
|
(9)
V
funkcionalnih enotah prepleta terminalskih, servisnih programov in
letalskega prometa (ILL) se določa: |
|
(a)
gradnja,
rekonstrukcija in vzdrževanje letališke infrastrukture in elementov
terminalov (potniških in tovornih) in hangarjev, ki so potrebni za
nemoteno dejavnost letališča. |
|
|
|
(10)
V
funkcionalnih enotah namenjenih mirujočemu prometu (IPA) se določa: |
|
(a)
gradnja,
rekonstrukcija in vzdrževanje stavb in objektov namenjenih
parternemu, kletnemu ali večetažnemu parkiranju vozil; |
|
(b)
gradnja
ploskovnih parkirišč za osebna in tovorna vozila, avtobuse ter rent
a car vozila. |
|
|
|
(11)
V
funkcionalni enoti energetske infrastrukture (ENE) se določa: |
|
(a)
gradnja,
nadomestna gradnja, rekonstrukcija, dozidava in nadzidava stavb in
objektov gospodarske javne infrastrukture, ki je neposredno
namenjena izvajanju dejavnosti (služb) s področja energetike,
komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in ostalih
gospodarskih služb širšega območja; |
|
(b)
gradnji
omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
Objekti in stavbe
gospodarske javne infrastrukture je poleg osrednjega območja
funkcionalne enote ENE dovoljeno locirati tudi v ostale funkcionalne
enote, pri čemer se lega, oblikovanje in gabariti podrejajo pretežni
funkciji enote, v katero so (bodo) umeščeni. |
|
|
|
(12)
V
funkcionalni enoti pretežno namenjeni čistilni napravi (ČNL) se
določa: |
|
(a)
gradnja,
rekonstrukcija, dozidave, nadgradnje in vzdrževanje objektov in
naprav za čiščenje odpadnih voda z namenom odvodnje s končno
dispozicijo v CČN izven območja; |
|
(b)
gradnja
zbirnega omrežja gospodarske javne infrastrukture, manipulativnih
površin ter skladišč. |
|
|
|
(13)
V
funkcionalnih enotah robnih polj posameznih stavbnih krajev, kjer so
opredeljeni, poleg ostale podrobnejše namenske rabe, tudi pogojno
koridorji podzemne komunalne infrastrukture (KPI*) se določa možnost
gradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in vzdrževanja
gospodarske javne infrastrukture v obsegu, ki je potreben za
funkcioniranje posameznega stavbnega kareja, izjemoma širše. |
|
|
|
V vseh ostalih
funkcionalnih enotah, kjer je poleg ostale podrobnejše namenske rabe
določena tudi gradnja podzemne komunalne infrastrukture (KPI), se
določa gradnja, rekonstrukcije, vzdrževanje, nadomestne gradnje in
odstranitve gospodarske javne in ostale infrastrukture, ki je
potrebna za funkcioniranje celotne funkcionalne celote oziroma
predstavlja tranzitno infrastrukturo širšega območja. |
|
|
|
(14)
V
funkcionalnih enotah pretežno namenjenim parkovnim programom (ZPL)
se določa: |
|
(a)
gradnja,
vzdrževanje in urejanje zelenic in parkov; |
|
(b)
gradnja
igrišč in drugih površin za razvedrilo in rekreacijo na prostem; |
|
(c)
gradnja,
rekonstrukcija in vzdrževanje pešpoti, kolesarskih stez in
sprehajalnih poti ter postavitev urbane opreme, spominskih obeležij,
ograj in vadbenih objektov; |
|
(d)
izjemoma
tudi gradnja in vzdrževanje prometnic za potrebe funkcioniranja
sosednjih funkcionalnih enot oziroma zagotavljanje nemotenega
funkcioniranja obstoječih poljskih in gozdnih poti. |
|
|
|
(15)
V
funkcionalnih enotah pretežno namenjenih zeleni gozdni cezuri ob
glavni cesti (ZGC) se določa: |
|
(a)
ohranjanje
avtohtone drevesne vegetacije z kvalitativnim nadomeščanjem gozdnega
roba z avtohtono vegetacijo; |
|
(b)
nadomeščanje parkovnega drevja ter sanitarna sečnja ter sečnja za
potrebe izvedbe prečkanj gospodarske javne infrastrukture; |
|
(c)
izjemoma
gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje pešpoti, ter tranzitnih
prometnic za potrebe dostopa do sicer prometno nedostopnih
funkcionalnih enot; |
|
(d)
gradnja in
vzdrževanje z načrtovanjem prekinjenih gozdnih in poljskih poti. |
|
|
|
3.2. MERILA IN
POGOJI ZA OBLIKOVANJE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADNJO OBJEKTOV |
|
|
|
12. člen |
|
(merila in pogoji
za urbanistično oblikovanje) |
|
Ureditveno
območje z oznako Ob letališču je namenjeno razvoju letališča,
obletaliških in spremljajočih programov. Zasnovano je tako, da
omogoča zaokroževanje programov, ki so neposredno vezani na osnovno
dejavnost letališča, to je prevoz potnikov in blaga ter izvedbo
storitev, ki so vezane na osnovno dejavnost, ter zaokroževanje
obletaliških in spremljajočih programov. Temu primerno je oblikovan
koncept urbanističnega rastra s primarno cestno mrežo, ki se
navezuje na dvoje krožnih križišč glavne ceste GII 104 ter sistemom
prečnih povezav, ki določajo posamezne stavbne kareje oziroma
funkcionalne celote. Funkcionalne celote stavbnih karejev so deljene
na funkcionalne enote; osrednja načeloma predstavlja gradbeno
parcelo znotraj katere se oblikujejo stavbne mase v obsegu, ki je
različen glede na podrobnejšo namensko rabo, robna pa zeleno cezuro,
kot vizualno bariero do funkcionalnih enot prometnic. Ta robna polja
(funkcionalne enote) so namenjene zelenim ureditvam, ki jih smiselno
prekinjajo dovozi do osrednjih funkcionalnih enot, hkrati pa so
selektivno namenjena tudi povezavam gospodarske javne
infrastrukture. |
|
|
|
PUP Ob letališču
določa usklajeno, načeloma enotno, oblikovanje stavbnih mas,
parternih ureditev, robnih polj in prometnic. Gre za urbanistično
občutljivo področje, ki je izpostavljeno predvsem s svojo peto
fasado pogledom iz zraka ter s svojo lego ob glavni cesti GII 104
tudi pogledom z nje. Vedutno izpostavljeno območje narekuje
varovanje robnih obcestnih zelenih drevesnih barier, ki v območjih
obeh prometnih navezav na glavno cesto omilijo, drugod pa v celoti
preprečijo poglede na območja intenzivnih prostorskih ureditev. |
|
|
|
Funkcionalne
celote, ki predstavljajo zaokrožene sklope, so deljene na
funkcionalne enote, ki predstavljajo gradbene parcele. Gradbene
parcele se ločijo glede na tipologijo funkcionalne celote, ki ji
pripadajo umeščene pa so v osnovni urbanistični raster, ki ga
določajo prometnice, in sicer: |
|
(1)
v prečni
smerni predstavlja izhodišče zahodnega dela urbanističnega rastra
dvoje glavnih vpadnic iz glavne ceste (zahodni in osrednji
priključek), ki z dvoje dodatnih prečnih prometnic delijo ta segment
območja na troje rastrov; |
|
|
|
(2)
v prečni
smeri vzhodnega dela urbanističnega rastra predstavlja izhodišče
interpolacija troje prečnih prometnic med dvoje vpadnic iz glavne
ceste (osrednji priključek ter vzhodni priključek, ki vstopi v
območje iz vzhoda preko poslovno proizvodne cone Brnik), ki deli ta
segment na štiri rastre; dodatno je na skrajnem jugu dodan še en
raster; |
|
|
|
(3)
v vzdolžni
smeri, vzporedno z lokacijami terminalov območje deli troje
prometnic pri čemer je glavna, vstopna zahodna, glavna notranja
zbirna cesta pa vzhodna; med njima se nahaja pomožna, srednja, ki je
v osrednjem delu območja, glede na obstoječe ter razvojne površine
ključnih nosilcev razvoja območja, prekinjena; |
|
Funkcionalne
enote (gradbene parcele) so načeloma, z izjemo robnih, na
severozahodu ortogonalnih tlorisnih dimenzij; znotraj njih je
določen robni varstveni (zeleni) pas, ki se ne pozida, ohranja
zeleno funkcijo z možnostjo izrabe v smislu infrastrukturnega
koridorja; posamezna gradbena parcela ima sredinsko, z gradbenimi
linijami določen zazidljivi del parcele, znotraj katerega se določa
maksimalna možna izraba za potrebe gradnje stavb; obvezno je
upoštevanje vsaj dveh gradbenih linij, pri čemer je ena obvezno
cestna. |
|
|
|
V FC-H, FC-PUPa2
in FC-PUPa3 so gradbene parcele oblikovane v urbanističnem rastru,
ki se prilagajo razpoložljivi površini zazidljivega dela trikotno
oblikovane funkcionalne celote; v okviru vsake gradbene parcele je
ob meji določen večinoma enakomerno širok varstveni zeleni pas, ki
se ne pozida in ga je možno izrabiti za infrastrukturni koridor,
oziroma v vogalnih delih ob napajalni prometnici, v primeru potrebe,
nameniti dodatnemu energetskemu ali ekološkemu otoku; posamezne
gradbene parcele imajo sredinsko, z gradbenimi linijami določen
zazidljivi del, za katerega urbanistično oblikovanja veljajo enaka
določila kot za zazidljive dele v ostalih funkcionalnih celotah;
izjema je načrtovan energetski otok FC-E in FC-Go, v katerem je
urbanistično oblikovanje podrejeno specifiki podrobnejše namenske
rabe. |
|
|
|
Tlorisni gabariti
stavb so z gradbenimi linijami razvidni iz grafičnega dela PUP Ob
letališču – ureditvena situacija v merilu 1:2000; vertikalni
gabariti stavb so z etažnostjo vezani na posamezne dejavnosti in so
določeni v razponu od (K)+P do (K)+P+2, pri čemer stavbe v najvišjem
delu ne smejo presegati višine 12, 00 m nad urejeno koto terena, z
izjemo terminalov, hangarjev, hotela ter kontrolnega stolpa
letališča. |
|
|
|
Ograje načeloma
omejujejo le zunanji obod območja; so enotne, tipske iz žičnega
pletiva v zeleni ali sivi barvi na nosilcih enake barve; višina
ograj je do 2,44 m. Ob ograjah in ob mejah funkcionalnih enot so
dovoljene strižene živice, razen v delih, kjer je določena
intenzivna zelena bariera iz visokorasle, avtohtone drevesne
vegetacije; lokacija zelene bariere je razvidna iz 30. člena odloka
in grafičnega dela. |
|
13. člen |
|
(merila in pogoji
za arhitektonsko oblikovanje) |
|
Odlok določa tudi
arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za stavbe veljajo naslednja
skupna določila oblikovanja: |
|
|
|
(1)
stavbe v
posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote morajo biti
oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora
materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin z upoštevanjem
tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti; |
|
|
|
(2)
nakloni
strešin so načeloma ravni, v razponu od 5°
do maksimalno 12°;
izbor kritin in barva kritin mora biti načeloma enotna; |
|
|
|
(3)
stavbe so
lahko grajene klasično ali montažno; |
|
|
|
(4)
v
funkcionalnih enotah je izjemoma dovoljena gradnja in postavitev
pomožnih objektov, kar se podrobneje opredeli v pravilniku o
obratovanju območja Ob letališču; |
|
|
|
(5)
posamezne
gradnje je izjemoma možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer
zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma
nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči
večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih
vozliščih in v središčnih lokacijah. Ob tem mora tak poseg
upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost
tovrstnega oblikovalskega posega, pred pridobitvijo lokacijske
informacije, strokovno utemelji odgovorni projektant. |
|
14. člen |
|
(merila in pogoji
za krajinsko oblikovanje) |
|
Območje PUP Ob
letališču se nahaja v delu občine, ki ga večinoma obdaja gozd s
poudarjeno higiensko zdravstveno, estetsko, rekreacijsko, zaščitno
in obrambno funkcijo, zato se drevesno vegetacijo ohranja v obsežnem
pasu ob regionalni cesti. V primeru ugotovitve nekvalitetne drevesne
vegetacije oz. v primeru nujnih posegov v varovalni gozdni pas ob
cesti se ta po zaključku del sanira z ustreznimi izravnalnimi
ukrepi. Posebej se določa sledeče: |
|
|
|
(1)
Vzdolž
vseh pomembnejših prometnic se določa obojestransko zasaditev
visokorasle linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozi v
posamezno funkcionalno enoto; |
|
|
|
(2)
Robne
površine območja se v delih, kjer območje urejanja sega na rob
gozdnih površin zasade z ustrezno vegetacijo; |
|
|
|
(3)
Ob obeh
vstopih v območje, ob glavni in sekundarnih zbirnih cestah ter v
robnem pasu ob parcelnih mejah se določa urejene zelenice, ki se
deloma zasade z grmičevjem, deloma zatrave in redno vzdržujejo; |
|
|
|
Določajo se tudi
merila in pogoji za oblikovanje okolice stavb in sicer: |
|
|
|
(1)
Pomožni
objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali
osnovnega objekta. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe
morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v
primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek
k fasadi. Sleme mora biti načeloma v smeri podolžne stranice.
Razervoarji naj bodo po možnosti skriti za zelenjem; |
|
|
|
(2)
Ograjevanje parcel v območju Ob letališču naj upošteva tip in
material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se
uporabljajo žive meje, žične ograje le v ograditvi zunanjega oboda
območja ter v primerih nujnih fizičnih varovanj posamezne
funkcionalne enote.. Vstopna in uvozna vrata se v takih primerih
obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V
križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je
rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik
uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna; |
|
|
|
(3)
Oporni
zidovi so dovoljeni le v izjemnih primerih, ko niso možna drugačna
zavarovanja brežin (ukopi, podvozi, ipd.). Oporni zidovi morajo biti
obdelani z naravnimi materiali in/ali ozelenjeni. Dostopne poti in
gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne
večje posege pa sanirati in zatraviti; |
|
|
|
(4)
Urbana
oprema in objekti oz. predmeti, ki urejajo javne površine morajo
biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne
ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja
infrastrukturnega omrežja. Za posamezne funkcionalne enote območja
naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in
reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom stavb. Nadstrešnice,
izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj
2,5 metra nad pohodno površino. |
|
(5)
Montažni
začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi
in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven
vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente
ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni
posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru. |
|
|
|
(6)
Javne in
poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oz.
funkcionalnih enot je potrebno urejati v skladu s
prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene
ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante,
vedute ipd.). Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen
površin. |
|
|
|
(7)
Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih
del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po
končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
|
|
|
|
|
3.3. MERILA IN
POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ |
|
|
|
15. člen |
|
(določanje
gradbenih parcel) |
|
Gradbena parcela
je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden
objekt oz. stavba in na katerem so urejene površine, ki služijo
takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile takšnemu objektu. |
|
|
|
Pri določitvi
gradbenih parcel je potrebno upoštevati: |
|
|
|
(1)
namembnost
in velikost stavbe oz. objekta na parceli s potrebnimi površinami za
njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta,
utrjene in zelene površine); |
|
(2)
dovoljeno
pozidanost parcele, dovoljeni faktor izrabe in predpisan delež
zelenih površin, kar je razvidno iz grafičnega dela PUP; |
|
(3)
zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv
bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti. |
|
|
|
Velikosti
gradbenih parcel so določene z oblikovanjem funkcionalne enote in
jih je možno združevati tako, da se zagotovi smiselno funkcioniranje
objekta ali stavbe za katere namen je določena gradbena parcela. V
primeru etapne gradnje je ob strokovni utemeljitvi odgovornega
projektanta možna delitev gradbene parcele, določene s tem odlokom
in grafičnim delom PUP Ob letališču. V preglednici v nadaljevanju so
opredeljene okvirne površine funkcionalnih enot na območju PUP Ob
letališču. |
|
|
|
Preglednica (2):
pregled okvirnih površin funkcionalnih celot in enot |