|
Na podlagi določb 39.
in 40. člena
Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Ur. list RS, št. 26/90,
18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena
Statuta občine Pesnica
(MUV, št. 6/99) je Občinski svet občine Pesnica na svoji 13. seji, dne
8. junija 2000, sprejel |
|
O D L O K |
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih v občini Pesnica |
|
I. UVODNA DOLOČILA |
|
1. člen |
|
S tem odlokom se
sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju PUP) v občini
Pesnica, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje
d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 749/99.
|
|
2. člen |
|
Prostorski ureditveni
pogoji vsebujejo besedilo in grafične priloge. |
|
Tekstualni del
obsega: |
|
- obrazložitev meril
in pogojev za posege v prostor |
|
Grafični del obsega:
|
|
- Izsek iz
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Pesnica v merilu 1:25000
|
|
- Prikaz prostorskih
in prometnih meril in pogojev na katastrski podlagi v merilu 1:5000
|
|
- Prometno omrežje v
merilu 1:25000 |
|
- Situacije komunalne
in energetske infrastrukture v merilu 1:25000 |
|
3. člen |
|
Območje, za katerega
veljajo določila tega PUP-a, obsega celoten prostor občine Pesnica,
razen za dele ureditvenega območja naselja Pesnica pri Mariboru ter
druga območja, ki se urejujejo s prostorskimi izvedbenimi načrti. Za
območja, kjer se predvideva urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti,
določa merila in pogoje za posege v prostor do sprejema prostorskih
izvedbenih načrtov. |
|
4. člen |
|
Osnovna izhodišča
tega prostorskega izvedbenega akta so usmeritev v zgoščevanje obstoječih
naselij ali zaselkov in s tem postopno zmanjševanje obsega prostih
gradbenih parcel v naseljih, dosledno spoštovanje krajinskih
značilnosti, racionalizacija infrastrukturnega omrežja kot posledica
ekološke discipline ter izboljševanje kvalitete bivalnega okolja in
ustvarjanje identitete naselja tudi skozi izboljševanje socialnih stikov
prebivalcev z ureditvijo centralnega dela naselij. |
|
II.
ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA |
|
5. člen |
|
Obravnavano območje
celote je sestavljeno iz petih ureditvenih območij naselij ter odprtega
prostora. |
|
Ureditvena območja
naselij so: |
|
1. Dolnja Počehova
|
|
2. Jakobski dol
|
|
3. Jarenina
|
|
4. Pernica
|
|
5. del naselja
Pesnica pri Mariboru. |
|
6. člen |
|
Naselja imajo
pretežno stanovanjsko funkcijo, določena centralna funkcija se usmerja v
oblikovana središča naselij kot dopolnitev pretežne namembnosti in ne
sme povzročati motenj v okolju. |
|
Odprti prostor
predstavljajo kmetijske površine, gozdovi, vodotoki, prometne površine
in obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje. |
|
7. člen |
|
Spremembe namembnosti
objektov so dopustne v taki meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo
pretežne namembnosti območja ali naselja. |
|
8. člen |
|
Pri vseh posegih v
prostor, za katere ni možno izdelati lokacijske dokumentacije na osnovi
določil tega odloka, je potrebno izdelati posebne strokovne podlage, na
osnovi katerih se opredelijo podrobnejši pogoji za poseg v prostor.
Stroški izdelave strokovnih podlag bremenijo investitorja. |
|
III. SKUPNA IN
POSEBNA MERILA TER POGOJI |
|
9. člen |
|
Skupna merila in
pogoji veljajo za vsa območja urejanja, v kolikor ni s posebnimi merili
in pogoji določeno drugače. |
|
10. člen |
|
Cilj je zagotavljati
gradbene parcele z instrumentom dopolnilne gradnje. |
|
Z dopolnilno gradnjo
zapolnjujemo vrzeli v obstoječi zazidavi v naseljih, zaselkih ali v
razpršeni gradnji. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo
funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote. |
|
Obstoječo novejšo
zazidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov je
potrebno ustrezno sanirati s postopno rekonstrukcijo fasad, z
zasaditvijo ali z definiranjem novega roba naselja. |
|
11. člen |
|
Za urejanje večjih
območij, namenjenih novi pozidavi in vzpostavljanju novega središča
naselja, je potrebno izdelati posebne strokovne podlage, ureditveni ali
zazidalni načrt. Posebne strokovne podlage potrdi pristojni občinski
organ. Za večje območje se šteje območje, kjer je možno zgraditi več kot
dve hiši oziroma je večje kot 2000m2 (0,2 ha). Posebne strokovne podlage
se izdelajo na območju, kjer je možno graditi do 10 individualnih
stanovanjskih hiš, za 10 in več hiš pa je potrebno izdelati prostorski
izvedbeni načrt. Posebne strokovne podlage morajo vsebovati:
|
|
- opis naravnih in
ustvarjenih razmer na območju, |
|
- prikaz obstoječe in
predvidene rabe prostora, |
|
- ugotovitev vplivov
predvidenih prostorskih ureditev na okolje, |
|
- zazidalno
situacijo, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve
območja in objektov ter |
|
- situacijo z
rešitvami prometne in komunalne infrastrukture. |
|
12. člen |
|
Na plazovitih in
vodnatih terenih (hidromelioracije, akumulacijska jezera, vodotoki) je
potrebno zagotoviti predhodno geotehnično mnenje k posegu, ki je podlaga
za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave geotehničnega
mnenja bremenijo investitorja. |
|
13. člen |
|
Pri gradnji objektov
je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se
uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
|
|
14. člen |
|
Novi posegi v prostor
za javne namene ali na javnih površinah in prenove javnih objektov ali
javnih površin morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
|
|
Merila in pogoji
glede vrste posegov |
|
15. člen |
|
V območju, ki ga
urejajo PUP so, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji
posegi: |
|
- novogradnje,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, |
|
- spreminjanje
namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova
namembnost ne povzroča motenj v okolju, in da funkcionalno zemljišče
ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti, |
|
- tekoča vzdrževalna
dela na objektih, |
|
- rušenje objektov,
|
|
- dela v zvezi s
pripravo stavbnega zemljišča, |
|
- postavitev
mikrourbane opreme, |
|
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, vključno z njihovim
priključevanjem na objekte gospodarske javne infrastrukture, |
|
- gradnja objektov in
naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
|
- gradnja začasnih
objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali
bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov, |
|
- postavitev pomožnih
objektov (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ...)na funkcionalnih
zemljiščih obstoječih objektov, tako da ni ovirana njihova redna raba,
|
|
- urejanje in
vzdrževanje odprtih površin, zelenic, rekreacijskih površin, peš poti in
kolesarskih poti ter urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč,
|
|
- postavitev objektov
za turistične namene, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih
znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov, |
|
- posegi in ureditve,
ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost
ljudi in objektov. |
|
16. člen |
|
Posebna merila in
pogoji za središče naselja v ureditvenem območju naselja (Jakobski dol,
Jarenina, Pernica) |
|
V določenem urejenem
središču naselja je dovoljeno spreminjati namembnost objektov le za
potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
Gradnja novih objektov ali
naprav, ki služijo kmetovanju ni dovoljena.
Ne glede
na določila prejšnjega člena, gradnja novih objektov, ki služijo
kmetovanju ni dovoljena. |
|
17. člen |
|
Posebna merila in
pogoji za ureditvena območja naselij z mešano stanovanjsko in kmečko
zazidavo (Jakobski dol, Jarenina) |
|
V ureditvenih
območjih naselij z mešano stanovanjsko in kmečko zazidavo so poleg
posegov iz 16. člena tega odloka dovoljeni še naslednji posegi:
|
|
- gradnja
gospodarskih objektov in hlevov, vendar ne v določenem urejenem središču
naselja |
|
- postavitve pomožnih
objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetije. |
|
Vse nove posege je
potrebno podrejati kmetijski organizaciji prostora. Kmetijam je potrebno
zagotoviti ustrezno velikost funkcionalnega zemljišča. Posameznim
kmečkim dvoriščem je potrebno zagotoviti prost dostop do kmetijskih
zemljišč. |
|
Gradnja novih
objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je možna v okviru obstoječega
funkcionalnega zemljišča ali na določenih območjih na robu naselja.
|
|
V okviru naselja je
dovoljena dopolnilna dejavnost, ki se veže na primarno dejavnost (kmečki
turizem, živilske predelovalne obrti, umetne obrti). |
|
17.a člen |
|
Posebna merila in pogoji
za zelene, športne in rekreacijske površine
Na
zelenih, športnih in rekreacijskih površinah so dovoljeni naslednji
posegi:
−
gradnje novih objektov in rekonstrukcije objektov (stavb in gradbenih
inženirskih objektov) namenjenih športni ali rekreacijski dejavnosti s
spremljajočimi objekti primerstoritvenih dejavnosti na športnih in
rekreacijskih površinah ter gradnja novih objektov in rekonstrukcije
objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih
komunikacij na zelenih, športnih in rekreacijskih površinah,
−
odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega
zemljišča,
−
spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe
površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega
nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza
normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,
−
vzdrževanje objektov,
−
gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: majhne stavbe kot
dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekti v javni rabi, ograje,
podporni zidovi, rezervoarji, vodnjaki, vodometi, priključki na objekte
gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojna
parkirišča, kolesarske poti, pešpoti, športno igrišče na prostem in
pomožni komunalni objekti,
− nujni
posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in
zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.
Zelene,
športne in rekreacijske površine so razvidne iz grafičnega dela odloka. |
|
18. člen |
|
Posebna merila in
pogoji za stavbna zemljišča razpršene gradnje |
|
Na stavbnih
zemljiščih razpršene gradnje so dovoljeni naslednji posegi: |
|
- novogradnje
individualnih stanovanjskih objektov |
|
- gradnje nadomestnih
kmetij |
|
- nadomestne gradnje
stanovanjskih objektov, kjer je nov objekt postavljen v okviru
stavbišča. Objekt se lahko zgradi tudi tik ob obstoječem objektu.
Obstoječi objekt se mora takoj po vselitvi v novi objekt porušiti
oziroma se lahko ohrani v izjemnih primerih, s pogoji preureditve, ki
jih določa lokacijska dokumentacija. V takem primeru je potrebno
predhodno predvideti tudi vključevanje starega objekta v novo stavbno
celoto ter vse spremembe in stroške komunalnega in infrastrukturnega
opremljanja. |
|
Obveznost odstranitve
je pogoj v lokacijskem dovoljenju in se vknjiži v bremenskem listu
zemljiškoknjižnega vložka, pri katerem je nepremičnina vpisana.
|
|
Nadomestni objekt
mora ohranjati arhitekturne in urbanistične kvalitete obstoječega
objekta ter kvalitetne ambientalne značilnosti prostora. |
|
- rekonstrukcije,
dozidave in nadzidave stanovanjskih objektov, |
|
- gradnja
gospodarskih objektov in hlevov, |
|
- postavitev pomožnih
objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako da ni
ovirana njihova redna raba, (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje
...), |
|
-
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
- postavitve pomožnih
objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetije, |
|
- postavitev
turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih
panojev in neprometnih znakov, |
|
- gradnja objektov in
naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez, |
|
- možno je
spreminjanje namembnosti objektov iz stanovanjskih v počitniške. Obratno
je možno le v primeru, ko so zagotovljeni vsi pogoji, ki morajo biti
izpolnjeni za novogradnjo stanovanjskega objekta. |
|
Izjemoma je možna
ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je treba ohraniti
ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto. |
|
Možna je ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je treba
ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto. Dopustne so
tudi novogradnje vseh vrst objektov. |
|
19. člen |
|
Posebna merila in
pogoji za območja, ki so namenjena |
|
kmetijstvu |
|
Na površinah,
namenjenih za kmetijstvo, so razen primarne rabe, možni naslednji
posegi: |
|
- melioracije, ki so
predvidene v prostorskem planu lokalne skupnosti in se urejajo na
podlagi prostorskih ureditvenih pogojev |
|
- začasni posegi
(izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture
|
|
- postavitev pomožnih
objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in so namenjeni
kmetijski dejavnosti |
|
– gradnja naslednjih
nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z uredbo, ki ureja
razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje: nadkrite čakalnice na
postajališčih kot enostavni objekt in pomožni cestni objekti v primeru
rekonstrukcij lokalnih cest; podporni zidovi v okviru agromelioracij;
male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 2000 PE;
nepretočne greznice; rezervoarji;
vodnjaki in vodometi; vsi priključki na objekte GJI in daljinskega
ogrevanja razen priključka na cesto (ki je dopusten izjemno ob
rekonstrukciji lokalnih cest); zajem pitne in tehnološke vode; grajen
namakalni sistem s črpališčem;
vodni
zbiralnik; vsi pomožni kmetijsko gozdarski objekti razen kleti, vinskih
kleti in grajenih gozdnih prometnic;
pomožni
komunalni objekti ter objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih
pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za
hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih
voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti). |
|
- postavitev začasnih
objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih
zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni
morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in
prometnih objektov. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja
morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje
|
|
– gradnja začasnih objektov, ki jih je možno postavljati na kmetijskih
zemljiščih in sicer: kioski, pomole, odprti sezonski vrtovi, pokriti
prostori z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotori, odri z
nadstreški, sestavljeni iz montažnih elementov, začasne tribune za
gledalce na prostem in objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju
nenevarnih snovi. Po odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno
stanje na zemljišču, |
|
- določitev
funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom |
|
- postavitev
turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih
panojev in neprometnih znakov |
|
– gradnja oziroma rekonstrukcija objektov,
za katera so bila izdana predpisana dovoljenja za graditev;
– gradnja majhnih stavb kot funkcionalna dopolnitev obstoječe pozidave,
če se gradijo na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo
za obstoječi osnovni objekt z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo
določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k osnovnemu objektu;
– gradnja objektov za rejo živali, ki se jih po prenehanju rabe lahko
odstrani. Po odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na
zemljišču, na katerem so bili zgrajeni, |
|
- sanacija
površinskih kopov naravnih surovin. |
|
Lokacijska
dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo
sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno
posega |
|
- postavitev
nadstreškov ob postajališčih javnega prometa |
|
- postavitev naprav
za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti |
|
- gradnja objektov za
potrebe zaščite in reševanja. |
|
Nepretočne greznice,
rezervoarji, vodnjaki in vodometi, dopustni pomožni kmetijsko gozdarski
objekti razen kozolcev, grajenih obor za pašo živine, grajenih ograj ter
opor za trajne nasade in grajenih poljskih poti se gradijo le v
neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska
poslopja kmetije (v nadaljnjem besedilu:
grajeno
območje kmetije) in v neposredni bližini stavbnih zemljišč razpršene
gradnje.
Za
grajeno območje kmetije se šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe in
gospodarska poslopja kmetije, ki so medsebojno povezana z dovozi, potmi
in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih
stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbliže, pa ne presega 30
m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v
vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij
kmetije oziroma njihovih gradbenih parcel, če so določene, in sicer ne
glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne. Za
neposredno bližino grajenega območja kmetije oziroma manjšega
stanovanjskega območja se šteje 25 metrski pas zemljišča, ki obkroža
grajeno območje kmetije oziroma manjšega stanovanjskega območja. |
|
20. člen |
|
Posebna merila in
pogoji za območja, ki so namenjena gozdarstvu |
|
Na površinah,
namenjenih za gozdarstvo so razen primarne rabe, možni naslednji posegi:
|
|
- krčitve gozdov in
izkoriščanje gozdov, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik,
porasel z gozdnim drevjem ali v obore za rejo divjadi. K dovoljenju za
poseg v gozd ali gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za
gozdove Slovenije; |
|
- začasni posegi
(izkopi, prekopi) za izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture;
|
|
- postavitev začasnih
objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam. Dovoljeno jih je postavljati na prometno dostopnih
zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni
morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in
prometnih objektov. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja
morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje; |
|
– gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z
uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje:
gozdne prometnice in drugi nezahtevni in enostavni objekti, ki so
povezani z gospodarjenjem z gozdovi ali drugimi funkcijami, ki jih
opravljajo gozdovi (med drugim obora za rejo divjadi, zajetje, vrtina
ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, vrtina ali vodnjak, potrebna
za raziskave, čebelnjak, gozdna učna pot, kolesarska steza, planinska
pot, sprehajalna pot, trim steza), |
|
- postavitev
turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih
panojev in neprometnih znakov |
|
- sanacija
površinskih kopov naravnih surovin. Lokacijska dokumentacija mora
vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne
osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega;
|
|
- postavitev
nadstreškov ob postajališčih javnega prometa |
|
- postavitev naprav
za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti |
|
- gradnja objektov za
potrebe zaščite in reševanja. |
|
21. člen |
|
Posebna merila in
pogoji za vodna zemljišča |
|
Na vodotokih so
dovoljeni naslednji posegi: |
|
- vodnogospodarske
ureditve za potrebe varstva pred vodami, |
|
- vodnogospodarske
ureditve za gospodarske dejavnosti, kadar je to predvideno v planskem
aktu občine, |
|
- čiščenje strug
potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave |
|
- oživljanje
reguliranih vodotokov ter njihova renaturacija |
|
- postavitev naprav
za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti. |
|
Vsi posegi morajo
biti sonaravno urejeni in v skladu z Zakonom o vodah. |
|
Za vse posege je
potrebno pridobiti soglasje Uprave za varstvo narave. |
|
Na
vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:
−
gradnja objektov javne infrastrukture,
−
gradnja objektov grajenega javnega dobra,
−
ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda,
−
ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
−
gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
−
gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
−
gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Za vse
posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami. |
|
22. člen |
|
Posebna merila in
pogoji za območja, za katera bodo izdelani |
|
prostorski izvedbeni
načrti |
|
Na območjih, za
katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so do
sprejetja prostorskih ureditvenih načrtov dovoljeni naslednji posegi:
|
|
- novogradnje znotraj
funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ki ne bodo onemogočale
zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta, |
|
- sprememba
namembnosti za stanovanja in centralne dejavnosti, |
|
- postavitev pomožnih
objektov na funkcionalnem zemljišču objektov in kmetij, |
|
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
|
- dela, ki so
povezana s pripravo in izdelavo prostorskih ureditvenih načrtov.
|
|
Merila in pogoji za
oblikovanje |
|
23. člen |
|
Morfološka merila za
urejanje naselij, zaselkov in razpršene gradnje |
|
A. Gručasta naselja
(Jakobski dol) |
|
Potrebno je ohranjati
gručasto zasnovo naselja, ki temelji na križno razvejanih komunikacijah,
ki se stekajo v izoblikovanem jedru. |
|
Potrebno je ohranjati
značilno obliko vaškega robu. Potrebno je ohranjati odprte prehode med
kmetijami in prehode iz naselja v krajino. Pri rekonstrukciji posameznih
delov naselja in posameznih kmetij je potrebno ohranjati obstoječo
merilo objektov v obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvoriščih.
|
|
B. Vrstna strnjena
naselja (Jarenina, Pernica) |
|
Potrebno je ohranjati
značilnosti eno ali dvostranske obzidave ceste. Varovati in ohranjati
gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na osrednjo vaško
cesto. Potrebno je ohranjati značilno razporeditev kmečkega doma, ki se
linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in
pomožne objekte
nezahtevne in enostavne objekte ter
predstavlja tip kmetije postavljene pravokotno na vaško ulico.
|
|
Potrebno je ohranjati
obstoječo ulično fasado naselja. |
|
C. Območja novejših
stanovanjskih hiš (Dolnja Počehova, del naselja Pesnica pri Mariboru)
|
|
Potrebno je
upoštevati: |
|
- lega objektov lahko
od ulične gradbene linije odstopa največ 1 m |
|
- orientacija objekta
se določi glede na posamezni primer, vendar mora biti enaka za objekte v
gradbeni liniji |
|
- odmik od sosednje
parcele je minimalno 4 m |
|
- odmik od sosednjega
objekta je minimalno 8 m. |
|
Navedeni odmiki ne
veljajo za pomožne objekte
nezahtevne in enostavne objekte. |
|
D. Osamele kmetije
|
|
D. Osamele kmetije in stavbna zemljišča razpršene gradnje |
|
Pri gradnji novih
objektov v okviru osamelih kmetij je potrebno spoštovati značilnosti
obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih
objektov v skupine.
Pri
gradnji novih objektov v okviru osamelih kmetij in na stavbnih
zemljiščih razpršene gradnje je treba spoštovati značilnosti obstoječe
arhitekture in način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih
objektov v skupine.
Pri gradnji novih objektov večjih dimenzij jih je potrebno postaviti kot novo gručo, jo ozeleniti in kompozicijsko
uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. |
|
Merila in pogoji za
lego objektov, oblikovanje stavbne mase in uporabo gradbenih materialov |
|
24. člen |
|
Stanovanjski objekti
v gručastih naseljih (Jakobski dol), vrstnih strnjenih naseljih
(Jarenina, Pernica) in posameznih kmetijah |
|
Stanovanjski objekti v gručastih naseljih (Jakobski dol), vrstnih
strnjenih naseljih (Jarenina, Pernica), na osamelih kmetijah in na
stavbnih zemljiščih razpršene gradnje |
|
Tlorisno razmerje:
|
|
- objekt v gruči:
tloris podolgovat, razmerje (širina:dolžina) 1:1,8 |
|
- objekt na slemenu:
razmerje 1:2 do 1:3 |
|
Možno je oblikovanje
objekta "na vogel" ali "v ključ", kjer je to prostorsko logično.
|
|
Višina oz. etažnost
objektov:
|
|
Objekt je lahko
pritličen ali pritličje in mansarda. Možno je tudi visoko pritličje.
Kjer bo mansarda izkoriščena, naj bodo okna na stanovanjskih stenah,
izjemoma na strehi.
Dopustna je gradnja kleti. V primeru nagnjenega terena je lahko klet
največ do polovice etaže nad raščenim terenom. |
|
Vhod:
|
|
Vhod mora biti
obvezno na daljši stranici. |
|
Streha:
|
|
Simetrična dvokapnica
s čopi. Sleme naj bo vzporedno z daljšo stranico objekta. Naklon strehe
je 38-45°. Kritina mora biti temna. Priporočljiva je opeka ali materiali
podobnega izgleda. Napušči: morajo biti široki minimalno 0.5 m.
|
|
Stene:
|
|
Gladko ometane v
svetli barvi. |
|
Izjemoma se določene
novogradnje lahko oblikujejo tudi v kontrastu z obstoječim okoljem in
sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar želimo: |
|
- poudariti vsebinsko
ali funkcionalno različnost novogradnje z enotnim okoljem, |
|
- vzpostaviti
prostorsko dominanto za poenotenje oblikovane heterogenosti okolja,
|
|
- doseči večjo
razpoznavnost območja, zlasti ob prometnih vozliščih na zaključkih
stavbnega niza. |
|
Način tovrstnega
oblikovanja ni možen, kadar gre za objekte v bližini kulturnih
spomenikov in na območjih, ki imajo pretežno historični izvor.
|
|
25. člen |
|
Območja novejših
stanovanjskih hiš (Dolnja Počehova, del Pesnice pri Mariboru) |
|
Oblikovanje in
tipologija objektov mora povzemati lokalne značilnosti: material,
kritina, naklon strehe, barve. |
|
Etažnost je lahko
največ K+P+M. V primeru nagnjenega terena (nad 15 %) je lahko klet
največ do polovice etaže nad raščenim terenom. |
|
25.a člen |
|
Izjeme
pri oblikovanju obstoječih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb
Obstoječe enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, ki po tlorisnem
razmerju oziroma višini (etažnosti) objektov ne izpolnjujejo pogojev
tega odloka, je izjemoma dopustno graditi oz. rekonstruirati v
obstoječih vertikalnih oziroma horizontalnih gabaritih, če so take
stavbe oblikovno skladne oziroma podobne bližnjim obstoječim istovrstnim
stavbam in če s svojim videzom ne izstopajo iz okolice. Za sanacijo je
treba upoštevati določila tretjega odstavka 10. člena tega odloka.
Izjeme
pri oblikovanju obstoječih stavb niso možne v urejenih središčih naselij
Jakobski dol, Jarenina in Pernica. |
|
26. člen |
|
Pri urejanju središča
naselja oz. osrednjega tržnega prostora je potrebno povzemanje
ambientalnih kvalitet in obstoječe zasnove. Nove ureditve morajo
obstoječo dopolnjevati ali izboljševati. Urejanje središča naj bo
usmerjeno v adaptacije in preureditve. Za novogradnje in prenove je
obvezno soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
|
|
27. člen |
|
Pri lociranju in
oblikovanju objektov centralnih dejavnosti je treba upoštevati
ambientalne kvalitete obstoječe zasnove naselja, posebej pa:
|
|
- stavbne gmote in
ploskovna razmerja območja, kamor se objekt locira, |
|
- vertikalne gabarite
naselja, |
|
- odmik od sosednjih
objektov, |
|
- gradbeno črto,
|
|
- naklon streh in
smer slemena ter |
|
- razmerje in
razporeditev fasadnih elementov, še zlasti oken in vrat. |
|
Posebno pozornost je
potrebno posvetiti oblikovanju objektov, lociranih v središču naselij
Jakobski dol, Jarenina in Pernica, kjer je potrebno dosledno upoštevati
določila 26. člena tega odloka. |
|
28. člen |
|
Objekte gospodarskih
dejavnosti je potrebno locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop,
manipulacije in parkiranje. |
|
Višina objekta ne sme
izstopati iz silhuete naselja. Ograje obrtnih kompleksov ali objektov
morajo biti intenzivno zazelenjene. |
|
29. člen |
|
Najmanjši medsebojni
odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede
na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi,
požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih,
estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja. |
|
Najmanjši medsebojni
odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na
bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel.
|
|
Novi objekt je s
soglasjem mejaša lahko postavljen tudi tako, da vpliva na rabo sosednjih
parcel, vendar mora v tem primeru investitor novega objekta ustrezno
urediti odtoke s streh, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale
negativne vplive na parcelo ali objekt mejaša. |
|
V območjih novejših
stanovanjskih hiš je potrebno upoštevati določila točke C. iz 23. člena
tega odloka. |
|
30. člen |
|
Pomožni objekti
Nezahtevni in enostavni objekti
morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega
objekta. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha
osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega objekta v istem
naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu
kot prečna streha. |
|
Lahke montažne garaže
niso dovoljene. |
|
Ograjevanje zemljišč
ni dovoljeno, razen za potrebe kmetijstva, kadar je to nujno iz
tehnoloških razlogov, varstva voda, varstva naravne in kulturne
dediščine in varstva gozdnega mladja. |
|
31. člen |
|
Za vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za
oblikovanje objektov kot za novogradnje. |
|
Dozidave in nadzidave
se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti
skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami
niso dovoljeni. |
|
Ne glede na določila tega odloka, ki se nanašajo na velikost gradbenih
parcel, je dovoljeno vzdrževati in rekonstruirati vse stanovanjske
stavbe, pri čemer ni dovoljeno rekonstruirati eno in dvostanovanjske
stavbe v večstanovanjske stavbe. |
|
32. člen |
|
Merila in pogoji za
oblikovanje drugih posegov |
|
Ulična oprema in
turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo funkcionalno
omejenih ljudi ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti
najmanj 2.5 m nad pločnikom. |
|
Pri urejanju okolice
objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo
objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
|
|
Neutrjene parkirne
površine niso dovoljene. |
|
Montažni začasni
objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih
površin. |
|
Ureditve vodotokov se
izvajajo sonaravno z uporabo naravnih materialov. |
|
Z urejanjem
kmetijskih in gozdnih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov,
porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda.
Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni
rob. |
|
Izkoriščanje
mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu. |
|
Nasipe, odkopne
brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo.
Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru
strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni zidovi, ki morajo biti
obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni. |
|
Merila in pogoji za
določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč |
|
33. člen |
|
Gradbeno parcelo
sestavljata stavbišče in funkcionalno zemljišče. Stavbišče je del
gradbene parcele na katerem stoji predvideni objekt ali naprava,
funkcionalno zemljišče pa je preostali del gradbene parcele, ki je
potreben za rabo predvidenega objekta ali naprave |
|
Velikost gradbenih
parcel in velikost funkcionalnega zemljišča se določi z lokacijsko
dokumentacijo. |
|
Pri določanju
velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno
upoštevati: |
|
- namembnost in
velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve
rabe prostora, |
|
- urbanistične
zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene
površine), |
|
- sanitarno tehnične
zahteve. |
|
Funkcionalno
zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi
spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb
zagotovljen na drugem zemljišču, ki ni javno. |
|
Velikost gradbene
parcele za stanovanjsko gradnjo je 400 - 1000 m2, razen v
primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove
gradbene parcele. |
|
Pri kmečkih
gospodarstvih se funkcionalno zemljišče določi na podlagi velikosti
gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter možnosti
širjenja, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske
mehanizacije. |
|
Merila in pogoji za
urejanje prometa |
|
34. člen |
|
Varovalni pasovi ob
cestah |
|
Ob državnih in
občinskih cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor
varovalnih pasov javnih državnih in občinskih cest je dovoljena le s
soglasjem pristojnega organa. |
|
Varovalni pas (od
zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste širok:
|
|
- pri avtocestah 40 m
|
|
- pri glavnih cestah
25 m |
|
- pri regionalnih
cestah 15 m |
|
- pri državnih
kolesarskih poteh 5 m. |
|
Varovalni pas (od
zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran občinske ceste širok:
|
|
- pri lokalnih cestah
kategorije LG, LZ, LK 12 m, 10 m, 8 m |
|
- pri javnih poteh 6
m |
|
- pri javnih poteh za
kolesarje 3 m. |
|
35. člen |
|
Priključevanje cest,
dovoznih cest in dostopov do objektov in zemljišč |
|
Obstoječi priključki
ostanejo v uporabi. Priključki na javne državne in občinske ceste se
lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa.
|
|
Pri določanju
lokacije novih objektov je treba, če je to mogoče, zagotoviti, da ima
več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. |
|
Prometno-tehnični
elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na
namembnost objekta. V območju priključka je treba upoštevati pregledni
trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste. |
|
Ukrepe iz prvega
odstavka je treba določiti v skladu s predhodno izdelanim elaboratom
prometne ureditve, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije.
|
|
36. člen |
|
Dovozne ceste in
dostopi do objektov in zemljišč |
|
Do vsake gradbene
parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne
poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob
predložitvi dokaza o služnostni pravici. |
|
Dovozne ceste in
dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste
nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije. |
|
Slepe ceste morajo
biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste oz. v bližini (max. 30
m) obračanje vozil. |
|
V primeru, ko je v grafičnem delu označena smer prometnega
priključevanja nezazidanih gradbenih parcel, je treba določeno smer
priključevanja upoštevati in zgraditi ustrezne dovozne ceste. |
|
Za vse dovozne ceste
so potrebna soglasja pristojnega organa. |
|
37. člen |
|
Zagotavljanje
prometne varnosti |
|
Veljavni predpisi s
področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne
površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne
(dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne
površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v
zasebni lasti). |
|
38. člen |
|
Prometno-tehnični
elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati
preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim
zahtevam glede strukture prometa. |
|
Dimenzije prometnega
in prostega profila glavnih povezovalnih cest lokalnih središč,
vzdolžnih obcestnih naseljih in gručastih naseljih so odvisne od
strukture prometa in morajo zagotavljati varno srečevanje vozil. Na
ostalih cestah, se v primeru premajhnih profilov, zagotovijo
izogibališča na primernih preglednih razdaljah. |
|
Za zagotovitev
varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v
naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne
in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske pasove in pasove za
pešce, pločnike ter, kolesarske steze. Za tovrstne gradnje je treba
pridobiti soglasje pristojnega organa. |
|
39. člen |
|
Za varno odvijanje
kolesarskega prometa je možno ob kolesarskih pasovih in kolesarski
stezah iz predhodnega člena graditi daljinske, glavne, regionalne in
občinske javne poti. Na ciljih kolesarskih voženj je treba urejati
odstavna mesta za kolesa. |
|
40. člen |
|
Za izboljšanje
prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in
kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z umirjenim
prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa. |
|
Ukrepe iz prvega
odstavka je treba določiti skladno s predhodno izdelanim elaboratom
prometne ureditve. Predlog je treba posredovati upravljalcu javne ceste
in pridobiti potrebna soglasja. |
|
41. člen |
|
Objekti spremljajoče
cestno-prometne dejavnosti |
|
Na prometnih
površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in
soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti
kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinski servisi, objekti
za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.
|
|
Pri gradnji naštetih
objektov je treba upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem
profilu ceste ter predpise o prometni in neprometni signalizaciji.
|
|
42. člen |
|
Dostava in
intervencija |
|
Do vseh objektov je
potrebno zagotoviti interventne dovoze, vsem nestanovanjskim objektom pa
tudi dostavo. |
|
43. člen |
|
Parkiranje |
|
Za parkiranje osebnih
vozil je treba urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih,
parkirišča). Potrebno število parkirnih mest se zagotovi na lastni
parceli. Kadar to ni možno se parkirne površine uredijo na javnih
prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega upravljalca. Število
potrebnih parkirnih mest se določi v odvisnosti od dejavnosti.
|
|
Število potrebnih
parkirnih mest glede na dejavnost: |
|
DEJAVNOSTI ŠTEVILO
PARKIRNIH MEST |
|
ENODRUŽINSKE HIŠE 2
PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
|
POSLOPJA S STANOVANJI
1 PM / stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce |
|
VIKENDI IN POČITNIŠKE
HIŠE 1 PM / stanovanjsko enoto |
|
DOMOVI ZA OSTARELE 1
PM / 8 postelj |
|
PISARNIŠKI IN UPRAVNI
PROSTORI 1 PM / 30m2 neto površine |
|
TRGOVINE IN TRGOVSKE
HIŠE 1 PM / 30m2 prodajne površine, min. 2 PM |
|
TRGOVINE IN TRGOVSKE
HIŠE Z MAJHNIM OBISKOM 1 PM / 50m2 prodajne površine, min. 2
PM |
|
KINO, ŠOLSKE DVORANE,
PREDAVALNICE 1 PM / 5 sedežev |
|
CERKVE 1 PM / 20
sedežev |
|
ŠPORTNI OBJEKTI BREZ
GLEDALCEV 1 PM / 250m2 površine |
|
ŠPORTNI STADION S
PROSTOROM ZA GLEDALCE 1 PM / 250m2 površine + 1PM / 10
gledalcev |
|
ŠPORTNI DVORANE BREZ
GLEDALCEV 1 PM / 50m2 dvoranske površine |
|
TENIS IGRIŠČA 4 PM /
1 igrišče + 1 PM / 10 gledalcev |
|
KEGLJIŠČA 4 PM / 1
stezo |
|
ČOLNARNE 1 PM / 2
čolna |
|
STRELIŠČA 1 PM / 1
tarčo |
|
GOSTILNE 1 PM / 8
sedežev |
|
POMEMBNEJŠA GOSTIŠČA
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
|
HOTELI, PENZIONI,
ZDRAVILIŠČA IN DRUGI OBJEKTI S PRENOČIŠČI 1 PM / 3 postelje + 1 PM /
4sedeže v restavraciji + 1 PM / 2,5 zaposlenih |
|
ZDRAVSTVENI DOMOVI IN
AMBULANTE 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM / 30m2 neto površine,
min. 3 PM |
|
OSNOVNE ŠOLE 1 PM /
30 učencev |
|
OTROŠKI VRTCI 1 PM /
20 otrok, min. 2 PM |
|
OBRTNI IN
INDUSTRIJSKI OBRATI 1 PM / 50m2 neto površine ali 1 PM / 3
zaposlene |
|
SKLADIŠČA, DEPOJI,
TRGOVINA NA DEBELO RAZSTAVNI IN PRODAJNI PROSTORI 1 PM / 80m2
neto površine ali 1 PM / 3 zaposlene |
|
DELAVNICE ZA SERVIS
MOTORNIH VOZIL 6 PM / 1 popravljalno mesto |
|
AVTOPRALNICE 3 PM / 1
pralno napravo |
|
VELIKA POKOPALIŠČA 1
PM / 2000m2 površine |
|
MALA POKOPALIŠČA 1 PM
/ 500m2 površine, minimalno 10 PM |
|
Pri urejanju javnih
parkirnih površin je treba 5% parkirnih mest, vendar najmanj 1 parkirno
mesto, urediti kot parkirna mesta za invalidne osebe. |
|
44. člen |
|
Križanja javnih cest
in železniških prog in posegi v varovalni progovni pas |
|
Pri križanju cest z
železniškimi progami in pri gradnji v varovalnem progovnem pasu ob
industrijskem tiru je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja
železniškega prometa in pridobiti soglasja pristojnega organa.
|
|
Merila in pogoji za
komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije |
|
45. člen |
|
Splošni pogoji |
|
Skupna merila in
pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen
za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
|
|
Posamezni komunalni
objekti in naprave kot so transformatorske postaje, sanitarni kioski,
merilnoreducirne postaje, ipd. morajo v ureditvenih območjih naselij iz
5. člena tega odloka biti obsajeni z zelenim pasom tako, da niso vidni
iz okolja. |
|
Obstoječe in
predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in
telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno
omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in
energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. |
|
Pri izdelavi
lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne
zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in
energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji
posameznih upravljalcev, ki bodo razvidni iz soglasij k lokacijski
dokumentaciji. |
|
Pogoje za
priključitev podajo upravljalci komunalnih in energetskih naprav. K
lokacijski dokumentaciji na osnovi teh prostorsko ureditvenih pogojev je
potrebno pridobiti soglasja neposredno tangiranih upravljalcev, soglasja
sanitarne inšpekcije, soglasja požarne inšpekcije in soglasja vodnega
gospodarstva na vodozbirnem območju vodotoka s stalno ali občasno vodo,
vodnih površinah, ožjih in širših poplavnih in retenzijskih območjih in
območij s prisotnostjo erozijskih procesov. |
|
V naseljih in
območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je
priključitev nanj obvezna. |
|
Predvideni energetski
in telekomunikacijski vodi (razen električni vod 20 kV, 110 kV in več)
morajo biti v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka
zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki. |
|
V rezervatih
obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena
gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma
ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na
obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna
dela. Posegi v varstvenih pasovih (rezervatih) navedenih omrežij in
naprav so možni pod pogoji upravljalcev. |
|
46. člen |
|
Vodooskrba |
|
V ureditvenih
območjih naselij iz 5. člena tega odloka, kjer je zgrajeno javno
vodovodno omrežje je priključitev nanj obvezna. Kjer je vodovod v
upravljanju krajevne skupnosti, je priključitev nanj možna po pogojih,
ki jih določi krajevna skupnost. |
|
V naseljih in
območjih, kjer ni vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi
ustrezno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnica) po
predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira, v skladu s
higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji. Koristi se lahko le tak
vodni vir, za katerega je sprejet odlok o njegovi zaščiti. |
|
Pri objektih, ki
imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba
azbestnocementne kritine. |
|
Lokacije objektov,
kjer je predvidena poraba večjih količin vode, so pogojene s predhodno
ureditvijo ustrezne vodooskrbe in zagotovitvijo požarne vode. Uporabniki
tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme. Rezerve požarne vode
se morajo zagotoviti z ureditvijo ustreznih požarnih bazenov ali z
ureditvijo dostopov do površinskih vodotokov (če pretoki to dopuščajo),
po pogojih, ki jih določi pristojna požarna inšpekcijska služba.
|
|
47. člen |
|
Vodonogospodarske
ureditve, raba vode in poplavna območja |
|
Pri izgradnji
zajetij, čistilnih naprav in podobno je treba upoštevati hidrotehnične
pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine. Za vse posege, ki se bodo
izvajali v vplivno območje vodotoka (4-8m) ali v sam vodotok ali vodno
površino na območju PUP-a, izda lokacijsko dovoljenje upravni organ
praviloma po ogledu na kraju samem, v soglasju z Zavodom za varstvo
naravne in kulturne dediščine in upravljalcem vodotoka (Ministrstvo za
okolje in prostor RS - Uprava za varstvo narave). Pri načrtovanju takih
posegov je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81,
29/86 ter Ur. list RS, št. 15/91) in Zakon o varstvu okolja (Ur. list,
RS št. 32/93 in 1/96). |
|
Soglasje vodnega
gospodarstva je potrebno pridobiti za vse posege na vplivnem območju
vodotokov, akumulacijskih jezer, poplavnih območjih, retenzijskih
območjih in območjih s prisotnostjo erozijskih procesov. |
|
V ureditvenih
območjih naselij iz 5.člena tega odloka je treba vodotoke in vodne
površine aktivno vključiti v urbana območja kot ambientalne značilnosti
oz. kot prostor možne aktivne (tek, ribolov,…) in pasivne rekreacije
(doživljanje prostora, opazovanje, posedanje,…). |
|
48. člen |
|
Zbiranje, odvajanje
in čiščenje onesnaženih voda |
|
Zgraditi je potrebno
čistilne naprave, katerih lokacije se predvidijo v planskih aktih.
Celotno omrežje fekalne in mešane kanalizacije na območju urejanja se
izvede v obliki sistema, ki se konča s čiščenjem na čistilni napravi.
Fekalne odplake se lahko do izgradnje čistilne naprave odvajajo v zbirni
kanal mešanega sistema samo preko ustrezno dimenzioniranih triprekatnih
greznic. Po izgradnji čistilne naprave je priključitev na kanalizacijsko
omrežje obvezna. |
|
V območjih, kjer ni
javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno upoštevati Smernice o
načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov na območjih, kjer ni
zgrajene javne kanalizacije. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode
možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je
potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo
gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise. Enako velja za
objekte razpršene gradnje. |
|
Izpuščanje strupenih
snovi v kanalizacijo in v podtalje ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se
izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno
mesto. |
|
V nobenem primeru ni
dovoljeno odvajati fekalne in industrijske odplake v vodotoke.
|
|
Meteorne vode morajo
biti speljane ali v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico
ali v odprte jarke ali vodotoke. Meteorne vode s površin, kjer se odvija
motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj. |
|
Tehnološke odpadne
vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno
kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno
očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.
|
|
Vsi objekti morajo
biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Do izgradnje
kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav ni dopustna gradnja, za
katero je potrebno izdelati prostorske izvedbene načrte v skladu z 11.
členom tega odloka. |
|
Pri načrtovanju,
izdelavi lokacijske dokumentacije, gradnji in priključevanju posameznih
objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega
področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med
vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in
0,5 m min. vertikalni odmik. |
|
Vsa grajena
kanalizacija mora biti vodotesna. |
|
Pri urejanju
kmetijskih zemljišč znotraj območja obdelave je potrebno upoštevati vse
veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja. |
|
49. člen |
|
Elektroenergetsko
omrežje |
|
Pri lociranju
objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje
upravljalca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu
s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni
priključki v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka morajo
biti zemeljski. |
|
50. člen |
|
Javna razsvetljava |
|
Izgradnja nove javne
razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno
sosesko ali ureditveno območje naselja. |
|
Omrežje javne
razsvetljave mora biti v ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega
odloka zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se
kabel polaga v cestišče. |
|
51. člen |
|
Ogrevanje |
|
Pri ogrevanju naj se
upošteva naslednji koncept: |
|
- prepovedan je
prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka
|
|
- kjer obstaja
možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno toplotno
kapaciteto je priključitev na takšen način obvezna |
|
- objekti razpršene
gradnje se lahko ogrevajo z ekološko neoporečnimi gorivi |
|
- na območjih
pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v slučaju
sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov
prednost pred individualnim ogrevanjem |
|
- ogrevanje na trdo
gorivo je potrebno postopno opustiti, razen biomase |
|
- rezervoarji za
tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih
mestih |
|
- način skladiščenja
tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako
morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za
nevarne in škodljive snovi (Ur. SRS, št. 3/97). |
|
52. člen |
|
Telekomunikacijsko
omrežje |
|
Novogradnje,
rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja morajo biti v
ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka zemeljski. Pri
prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste.
Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje upravljalca, ki daje
tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag. |
|
53. člen |
|
Kabelsko razdelilno
omrežje |
|
Za sprejem
televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je
potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno
antensko postajo s sprejemnim sistemom. |
|
Novogradnje,
rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti v
ureditvenih območjih naselij iz 5. člena tega odloka zemeljski.
Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) na ulično stran objektov oz. na
ulične fasade v naseljih, je praviloma prepovedano.Nameščanje je
dopustno tam, kjer ni možna izgradnja kabelskega omrežja. |
|
Merila in pogoji za
varovanje okolja |
|
54. člen |
|
Vsi dovoljeni posegi
so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne
presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je
potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.
|
|
Pri ekološko
zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje.
Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega
posega. |
|
Ohraniti je treba vse
naravne prvine v prostoru in se prilagajati s posegi reliefnim in
urbanim značilnostim prostora. Kmetijski prostor, ki je degradiran, z
osnovno in detajlno odvodnjo (melioracije) pa sonaravno urediti oz.
renaturirati. |
|
55. člen |
|
Ravnanje z odpadki |
|
Pri vseh objektih je
potrebno predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so
tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno
neizpostavljenih mestih. Na vseh javnih mestih naselij morajo biti
nameščeni koši za smeti. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to
registrirana. |
|
Pri odlaganju
odpadkov je dosledno potrebno spoštovati določila veljavnih zakonov in
odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki in veljavnih zakonov in odlokov
o ravnanju s posebnimi odpadki. |
|
Posebnih odpadkov ni
dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki. |
|
56. člen |
|
Varstvo zraka |
|
Po odloku o
razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za
potrebe varstva zraka (Ur. list SRS, št. 19/88) spada območje obravnave
tega PUP-a v I. območje onesnaženosti zraka, v katerem je zrak onesnažen
do ene petine dovoljene meje. |
|
V izogib onesnaženju
zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko
neoporečnimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin).
|
|
57. člen |
|
Varstvo pred hrupom |
|
Novogradnje in nove
dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo
stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju
(Ur. list RS, št.45/95 in 66/96). |
|
Upoštevati je
potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa
(Ur. l. RS, št. 45/95). |
|
Pri posameznih virih
prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno
protihrupno zaščito ali sanacijo. |
|
V lokacijski in
projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti
obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena
ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom. |
|
Merila in pogoji za
varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine |
|
58. člen |
|
K posegom na območjih
ali v objektih naravne in kulturne dediščine je potrebno predhodno
pridobiti mnenje pristojne strokovne službe za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
|
Na objektih naravne
in kulturne dediščine, ki so proglašeni za kulturnozgodovinske spomenike
ali za naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi
dovoljeni pod strokovnim vodstvom pristojne službe za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
|
Merila in pogoji za
urejanje prostora za obrambo in zaščito |
|
59. člen |
|
Pri predvidenih
posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred
požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja. |
|
Objekti morajo biti
praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z
objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno
ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča
nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
|
|
Vsaka lokacijska
dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo
vsebino protipožarne zaščite. |
|
V lokacijskem
postopku je za vsak poseg potrebno definirati osnovne in dodatne vire
požarne vode. |
|
Vodo za gašenje
požarov je treba zagotoviti z izgradnjo hidrantnega omrežja po
Pravilniku o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91). |
|
60. člen |
|
Potrebe po
zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem
se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje, kot so:
|
|
• Uredba o graditvi
in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS, št. 57/96); |
|
• Uredba o tehničnih
normativih za zaklonišče, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Ur. l.
RS, št. 48/93). |
|
IV. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
61. člen |
|
Ne glede na določila
prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja, so v vseh območjih
do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorskimi
ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi: |
|
- tekoče vzdrževanje
stavb znotraj obstoječih gabaritov, |
|
- spremembe
namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v
objekte, |
|
- tekoče vzdrževanje
prometnih in manipulacijskih površin, |
|
- tekoče vzdrževanje
zelenih površin, |
|
- nujni komunalni
posegi in nujni sanacijski posegi. |
|
61.a člen |
|
Za enostavne in nezahtevne objekte, ki se samostojno priključujejo na
posamezne objekte komunalne opreme, se obračuna komunalni prispevek v
skladu s predpisi občine, ki urejajo odmero komunalnega prispevka. |
|
Za potrebe odmere komunalnega prispevka se za tovrstne objekte upošteva
površina parcele Aparcela = 400 m2. |
|
62. člen |
|
Prostorski ureditveni
pogoji so stalno na vpogled pri: |
|
- Občinski upravi
Občine Pesnica |
|
- Upravni enoti
Pesnica |
|
- Upravni enoti
Maribor. |
|
63. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu
za okolje in prostor. |
|
64. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo za območje občine Pesnica veljati: |
|
1. Odlok o
urbanističnem redu v Občini Maribor (MUV, št. 7/77, 15/77) |
|
2. Odlok o zazidalnih
načrtih delov naselij izven Maribora (MUV, št. 10/72, 10/74, 15/74, 7/77
in1/82) |
|
3. Odlok o sprejetju
zazidalnega načrta za ureditveno območje Surovine v Pesnici (MUV, št.
14/87) |
|
4. Odlok o zazidalnem
načrtu za del industrijske cone, delavnica za livarsko dejavnost v
Pesnici pri Mariboru (MUV, št. 23/88) |
|
5. Odlok o
ureditvenem načrtu za melioracijo območja potoka Globovnica II v Občini
Maribor - Pesnica (MUV, št. 7/90) |
|
6. Odlok o zazidalnem
načrtu dela naselja Pesnica (MUV, št. 24/86, 2/98 in 19/98), razen dela,
ki se nanaša na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter
zveze. V veljavi ostane tudi Odlok o spremembah odloka zazidalnega
načrta za del stanovanjske cone S-4 v Pesnici (MUV, št. 2/98, popravek
19/98) |
|
7. Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št.
11/93). |
|
Postopki za
pridobitev lokacijskega dovoljenja ali za pridobitev enotnega dovoljenja
za poseg v prostor, ki so bili pričeti na podlagi gornjih aktov pred
uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določilih gornjih aktov. Za
pričet se šteje postopek, ki je bil kot vloga z dnem uveljavitve tega
odloka evidentiran pri pristojni upravni enoti. |
|
65. člen |
|
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in
Koroške regije. |
|
|
|
Številka:
00303-12/00-VF |
|
Datum: 23. junij
2000 |
|
|
|
župan |
|
Venčeslav Senekovič,
ing. agr., s.r. |
|
|
|
Odlok o spremembah odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih v občini Pesnica (Medobčinski
uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 18/2001)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2.
člen |
|
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku
Štajerske in Koroške regije. |
|
|
|
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih v občini Pesnica (Medobčinski
uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 21/2014)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
2. člen
(1)
Spremembe in dopolnitve vsebujejo poleg tega odloka tudi grafični del in
obrazložitev sprememb in dopolnitev odloka.
(2) V
grafičnem delu se nadomesti karta 1/1 »Prikaz prostorskih meril in
pogojev za ureditvena območja naselij na katastrski podlagi – naselje
Pesnica« z novo, ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev odloka. |
|
20.
člen
Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v
Občini Pesnica so v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Pesnica.
21.
člen
Ta
odlok začne veljati osem dni po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|