|
|
Na podlagi
52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena
statuta Občine Bled
(Uradni list RS, št. 119/03) je Občinski svet Občine Bled na 20. seji
dne 31.7.2014 sprejel |
|
|
|
|
|
ODLOK |
|
|
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BLED |
|
|
|
|
|
I Uvodne določbe |
|
|
|
|
|
1. člen |
|
|
(sprejem odloka) |
|
|
(1) S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt občine Bled (v nadaljnjem
besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina in oblika OPN) |
|
|
(1) OPN
vsebuje tekstualni in grafični del ter obvezne priloge. Izdelan je v
digitalni in analogni obliki. |
|
|
(2)
Tekstualni del OPN sestavljajo poglavja: |
|
|
I
Uvodne določbe |
|
|
II
Strateški del: |
|
|
1.
Splošne določbe |
|
|
2.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
|
3.
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
|
4.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena |
|
|
5.
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
|
6.
Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan
urbanistični načrt |
|
|
7.
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
8.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
9.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
III
Izvedbeni del: |
|
|
1.
Splošne določbe izvedbenega dela |
|
|
2.
Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba prostora |
|
|
3.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji, |
|
|
4.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja podrobnejše
namenske rabe |
|
|
5.
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje Triglavskega narodnega
parka |
|
|
6.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora in na območjih predvidenih OPPN |
|
|
7.
Občinski podrobni prostorski načrti |
|
|
IV
Prehodne in končne določbe. |
|
|
(3)
Sestavni del tekstualnega dela OPN je Priloga 1: Dopustni pomožni
objekti na površinah podrobnejše namenske rabe. |
|
|
(4)
Grafični del OPN je prikazan na državnih geodetskih podlagah. |
|
|
Strateški
del |
|
|
1.
Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:35.000) |
|
|
2.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:35.000) |
|
|
3.
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se
sanirajo in so z njimi prostorsko povezana z okvirnimi območji razpršene
poselitve (M 1:35.000) |
|
|
4.
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z usmeritvami za
razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M
1:50.000, 1:20.000) |
|
|
5.
Shematični prikazi vsebin strateškega dela |
|
|
Izvedbeni
del |
|
|
1.
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:40.000) |
|
|
2.
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:35.000) |
|
|
3.
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000) |
|
|
4.
Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (M 1:5.000) |
|
|
5.
Prikaz cestnega omrežja, podzemne garažne stavbe ter pristanišča in
vstopno-izstopna mesta na celinskih vodah (M 1:5.000) |
|
|
6.
Prikaz regulacijskih elementov, javnih površin, drevoredov, vil in
krajevno značilnih objektov (M 1:5.000) |
|
|
7.
Prikaz enot urejanja prostora, območja varstva pred hrupom (M 1:5.000) |
|
|
|
|
|
3. člen |
|
|
(obvezne priloge) |
|
|
OPN
vsebuje obvezne priloge, ki so sestavina analogne oblike občinskega
prostorskega načrta: |
|
|
1.
Izvleček iz odloka o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, |
|
|
2.
Prikaz stanja prostora, |
|
|
3.
Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, |
|
|
4.
Seznam nosilcev urejanja prostora (smernice in mnenja), |
|
|
5.
Obrazložitev in utemeljitev načrtovanih prostorskih ureditev, |
|
|
6.
Povzetek za javnost, |
|
|
7.
Okoljsko poročilo. |
|
|
|
|
|
4. člen |
|
|
(območje OPN) |
|
|
Z OPN Bled
se določijo usmeritve za celotno območje občine Bled (v nadaljnjem
besedilu: občina). |
|
|
|
|
|
5. člen |
|
|
(pomen kratic) |
|
|
V tem
odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: |
|
|
BTP: bruto
tlorisna površina objekta |
|
|
DOBP:
delež odprtih bivalnih površin |
|
|
EUP: enota
urejanja prostora |
|
|
FI: faktor
izrabe gradbene parcele |
|
|
FZ: faktor
zazidanosti gradbene parcele |
|
|
GJI:
gospodarska javna infrastruktura |
|
|
K: klet |
|
|
LN:
lokacijski načrt |
|
|
M:
mansarda |
|
|
mHE: mala
hidroelektrarna |
|
|
OPN:
občinski prostorski načrt |
|
|
OPPN:
občinski podrobni prostorski načrt |
|
|
P:
pritličje |
|
|
PIP:
prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
PM:
parkirno mesto |
|
|
PPIP:
podrobni prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
TNP:
Triglavski narodni park |
|
|
UN:
urbanistični načrt |
|
|
ZN:
zazidalni načrt |
|
|
|
|
|
6. člen |
|
|
(pomen izrazov) |
|
|
(1) V tem
odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: |
|
|
1.
Avtobusna postaja
je prostor, določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti
pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov,
prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage,
elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo
izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter
prometni urad in s predpisi določeno opremo. |
|
|
2.
Avtobusno postajališče
je posebej zgrajena in označena prometna površina
za postanek avtobusov
zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter
navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru
avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na
postajališče. |
|
|
3.
Bivanje:
izraz
se uporablja za opredelitev dejavnosti na območjih, kjer lahko ljudje
stalno prebivajo. |
|
|
4.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP)
je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim,
izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje
površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1. navedenega standarda. |
|
|
5.
Čredinka
je ograjen del na pašniku. |
|
|
6.
Delež odprtih bivalnih površin (DOBP)
je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino
gradbene parcele.
Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) pri stanovanjskih objektih pomeni
samo zelene površine na raščenem terenu.
Delež odprtih bivalnih površin (DOBP) pri nestanovanjskih objektih
vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 %
tlakovanih površin, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne
funkcionalne površine. Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če
gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar največ do 70 %. |
|
|
7.
Druge storitvene dejavnosti
vključujejo dejavnosti pod šifro 96 (Druge storitvene dejavnosti) iz
Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni
list RS, št. 69/07 in 17/08). |
|
|
8.
Dvojček
sestavljata dve enostanovanjski hiši, ki se gradita sočasno, na skupni
vmesni parcelni meji brez medsebojnega odmika in se stikata tako, da
oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima
gradbenima
parcelama. Enostanovanjski hiši, ki tvorita prostostoječo hišo, morata
biti oblikovno usklajeni, uporabljeni morajo biti enaki materiali, barve
in obdelava. Strešine morajo biti v enakem naklonu ter tipu in barvi
kritine. Sleme mora biti praviloma vzporedno z daljšo stranico povezane
prostostoječe hiše. |
|
|
9.
Dnevni center za starejše ali otroke in mladostnike
je center s socialno-varstvenimi programi in dejavnostmi, ki pomagajo k
aktivnejšemu vključevanju posameznika v socialno okolje, krepitvi
njegove socialne mreže, vzdrževanju psihofizične kondicije, sprostitvi
in dodatnemu izobraževanju. |
|
|
10.
Dopolnilna gradnja
je gradnja
objekta v vrzeli med obstoječimi objekti. |
|
|
11.
Dvostanovanjska prostostoječa stavba
je samostojna prostostoječa stavba z dvema stanovanjema, razporejenima
po vertikali, in enim vhodom, ki si ga delita obe stanovanji. |
|
|
12.
Etaža
je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi
pritličje (P) in mansarda (M). Klet kot etaža ni posebej označena, ker
je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh
zahtevnih in manj zahtevnih objektih. |
|
|
13.
Etažnost
objekta je določena s številom etaž nad terenom.
Višinski gabariti za območja stanovanj so
opredeljeni
z ustrezno oznako etažnosti objekta,
pri čemer
posamezna
etaža
ne
sme
presegati
3,00
m. |
|
|
14.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI)
je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in celotno
površino gradbene parcele. |
|
|
15.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ)
je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največje etaže
objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni
projekciji zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom se ne upoštevajo
balkoni in napušči, upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije vseh
pomožnih
objektov nad terenom. |
|
|
16.
Frčada
je dvignjen del strehe, ki služi za osvetljevanje podstrešnega prostora. |
|
|
17.
Funkcionalno drevo
je drevo z obsegom debla najmanj 18-20 cm na višini 1,00 m od tal po
saditvi in z višino spodnjega dela krošnje 2,50 m nad tlemi. |
|
|
18.
Glamping hiška
je preprosta
lesena
enoetažna stavba za kratkotrajno nastanitev z BTP največ 30,00 m2.
Oblikovana je lahko tudi kot
lesen
podest pod
šotorom
ali dvignjena hiška.
Vhod v hiško je s kote terena ali dvignjen: v primeru postavitve na
visokodebelno drevesno vegetacijo se kota vhoda prilagaja vegetaciji, v
primeru, ko je hiška oblikovana kot
lesen
podest pod
šotorom
ali dvignjena hiška,
pa
je lahko
kota vhoda do 0,50 m nad raščenim terenom.
Glamping
hiška
ne sme imeti samostojnih priključkov na objekte
GJI. |
|
|
19.
Gorenjska arhitekturna regija
združuje 10 arhitekturnih krajin. V njej je izoblikovana posebna
arhitekturna identiteta prostora. Arhitekturne regije in arhitekturne
krajine Slovenije so opredeljene v: Fister P. (1993) Arhitekturne
krajine in regije Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor
Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje
ter v Fister P. (1993) Glosar arhitekturne tipologije. Ljublana,
Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike
Slovenije za prostorsko planiranje. |
|
|
20.
Gospodarska javna infrastruktura
so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih
služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot
taka določena z zakonom ali odlokom občine Bled, kakor tudi drugi
objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se
deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno
infrastrukturo. |
|
|
21.
Gostinstvo
vključuje dejavnosti pod šifro 55 (Gostinske nastanitvene dejavnosti) in
56 (Dejavnost strežbe jedi in pijač) iz Uredbe o standardni
klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). |
|
|
22.
Gradbena parcela
je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je
načrtovan objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu
objektu oziroma je načrtovana njihova ureditev. Dostopna pot, ki služi
več objektom, ne more biti del gradbene parcele nobenega od teh
objektov. |
|
|
23.
Gradnja novega objekta
je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida
ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji
izgled. |
|
|
24.
Hotelski apartma
ima najmanj eno spalnico, dnevno sobo, kopalnico in predprostor. Vsi
prostori so med seboj funkcionalno povezani. |
|
|
25.
Izjemna krajina
je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti
simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno,
največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko
zgradbo in naravnimi procesi. |
|
|
26.
Izravnalni ukrepi
so ukrepi za izravnavo negativnega vpliva načrtovanega posega v prostor,
(npr. na obstoječo poplavno in z njo povezano erozijsko ogroženost na
obstoječem območju ogroženosti in zunaj njega). |
|
|
27.
Javna površina
je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur. |
|
|
28.
Javni odprti prostor
so javne površine znotraj naselja.
Izboljšujejo kakovost bivanja ter sooblikujejo podobo in strukturo
naselja. |
|
|
29.
Jurček
je tip stanovanjske hiše,
značilen
predvsem za
organizirane
stanovanjske
soseske
iz let 1970-1980. Značilnost jurčka so dvokapnica s slemenom v smeri
krajše stranice objekta, čez zidove pritličja segajoča plošča
nadstropja, ki se zaključi v masivni škatlasto oblikovani strehi,
vzdolžne lesene fasadne obloge v temno rjavi barvi in bel omet. Zaradi
organizirane gradnje predstavlja
kakovost,
ki se jo ohranja. |
|
|
30.
Klet (K)
je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. |
|
|
31.
Kolenčni zid
je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do vrha kapne lege. |
|
|
32.
Kulturna dediščina
ali drugače objekti in območja kulturne dediščine so
varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. To so
kulturni spomeniki, vplivna
območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana
kulturna dediščina
in vplivna območja dediščine. |
|
|
33.
Mansarda (M)
je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno
pod poševno streho. |
|
|
34.
Medsosedska ograja
je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb
na stavbno zemljišče ali gradbeno parcelo zaradi zagotavljanja
zasebnosti. |
|
|
35.
Mikrourbana oprema
so koši za odpadke, luči, klopi, svetila in svetilke javne razsvetljave,
igrala, količki, korita za rože, opisne, označevalne in usmerjevalne
table ipd., ki dopolnjujejo ureditve javnih površin in zelenih površin. |
|
|
36.
Mlekomat
je avtomat za prodajo svežega mleka. Je enostavni objekt, kiosk oziroma
tipski zabojnik. |
|
|
37.
Naselbinska dediščina
je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško
jedro, njegov del ali drugo območje poselitve. |
|
|
38.
Nestanovanjska stavba
je stavba, v kateri se vsaj polovica uporabne površine tal uporablja za
nestanovanjske namene. |
|
|
39.
Obnovljivi viri energije
so energija vetra, sonca, vode, geotermalnih sistemov in biomase. |
|
|
40.
Odprte bivalne površine
so zelene površine na raščenem terenu in tlakovane površine, ki
zagotavljajo kakovost bivanja ali delovnega okolja ter so namenjene
zunanjemu bivanju in skupni rabi prebivalcev objekta ali nekega območja.
Odprte bivalne površine ne služijo kot prometne površine ali komunalne
funkcionalne površine (dostopi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
Ozelenjene strehe in ozelenjene fasade niso odprte bivalne površine. |
|
|
41.
Objekt za obveščanje
je namenjen obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobnem, na območju
občine Bled in njenih lokalnih skupnosti. Objekti za obveščanje v
lokalnih skupnostih so namenjeni tudi obveščanju o voznih redih javnega
prometa. |
|
|
42.
Objekt za oglaševanje
je namenjen nameščanju in posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o
dogodkih, prireditvah in podobno. |
|
|
43.
Objekt za oglaševanje za lastne potrebe
je namenjen nameščanju in posredovanju oglasnih sporočil o izdelkih in
storitvah iz registrirane dejavnosti fizične ali pravne osebe in
njihovega imena. |
|
|
44.
Oglaševanje za lastne potrebe
vključuje oglaševanje izdelkov in storitev iz registrirane dejavnosti
fizične ali pravne osebe in njihovega imena. |
|
|
45.
Okoljska infrastruktura
so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za
oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
|
|
46.
Otroško igrišče
je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let),
opremljena z igrali, klopmi in drugo mikrourbano opremo ter praviloma
zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko
namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna
ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
|
|
47.
Pergola
je vrtni element, ki služi kot zaščita pred soncem nad odprto teraso,
prostorom za sedenje ali pešpotjo. Sestavljena je iz vertikalnih
stebrov, ki podpirajo prečne tramove
ali druge nosilce,
in je ozelenjena s popenjavkami. |
|
|
48.
Poseg v prostor
je poseg v zemljišče ali na njem, z namenom gradnje objekta po predpisih
o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod
njim. |
|
|
49.
Pomožni objekt
je konstrukcijsko manj zahteven objekt ali nezahteven objekt, ki ne
potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni
namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Glede na zahtevnost
gradnje se delijo v skladu s področnimi predpisi. |
|
|
50.
Praviloma:
pomeni, da je treba upoštevati določila tega odloka, če pa to zaradi
utemeljenih razlogov in omejitev ni možno (razmere na terenu,
geomehanske lastnosti tal), ali odstopanje pomeni zagotavljanje
varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanja zdravja
ljudi, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti
v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. |
|
|
51.
Priključek
je del javne ceste, s katerim se javna cesta iste ali nižje kategorije
ali nekategorizirana cesta navezuje na to cesto. |
|
|
52.
Pritličje (P)
je del stavbe, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko
površino ali največ
1,40
m nad njo. |
|
|
53.
Radovljiška arhitekturna krajina
je ena izmed desetih arhitekturnih krajin v gorenjski arhitekturni
regiji. Od ostalih arhitekturnih krajin v regiji se loči po arhitekturni
tipologiji, ki se odraža tudi v arhitekturnih elementih: ganki, portali,
okenski okviri, razmerja arhitekturnih členov kot so vhodi, okenske
odprtine, fasadne členitve. |
|
|
54.
Raščen teren
so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in
s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev
visoke vegetacije. |
|
|
55.
Regulacijske črte
določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in
zasebnega interesa. Regulacijske črte so: |
|
|
·
regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od
površin, namenjenih zasebni rabi; |
|
|
·
gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim
robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej
liniji; |
|
|
·
gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost
gradbene parcele. |
|
|
56.
Rekonstrukcija objekta
je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in
prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam
ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost,
spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in
izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno
spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10
%. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte
GJI. |
|
|
57.
Sekundarna bivališča
so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge
bivalne površine, ki jih lastnik uporablja za lastne potrebe sezonsko
ali občasno in mu ne služijo za stalno bivanje. |
|
|
58.
Sobodajalstvo
je oddajanje zasebnih sob gostom in spada v kategorijo dejavnosti pod
šifro 55 (Gostinske nastanitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni
klasifikaciji dejavnosti (Uradni
list RS, št. 69/07 in 17/08).
Za sobodajalstvo po tem odloku se ne štejejo mladinska prenočišča
(hostli). |
|
|
59.
Soliterno drevo
je funkcionalno drevo z obsegom debla 25-30 cm na višini 1,00 m od tal
po saditvi in višino debla med 3,00 in 3,50 m, ki je posajeno ob
prometnici, na kateri je dopusten tovorni promet. |
|
|
60.
Sonaraven
(npr. sonaravno urejanje vodotokov, sonaravno gospodarjenje, sonaravno
kmetijstvo ipd.) je izraz, ki pomeni upoštevanje ekoloških, krajinskih,
naravovarstvenih, hidroloških in drugih vidikov. |
|
|
61.
Sprememba namembnosti objekta
je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna
rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali
njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico; |
|
|
62.
Središče Bleda
je območje na vzhodni strani jezerske obale, med Prešernovo in
Ljubljansko cesto. Območje je prikazano na karti
»Prikaz
regulacijskih elementov, javnih površin, drevoredov, vil in krajevno
značilnih objektov«. |
|
|
63.
Stanovanjska stavba
je stavba, v kateri se vsaj polovica uporabne površine tal uporablja za
stanovanjske namene. |
|
|
64.
Stojnica
je začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. |
|
|
65.
Strokovna prostorska preveritev
je urbanistična,
krajinska,
arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična idr.
strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo
dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir
ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev
posegov in ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in
določijo podrobni pogoji. |
|
|
66.
Turistična in druga obvestilna signalizacija
je v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno
opremo na javnih cestah, namenjena obveščanju udeležencev v cestnem
prometu o kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih ali
spomenikih ter pomembnejših objektih in napravah znotraj območja
znamenitosti ali naselja. Turistična in druga obvestilna signalizacija
je: |
|
|
·
znaki za obveščanje o kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih
ter spomenikih, |
|
|
·
znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturna, zgodovinska in
naravna znamenitost ali spomenik ter pomembnejši objekt in naprava
znotraj območja znamenitosti ali naselja, |
|
|
·
znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v občino, |
|
|
·
turističnoinformativne table, ki so znaki za podajanje prometnih (npr.
vozni redi prevozov na jezeru, taxi služb, fijakarjev, posebnih oblik
javnega prevoza ipd.), turističnih in drugih informacij na prometnih
površinah zunaj vozišča ceste (počivališča, parkirišča) in na drugih
površinah ob cesti, ki so določene za opravljanje spremljajočih
dejavnosti ob cesti. |
|
|
67.
Ulična fasada
je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim vhodom. |
|
|
68.
Ulična gradbena črta
je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici. |
|
|
69.
Varovalna ograja
je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov,
avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč,
nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se
opravlja dejavnost. |
|
|
70.
Varovalni pas
GJI
obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so dopustni
gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa
oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te
infrastrukture. |
|
|
71.
Večstanovanjska stavba
je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji. |
|
|
72.
Vila
je razkošneje grajena hiša s parkom. |
|
|
73.
Vplivno območje drevesa
je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,50 m na vse
strani. |
|
|
74.
Vzdrževanje objekta
je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča
njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno
korist. |
|
|
75.
Začasni
objekt
se postavi začasno, glede na letni čas, čas trajanja prireditve,
gostovanja cirkusa ali drug določen čas. Po poteku časa, za katerega je
bil postavljen,
ga je treba odstraniti ter na zemljišču, na katerem je bil postavljen,
vzpostaviti prvotno stanje. |
|
|
76.
Zakonito zgrajeni objekt
je objekt ali stavba, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z
gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil
zgrajen pred 31.12.1967 in je zanj pridobljeno
ustrezno
upravno
dovoljenje po predpisih o graditvi objektov. |
|
|
77.
Zelena streha
je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. |
|
|
78.
Zelene površine
so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti) ter z vegetacijo
zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov,
preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo
k urejenosti človekovega okolja. |
|
|
79.
Železniška postaja
je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna
(sprejem in odprava potnikov ter prtljage, prodaja vozovnic, sprejem,
hramba in izdaja blaga ipd.), tehnična in prometna dela. Gre za sestav
naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je potrebno za potek
prometa. |
|
|
80.
Železniško postajališče
je železniški infrastrukturni objekt, ki je po velikosti (tako števila
potnikov, števila vlakov kot same velikosti objekta), nudenju storitev
in uslug ter pomembnosti, manjši kot železniška postaja. |
|
|
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem
členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo
predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. |
|
|
(3) Kadar
se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki
so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov,
zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji
spremenjeni obliki |
|
|
(4)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
|
|
II Strateški del |
|
|
|
|
|
1
Splošne določbe |
|
|
|
|
|
7. člen |
|
|
(splošna določila) |
|
|
Strateški
del OPN določa izhodišča, cilje in zasnovo prostorskega razvoja občine,
usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za
razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
prostorskih izvedbenih pogojev, zasnovo GJI lokalnega pomena, območja
naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana, ter območja razpršene poselitve. |
|
|
|
|
|
2
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
|
|
|
|
2.1
Izhodišča |
|
|
|
|
|
8. člen |
|
|
(izhodišča prostorskega razvoja) |
|
|
(1)
Prostorski razvoj občine bo sledil načelom temeljnih mednarodnih (Alpska
konvencija, CIPRA, Krajinska konvencija, Ramsarska konvencija, Aarhuška
konvencija, Evropska prostorska razvojna perspektiva, Resolucija Sveta
Evrope o arhitekturni kakovosti, Ljubljanska deklaracija, Natura 2000
ipd.), državnih in regionalnih (Strategija prostorskega razvoja
Slovenije (SPRS), Prostorski red Slovenije, Regionalni razvojni program
Gorenjske 2007–2013 ipd.) ter občinskih dokumentov, ki opredeljujejo
trajnostni razvoj, ohranjanje narave in ohranjanje kulturne dediščine. |
|
|
(2)
Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine teži k omogočanju
kakovostnega življenjskega okolja s takšno rabo prostora, ki ob
upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in
trajnostne rabe naravnih dobrin in drugih virov ter celostnega
ohranjanja kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanjih
prebivalcev ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. |
|
|
(3) Občina
je prepoznavna po arhitekturni identiteti alpskega letovišča Bled in
okoliških podeželskih naselij, značilni kulturni krajini, ohranjeni
naravi ter velikem številu naravnih vrednot in enot kulturne dediščine,
bogastvu voda in gozdov, veliki biotski raznovrstnosti in raznovrstnosti
naravnih procesov. |
|
|
(4) Da bi
ustvarili prostor visoke kakovosti v občini, je treba vzpodbujati razvoj
dejavnosti, ki omogočajo gospodarski razvoj ob inovativnem vključevanju
naravnih, kulturnih in drugih primerjalnih prednosti prostora. |
|
|
(5) Za
zagotavljanje racionalne rabe prostora in ohranjanje prostorskih
kakovosti se dejavnosti, ki niso vezane na naravne vire, prvenstveno
usmerja v obstoječa območja naselij. Izven naselij bo dopustno umeščati
prostorske ureditve, ki neposredno služijo kmetijstvu, gozdarstvu,
izkoriščanju mineralnih surovin, urejanju voda, turizmu in rekreaciji,
okoljski infrastrukturi ter energetski in prometni infrastrukturi.
|
|
|
(6) Osnova
za postavitev ciljev prostorskega razvoja so temeljne značilnosti
prostora, geografski položaj občine, ocena stanja, teženj in problemov v
prostoru ter vizija prostorskega razvoja. Usmeritve prostorskega razvoja
temeljijo na zavedanju, da je prostor omejena dobrina, zato njegovo
načrtovanje mora biti dolgoročno naravnano in skrbno usklajeno. |
|
|
|
|
|
9. člen |
|
|
(demografske značilnosti in značilnosti gospodarstva) |
|
|
(1) Občina
spada med srednje gosto poseljene Gorenjske občine. Od 7.987 prebivalcev
občine jih dve tretjini (65,76 %) živi v mestu Bled s pripadajočimi
naselji v okolici Blejskega jezera (v nadaljnjem besedilu tudi: jezero)
. Ostala naselja predstavljajo podeželsko zaledje. |
|
|
(2)
Število prebivalcev v naseljih občine narašča na račun priseljevanja in
samo v okoliških lokalnih središčih. Naravni prirast je negativen.
Indeks staranja v občini je visok (107,6), najvišji v naseljih Bohinjska
Bela, Bled in Kupljenik. Naselji z najugodnejšo starostno strukturo sta
Ribno in Koritno. |
|
|
(3)
Stopnja brezposelnosti v občini je nizka, vendar je le 48,57 % aktivnega
prebivalstva zaposlenega v občini. Ob popisu 2002 je bilo v storitvenih
dejavnostih zaposlenih 61,79 % prebivalcev, v kmetijstvu le 2,35 %.
Opazen je nadaljnji trend zmanjševanja števila zaposlenih v kmetijstvu,
gozdarstvu in proizvodnih dejavnostih ter rasti zaposlovanja v
storitvenih dejavnostih. Slabe so zaposlitvene priložnosti za mlajši
kader z višjo in visoko stopnjo izobrazbe. |
|
|
(4)
Podjetništvo in obrt se razvijata razpršeno in na lokacijah, kjer ni
možnosti za nadaljnjo širitev dejavnosti: v obstoječi obrtni coni na
Lisicah, na lokacijah, kjer so že v preteklosti nastali posamezni manjši
obrati ter na lokacijah znotraj stanovanjskih območij, kjer lastniki
razpolagajo z zemljišči in objekti. |
|
|
(5) Večina
nastanitvenih zmogljivosti je na Bledu, število ležišč pa stagnira.
Ostali kraji v občini ponujajo zanemarljivo število nastanitvenih
zmogljivosti. |
|
|
(6) Od
leta 2001 zasebni sektor pospešeno vlaga v kongresno in sprostitveno
rekreacijsko infrastrukturo na lokacijah hotelskih hiš in kampinga na
Bledu. V javnem sektorju v tem času ni bilo večjih vlaganj v novo
turistično infrastrukturo. |
|
|
|
|
|
10. člen |
|
|
(značilnosti poselitve) |
|
|
(1) Bled
je alpsko mesto ob Blejskem jezeru, sestavljeno iz starih vaških jeder
(Grad, Rečica, Zagorice, Mlino, Želeče, Zazer), vilskih četrti, hotelsko
turističnih območij in obsežnih parkovnih površin. Na robovih mesta so
pretežno stanovanjske soseske enodružinskih hiš in manjša upravna,
poslovna in proizvodna območja. Značilnost mesta Bled so številne
naravne prvine znotraj urbaniziranega območja. |
|
|
(2)
Poselitev v podeželskem zaledju mesta Bled predstavlja kakovosten vzorec
gručastih vasi, razvejanih ob komunikacijah in med seboj ločenih z
obdelovalnimi površinami. Zasip in Bohinjsko Belo sestavlja več vaških
jeder. Domačije v vaseh so delno skrite med zelenjem in sestavljene iz
več stavb. Ob naseljih je značilna parcelacija obdelovalnih površin v
vzdolžnih pasovih, ki v pobočjih sledijo reliefu. Nova naselja eno- in
dvostanovanjskih prostostoječih hiš so se v 20. stoletju razvijala
predvsem v Ribnem, Koritnem, Zasipu in deloma na Bohinjski Beli.
|
|
|
|
|
|
11. člen |
|
|
(prostorski problemi in težnje) |
|
|
(1)
Prometni režim na Bledu ni skladen s spremenjenimi potovalnimi navadami
prebivalcev in obiskovalcev, z naraščajočim številom potnikov v osebnih
vozilih ter aktualnimi mednarodnimi, nacionalnimi in občinskimi
usmeritvami za razvoj prometa. Slabosti prometnega režima in
infrastrukture se kažejo v slabi opremljenosti prostora za pešce in
kolesarje, slabi kakovosti tlakov in prometne opreme na voziščih,
parkiriščih in drugih površinah. Posledice se odražajo kot degradacija
naravnega in urbanega okolja na najbolj obiskanih točkah, kar zmanjšuje
privlačnost prostora ter izničuje njegove gospodarske in družbene
potenciale. |
|
|
(2) Nivo
urejenosti javnih prostorov v občini zaostaja za primerljivimi naselji v
regiji in v Sloveniji ter se slabša z rastjo motornega prometa skozi
naselja. Oboje vpliva na slabšanje bivalnih in delovnih razmer. Vlaganja
v ureditev javnega prostora v mestu Bled in okoliških vaseh bodo v
bodoče vse bolj pomembna tudi z vidika razvoja prepoznavne turistične
ponudbe. |
|
|
(3) Hoteli
na Bledu posodabljajo in dograjujejo namestitvene zmogljivosti na
obstoječih lokacijah, v okviru posodobitev pa so pridobili manjše
število novih ležišč. Posledica dograjevanja je okrnjena arhitekturna
celovitost objektov in večja koncentracija prometnih, infrastrukturnih
in drugih obremenitev prostora. |
|
|
(4) Pobude
izkazujejo težnjo po spremembi stanovanjskih območjih v središču Bleda v
območja za gostinstvo in turizem ter po spremembi stanovanjskih vil v
namestitvene objekte. Te težnje omogočajo oživitev objektov, ki so
postali neprivlačni za bivanje, hkrati pa so povezane z večjo stopnjo
zazidljivosti zemljišč, s spremembo morfologije grajenega prostora in
zgoščanjem naselja. |
|
|
(5)
Stanovanjski fond v občini je star, 80 % stanovanj je bilo zgrajenih
pred letom 1990. Delež javnih stanovanj v stanovanjskem fondu je nižji
od slovenskega povprečja, gradnja stanovanjskih stavb v zadnjih letih pa
temelji na skoraj izključno fizičnih osebah. Večina stanovanj v občini
je v eno- in dvostanovanjskih prostostoječih hišah, večstanovanjskih
zgradb je dobre 3 %. Večina pobud ob spremembah planskih aktov se nanaša
na gradnjo novih eno- in dvostanovanjskih prostostoječih hiš. |
|
|
(6)
Kulturne ustanove in združenja v občini ne razpolagajo z ustreznimi
prostori za delovanje in organizacijo prireditev. Kulturne prireditve
gostujejo v kongresnih, športnih in izobraževalnih objektih. V občini ni
ustrezno urejenih in opremljenih prostorov za mladinsko kulturo. |
|
|
(7) Kažejo
se potrebe po večjih in sodobnejših knjižničnih prostorih, saj je obisk
v knjižnici Bled je med letoma 1999 in 2004 porasel za 100 %, izposoja v
čitalnici pa kar za 383 %, obseg prostorov pa ne zadošča za vse
obiskovalce. |
|
|
(8)
Lokacije, ki se uporabljajo za šport in rekreacijo v zimskem in letnem
času, so slabo infrastrukturno opremljene. Zmogljivosti za dvoransko
rekreacijo (tenis, squash, badminton) so majhne. Obstoječe šolske in
klubske športne dvorane ne omogočajo vključitve v turistično ponudbo. |
|
|
(9) Po
letu 2001 so se kongresne zmogljivosti na račun novih dvoran v hotelih
skoraj petkrat povečale. Razpršena kongresna ponudba v hotelih
predstavlja dobrodošlo pridobitev, vendar Bled potrebuje večje osrednje
kongresno središče. |
|
|
(10)
Neokrnjena naravna krajina in kraji v občini so zaradi bližine in
enostavne prometne dostopnosti urbanih središč Gorenjske in
Osrednjeslovenske regije pogost cilj množice obiskovalcev. Kratki in
intenzivni tokovi obiskovalcev v konicah ob koncu tedna in v sezoni
obremenjujejo predvsem mesto Bled in naravno okolje v zaledju. V
poletnih mesecih so Blejsko jezero, Sava Bohinjka in Sava Dolinka
naravna kopališča za številne dnevne obiskovalce. Le majhen del obale
jezera je urejen kot javno kopališče z ustrezno kopališko
infrastrukturo. Obremenitve naravne obale imajo negativne učinke na
stanje terena ob obali in na obvodno floro in fauno. Ob obeh Savah
kopalci do rečne struge lahko dostopajo z motornimi vozili in obale rek
izkoriščajo za druge aktivnosti (pikniki), ki v okolju puščajo negativne
posledice. |
|
|
(11)
Sodobni razvoj kmetijstva v veliki meri spreminja kulturni značaj
krajine: neposredno s spreminjanjem videza oziroma s spreminjanjem
morfoloških značilnosti kulturne krajine ter z rušenjem ustreznega
sozvočja med naravo in človekovim delovanjem v krajini. Zaradi umika
kmetijstva in vračanja narave oziroma zaraščanja krajine se izgublja
kulturni značaj krajine. Umik kmetijstva in zaraščanje krajine sta
povezana s praznjenjem nekdaj poseljenih ruralnih območij, zaradi česar
propada stavbna dediščina, izginja pomenska plast kulturne krajine s
toponimi in celotnimi zgodbami, povezanimi s prostorom, običaji in vso
nematerialno dediščino, katere ohranjanje zagotavlja samo prisotnost
človeka v posameznih krajinskih območjih. |
|
|
(12)
Navedeni problemi in negativni trendi vplivajo negativno na podobo in
identiteto Bleda kot območja nacionalnega pomena, ter imajo negativen
vpliv na razvoj kakovostnega turizma. |
|
|
|
|
|
12. člen |
|
|
(prednosti in možnosti prostorskega razvoja) |
|
|
(1)
Raznovrstnost urbanega, ruralnega in naravnega prostora predstavlja
pomembno prednost občine. Urbano raznolikost mesta Bled s ponudbo
oskrbnih, storitvenih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti ter športa
in rekreacije dopolnjuje kakovostno podeželsko okolje z ohranjenim
vzorcem poselitve, obdelovalnimi površinami in obsežnimi območji
raznolike alpske krajine. |
|
|
(2)
Prostor občine ponuja raznolike možnosti za preživljanje prostega časa
in razvoj s tem povezanih dejavnosti. Preplet naravnega in grajenega
prostora z urejenimi potmi in športno-rekreacijsko infrastrukturo
izboljšuje kakovost bivanja in je primerjalna prednost Bleda. Raznolika
športno-rekreacijska in kulturna ponudba, namenjena prebivalcem, lahko
ob dobrem načrtovanju obogati turistično ponudbo in privlačnost Bleda.
Pri razvoju športno-rekreacijske infrastrukture se odpirajo možnosti za
izboljšanje ponudbe v zimskem času ter povezovanje dejavnosti lokalnih
športnih klubov s turistično ponudbo. |
|
|
(3)
Privlačnost jezerskih in rečnih obrežij za različne oblike rekreacije
zahteva izboljšanje ureditev in opremljenosti ter vzpostavitev režimov,
ki bodo zagotavljali varovanje naravne obale, omogočali sprehajanje,
kopanje ter druge oblike rekreiranja in sproščanja. |
|
|
(4) Veliko
povpraševanje po stanovanjih predstavlja priložnost za organizirano
gradnjo in izboljšanje ponudbe javnih stanovanj. Ustrezno ciljno
naravnana stanovanjska gradnja lahko pripomore k izboljšanju ponudbe in
dostopnosti stanovanj za lokalne potrebe, za mlade in ranljive skupine
prebivalcev. Kmetijske površine znotraj naselij, na katerih se opušča
raba, lahko pripomorejo k notranjemu razvoju, boljši povezanosti in
oblikovanju arhitekturno skladnih robov naselja. |
|
|
(5)
Obstoječa ponudba oskrbnih in storitvenih dejavnosti prispeva h
kakovosti bivanja. Nadaljnje razporejanje nakupovalnih, kulturnih,
verskih, zdravstvenih, izobraževalnih in upravnih dejavnosti na širšem
območju Ljubljanske in Prešernove ceste lahko doprinese k organizaciji
zaokroženega mestnega središča s celovito ponudbo za zadovoljevanje
potreb mesta in okolice ter zmanjševanje odvisnosti od osebnih
avtomobilov. |
|
|
(6)
Pomembno prednost pri razvoju dejavnosti v občini predstavlja
zadovoljiva infrastrukturna opremljenost za osnovne potrebe
prebivalstva. Možnosti za dodatno izboljšanje se kažejo predvsem v
zagotavljanju večje zanesljivosti oskrbe, zaščite vodnih virov,
vzpodbujanja racionalne rabe energije in splošnega dvigovanja kakovosti
infrastrukturnih ureditev. Posodabljanje infrastrukture v zgodovinskih
vaških jedrih in novejših stanovanjskih soseskah predstavlja možnost za
celovito prenovo javnih prostorov v naseljih, urejanje površin za pešce
in kolesarje, zelenih površin in ulične opreme. |
|
|
(8) Dobra
prometna dostopnost in povezanost sta pomembni prednosti občine.
Možnosti za izboljšanje prometnih ureditev se v bodoče kažejo znotraj
naselij. Ob gradnji južne in severne razbremenilne ceste je pomembna
sprememba prometnega režima v središču mesta Bled in na obalah jezera,
ki bi morala slediti omejevanju osebnega motornega prometa, urejanju
površin prednostno za pešce, kolesarje in izvoščke ter izboljševanju
kakovosti tlakovanj. |
|
|
|
|
|
13. člen |
|
|
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije) |
|
|
(1) Cilj
OPN je prispevati k povečanju kakovosti življenja prebivalcev v občini.
Zato je treba na območju Bleda združevati skrb za zagotavljanje visoko
razvitih in konkurenčnih potencialov: |
|
|
·
družbenega razvoja (kultura, šport, zabava, turizem), |
|
|
·
gospodarstva, h kateremu odločilno prispevajo delujoča podjetja, |
|
|
·
ustrezne pogoje bivanja (stanovanja, rekreacija, naravno okolje). |
|
|
(2) Bled
je območje, ki je z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine
pomemben na nacionalni ravni. Za zagotavljanje konkurenčnih potencialov
Bleda je bistvenega pomena, da se v nadaljnjem prostorskem razvoju
varuje, ohranja in vzdržuje naravno ohranjena območja in kulturno
dediščino, ki predstavljajo njegove najbolj prepoznavne značilnosti: |
|
|
·
Blejsko jezero, |
|
|
·
Blejski otok, |
|
|
·
Blejski grad, |
|
|
·
Cerkev Sv. Martina, |
|
|
·
gručasta stara vaška jedra, obdana s sadovnjaki, |
|
|
·
območja vil in starejših hotelov, |
|
|
·
zelene površine na jezerski obali in gozd na osamelcih okrog jezera, |
|
|
·
parkovne površine na vzhodni jezerski obali in ob Vili Bled, |
|
|
·
glaciofluvialne reliefne oblike v okolici jezerske sklede in dolinah
Save Dolinke in Save Bohinjke. |
|
|
(3) Z
zagotavljanjem ugodne stanovanjske ponudbe, kakovostno opremljenostjo z
javno infrastrukturo in razvojnimi projekti na področju kulture, vzgoje
in izobraževanja je treba v občini zadržati in privabljati mlade
prebivalce. |
|
|
(4)
Turizem je za občino prednostnega pomena. Prostorski koncept razvoja
turizma na območju Bleda je treba zasnovati na policentričnosti in
širitvi ter dekoncentraciji turistične ponudbe v prostoru. Omrežje
naselij je treba razvijati kot turistično območje in ponudbo načrtno
locirati tudi v lokalnih središčih okrog Bleda ter na ta način
zagotoviti pestrejšo ponudbo nastanitve, večjo privlačnost celotnega
območja in družbeno ter gospodarsko krepitev lokalnih središč. Znotraj
mesta Bled je zadovoljevanje državnih in sektorskih razvojnih ciljev na
področju turizma treba reševati na opuščenih lokacijah nekdanjih hotelov
in gostišč, smotrno izrabiti nove lokacije in vzpodbujati razvoj manjših
ponudnikov znotraj naselij. |
|
|
(5)
Blejski grad in Blejski otok sta osrednja kompleksa nepremične kulturne
dediščine v občini. Varovanje, vzdrževanje in predstavitev kulturne
dediščine ima v obeh kompleksih prednost pred drugimi vidiki razvoja.
Blejski grad in Blejski otok se bosta razvijala kot prostora
ozaveščanja, obiskovanja, raziskovanja in doživljanja kulturne
dediščine. Kompleksa sta namenjena muzejskim in kulturnim dejavnostim s
podpornimi gostinskimi in storitvenimi dejavnostmi. |
|
|
(6) S
primernim celostnim konceptom znamčenja turističnega območja, v katerem
bo povezana prenova naselij, vzpostavljanje novih dejavnosti v prostoru
in trženje kulturnih in naravnih prednosti prostora, si bo občina
prizadevala za optimalno koriščenje prostorskih potencialov ter
ustvarjanje pozitivne podobe občine kot celote in posameznih naselij. |
|
|
(7) V
obvodnih prostorih v občini je treba zagotoviti z naravnimi in
ustvarjenimi danostmi in vrednotami usklajen razvoj (trajnostni razvoj),
omejitev motornega prometa, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje
dodatnega obremenjevanja okolja. V obvodnih prostorih je treba izvajati
sanacijo ter renaturacijo degradiranih odsekov obrežij. Nadaljevati je
treba sanacijo virov onesnaževanja jezera in se izogibati posegom, ki bi
lahko poslabšali stanje jezera in rek. |
|
|
|
|
|
14. člen |
|
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
|
|
(1)
Strateški del OPN v skladu s SPRS občino obravnava kot del alpske
regije, ene od evropskih regij, znotraj katere mora Slovenija prevzeti
aktivno vlogo in izkoristiti svoj položaj. Občina Bled je del območja
Julijskih Alp, ki predstavljajo krajinsko območje, pomembno za
prepoznavnost Slovenije. Kot taka je tudi del temeljnega nacionalnega
območja za razvoj turistične dejavnosti. Kraji na območju občine,
gozdovi Pokljuke in Mežakle ter Jelovice predstavljajo območje za
rekreacijo in prostočasne aktivnosti za Osrednjeslovensko regijo
(500.000 prebivalcev) in Gorenjsko regijo (200.000 prebivalcev). Razvoj
območja Julijskih Alp zato zahteva sodelovanje s sosednjimi občinami pri
razvoju turističnih zmogljivosti in infrastrukture, omrežja
rekreacijskih poti, javnega prometa in drugih dejavnosti ter pri
gospodarjenju z gozdovi in varstvu vodnih virov. |
|
|
(2) Del
ozemlja občine je zavarovan v okviru TNP, Bled pa predstavlja najbolje
dostopno izhodišče za obiskovalce narodnega parka. Vključenost v narodni
park in prisotnost sedeža narodnega parka na Bledu je za občino
pomembna, ker prispeva k raznolikosti ponudbe in k nadaljnjemu razvoja
turizma. Večji del smučišča Zatrnik sega v občino Gorje. |
|
|
(3) Z
občinama Bohinj in Gorje si občina deli odgovornost za ohranjanje narave
in varstvo kulturne dediščine v TNP ter pravice do soupravljanja parka.
Z občino Gorje preko skupnega komunalnega podjetja soupravlja vodovod,
skrbi za odvoz odpadkov, pokopališko in pogrebno dejavnost in zimsko
službo. Inšpekcijski nadzor in redarsko službo v občinah Bled in Bohinj
opravlja medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled in Bohinj. |
|
|
|
|
|
2.2
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine |
|
|
|
|
|
15. člen |
|
|
(splošni cilji) |
|
|
(1)
Prostorski razvoj na območju občine mora upoštevati prostorske kakovosti
in prednosti, ki jih predstavlja raznovrstnost urbanega, ruralnega in
naravnega prostora s prepoznavno identiteto. Prostorski razvoj v občini
mora biti uravnotežena kombinacija konceptov ohranjanja in varovanja,
prenove in revitalizacije ter krepitve in sodelovanja. Zagotavlja se
celostno varstvo, ohranjanje in vključevanje enot kulturne dediščine v
razvoj občine na vseh ravneh. |
|
|
(2) Za
prostorski razvoj v občini so prednostnega pomena prostorske ureditve in
ukrepi, s katerimi se zmanjšuje in blaži obremenjevanje okolja v občini,
posebej v obvodnem prostoru jezera, porečij Save Dolinke in Save
Bohinjke ter na območju TNP. Varovanje vodnih virov je prednostna naloga
na področju varstva okolja. Podpiralo se bo prostorske ureditve in
projekte, ki bodo težili k ničelni obremenitvi okolja, zato so glavni
cilji: |
|
|
·
odvajanje vse odpadne vode v mestu Bled v javno kanalizacijsko omrežje
in v čistilno napravo, |
|
|
·
zmanjšati količino odpadkov in preprečevati odmetavanje odpadkov v
naravi, |
|
|
·
zmanjšati prometne obremenitve jezerske sklede z ukinjanjem motornega
prometa ter novimi ureditvami za peš in kolesarski promet. |
|
|
(3) Nova
stavbna zemljišča se v prostor umešča glede na obstoječe in predvidene
vire elektromagnetnega sevanja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
|
(4)
Prednostne naloge pri razvoju poselitve v občini so: |
|
|
·
notranji razvoj naselij, |
|
|
·
prenova območij, ki so zavarovana kot naselbinska kulturna dediščina, |
|
|
·
infrastrukturna prenova novejših stanovanjskih sosesk, |
|
|
·
preobrazba opuščenih in degradiranih območij, |
|
|
·
zaokroževanje naselij z večjimi sklopi parcel ob skrajno restriktivnem
omejevanju širjenja na razpršenih posameznih parcelah. |
|
|
(5) Pri
razvoju poselitve v mestu Bled je treba ohranjati in vzdrževati
zgodovinsko nepretrganost prostora, ki se odraža v raznolikosti
arhitekture in javnih površin. Pri razvoju poselitve v podeželskem
prostoru na območju lokalnih središč Zasip, Bohinjska Bela in Ribno je
treba ohraniti značilnosti arhitekturne krajine: gručasto razporeditev
naselij in intenzivno ozelenitev s sadnim in drugim drevjem. Odprt
prostor kmetijskih površin je sestavni del vsakega naselja in ga je med
naselji treba ohranjati. |
|
|
(6)
Sodelovanje občanov v procesih odločanja, ki so povezani z razvojem v
prostoru mesta Bled, je ena od pomembnih komponent kakovosti bivanja na
Bledu. Občina bo zagotavljala visoko stopnjo sodelovanja in obveščenosti
občanov pri prostorskih ureditvah lokalnega pomena ter pogojih umeščanja
objektov v prostor, določenih z OPN. |
|
|
(7) Občina
bo pri prostorskem razvoju delovala na lokalnem, regionalnem, državnem
in mednarodnem nivoju. Pri prostorskem razvoju na robnih območjih občin,
razvoju infrastrukture regionalnega ali državnega pomena ter
uveljavljanju sprejetih varstvenih režimov bo tesno sodelovala s
sosednjimi občinami ter vladnimi organi in ustanovami. Na področju
turizma bo sodelovala s ponudniki turističnih storitev, pri iskanju
strateških rešitev za prostorske probleme na območju TNP pa z Javnim
zavodom Triglavski narodni park. |
|
|
|
|
|
16. člen |
|
|
(strateški prostorski cilji) |
|
|
(1)
Bled kot živahno, inovativno in zeleno alpsko mesto. Mesto Bled s
posameznimi funkcijami regionalnega in nacionalnega pomena ter
funkcijami pomembnejšega lokalnega središča oziroma občinskega središča,
kakor jih določa 20. člen tega odloka, predstavlja najkompleksnejše
območje razvoja. Znotraj občine je mesto Bled prostor z največ možnosti
za zaposlitev in najboljšo dostopnostjo do kulturnih, izobraževalnih,
zdravstvenih in oskrbnih storitev. Strateške funkcije Bleda je treba
krepiti z razvojem trgovine in storitev, družbenih in kulturnih
dejavnosti ter ureditvami za pešce in kolesarje v mestu. |
|
|
(2)
Lokalna središča kot dinamična in odzivna podeželska struktura.
Lokalna središča se bodo notranje krepila in razvijala kot dinamična in
odzivna podeželska struktura z visoko kakovostjo bivanja, kar vključuje
družbeno, gospodarsko, okoljsko in trajnostno ter kulturno komponento. |
|
|
(3)
Visoka arhitekturna kakovost zgradb in ureditev. Občina bo
načrtovala, urejala in vzdrževala svoj prostor na visokem kakovostnem
nivoju. Ker vsak gradbeni poseg vpliva na kakovost skupnega prostora, ki
je stvar vseh občanov, je zahtevana visoka arhitekturna kakovost za vse,
tudi enostavne gradnje. Doseganje visoke kakovosti prostorskih ureditev
je vzporedni cilj vseh javnih naročil in zasebnih investicij. |
|
|
(4)
Upoštevanje želja in potreb občanov. Uspešna prihodnost občine
temelji na upoštevanju želja in potreb občanov, za katere je treba
iskati rešitve ob upoštevanju dolgoročnih gospodarskih učinkov.
Kakovostno urejen podeželski prostor je osnovni temelj za zadovoljstvo
občanov, vir in potencial za razvoj različnih dejavnosti v občini in
pomemben gradnik prepoznavnosti Bleda. Občina bo tudi zagotavljala
visoko stopnjo sodelovanja in obveščenosti občanov pri prostorskih
ureditvah lokalnega pomena ter pogojih umeščanja objektov v prostor,
določenih z OPN. |
|
|
(5)
Gradnja objektov in izvedba ureditev v skladu z napredno ekološko
gradnjo. Zagotavljanje trajnostnih rešitev predstavlja glavno obvezo
prostorskega razvoja v prihodnosti. Vsi posegi v prostor morajo biti
celostno načrtovani ter strokovno preverjeni. Vzpodbuja se raba
ekoloških in recikliranih materialov, intenzivna ozelenitev objektov in
njihove okolice z lokalno značilnimi rastlinskimi vrstami. Vzpodbujajo
se okoljsko napredne zasnove objektov in vgradnja okoljsko naprednih
tehničnih rešitev. Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov se
spodbujajo inovativni sistemi za energetsko oskrbo novih stavb. Pri
vzpodbujanju trajnostne gradnje bodo javne investicije občine
predstavljale zgled zasebnim investitorjem. |
|
|
(6)
Krepitev lokalnih značilnosti naselij in kulturne krajine. Vsi novi
posegi v prostor na območju občine morajo biti načrtovani tako, da
podpirajo in krepijo značilne kakovosti naselij in kulturne krajine v
občini. |
|
|
(7)
Vzpostavljanje trajnostnih prometnih ureditev. Omogočiti je treba
večji delež trajnostnih načinov gibanja: pešačenja, kolesarjenja in
uporabe javnih prometnih sredstev. Prometna razbremenitev mesta Bled z
razbremenilnima cestama bo učinkovita samo kot del svežnja prometnih
ukrepov, ki vključujejo ukinitev osebnega motornega prometa in parkirišč
v sklopu parkovnih ureditev v središču Bleda in ob jezeru, ureditev
javnih parkirišč v območju razbremenilnih cest, izboljšanje kakovosti,
dostopnosti in zanesljivosti sistemov javnega prometa ter ob skladnem
načrtovanju novih prometnih povezav in nove poselitve. |
|
|
|
|
|
17. člen |
|
|
(infrastrukturne prioritete) |
|
|
(1) Občina
bo prometno infrastrukturo razvijala v smeri spremenjenih prometnih
navad in prometnega režima, ki bo podpiral koncept trajnostne
mobilnosti. S tem namerava doseči izboljšanje bivalnega in delovnega
okolja ter zmanjšanje vplivov prometa na bivalno in naravno okolje.
Prednostne naloge se nanašajo na izgradnjo infrastrukture, ki bo
razbremenila mestno središče motornega prometa, povečanje učinkovitosti
in privlačnosti javnega potniškega prometa ter vzpostavitev zaokroženega
sistema peš in kolesarskih poti, ki bo integriran s sistemom javnega
potniškega prometa. |
|
|
(2) Glavni
cilj na področju oskrbe z vodo je ustrezna zaščita in varovanje vseh
vodnih virov v občini pred onesnaženjem in neustreznimi posegi,
zagotovitev ustrezne vodooskrbe s kakovostno pitno vodo vsem naseljem v
občini in spodbujanje varčne in smotrne rabe pitne vode. |
|
|
(3)
Potrebno je zagotoviti primerne načine odvajanja in čiščenja odpadne
vode za vsa gospodinjstva in gospodarske subjekte ter sanacijo
dotrajanih ali preobremenjenih kanalizacijskih sistemov. Oboje se
prednostno izvaja na vodozbirnih območjih zajetij pitne vode. V območjih
strnjene pozidave se uredi odvajanje odpadne vode preko kanalizacijskega
sistema do ustrezne čistilne naprave, v oddaljenih manjših naseljih pa
predpiše kontrolirane lokalne načine odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
|
|
(4)
Koncept ravnanja z odpadki v občini temelji na ločenem zbiranju
komunalnih odpadkov pri izvoru nastanka, preprečevanju in zmanjševanju
nastajanja odpadkov ter preprečevanju neorganiziranega odlaganja
odpadkov. To bo občina dosegala predvsem z osveščanjem prebivalcev,
spodbujala bo ponovno uporabo odpadkov in upoštevala načelo »stroške
plača povzročitelj«. |
|
|
(5) Cilj
občine je načrtovati skupno odlagališče trajnih in posebnih odpadkov
skupaj s sosednjimi občinami. Vsa nelegalna odlagališča v občini se
trajno sanira in prepreči prihodnje nelegalno odlaganje odpadkov izven
urejenih odlagališč. |
|
|
(6) Cilj
ukrepov na področju oskrbe z energijo je zagotoviti trajnostno,
zanesljivo, varno, tehnološko in ekonomsko ustrezno energetsko oskrbo.
Pri načrtovanju energetskih sistemov se upošteva načela varstva
bivalnega okolja in varstva drugih kakovosti v prostoru. Prednost imajo
sistemi, ki omogočajo izrabo obnovljivih virov energije ali hkrati
proizvajajo toplotno in električno energijo. Na področju javne
razsvetljave je cilj nadaljnje zmanjševanje letne porabe električne
energije vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo
občinskih cest in javnih površin. |
|
|
(7) Za
območje občine je izdelan lokalni energetski koncept. Gosteje poseljeni
del občine se plinificira, drugod se uporablja individualne sisteme
ogrevanja. |
|
|
(8) Cilj
na področju elektronskih komunikacij je, na celotnem urbaniziranem
območju Bleda razviti sistem kabelskih televizijskih in
telekomunikacijskih omrežij ter pokriti potrebe po pretežno
individualnih telekomunikacijskih storitvah. |
|
|
|
|
|
3
Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
|
|
|
|
18. člen |
|
|
(koncept zasnove prostorskega razvoja občine) |
|
|
(1) Občina
bo nadaljnji razvoj in urejanje prostora usmerjala tako, da bo obstoječa
naselja ohranjala strnjena in hkrati dvigovala nivo urejenosti. Z
urejanjem in omogočanjem razvoja naselij želi zadržati prebivalstvo v
občini in pritegniti nove prebivalce s tem, da bo povečevala možnosti
zaposlitve, oskrbe in preživljanja prostega časa. V naseljih bo
zagotavljala prostor za nova stanovanja in konkurenčne gospodarske
dejavnosti, povezane s storitvami, gostinstvom, turizmom, predelovalnimi
dejavnostmi in kmetijstvom. |
|
|
(2)
Privlačnost območja za delo in bivanje bo občina podpirala z
vzdrževanjem dobrih prometnih povezav in omogočanjem dobrega poslovnega
okolja. Pri tem bo izkoriščala potenciale za razvoj podjetništva, ki jih
predstavljajo možnosti za izmenjavo informacij, sodelovanje,
inovativnost, uvajanje dobrih praks ter povezovanje sredstev in znanja
za razvoj. |
|
|
(3) Z
namenom spodbujanja širokega kroga poslovnih dejavnosti in ustvarjanja
kakovostnih delovnih mest bo prostorski razvoj v občini podpiral
izvajanje projektov na različnih področjih: |
|
|
·
ustvarjanje dobrih pogojev za šolsko izobraževanje otrok in mladih, za
izobraževanje odraslih in oseb s posebnimi potrebami, |
|
|
·
spodbujanje podjetništva, posebej medsebojno povezanih hitro rastočih, z
znanjem intenzivnih storitvenih dejavnosti, |
|
|
·
spodbujanje trajnostne mobilnosti z urejenim javnim prometom, ureditvami
za pešce in kolesarje ter dobro prometno dostopnostjo naselij, |
|
|
·
zagotavljanje učinkovitih telekomunikacijskih povezav, vključno s
širokopasovnim internetom, |
|
|
·
izboljševanje ponudbe kulturnih in športno-rekreacijskih dejavnosti ter
spodbujanje razvoja kakovostnega turizma, |
|
|
·
zagotavljanje visoke kakovosti grajenega okolja z vrhunsko arhitekturo,
urejenimi ulicami in drugimi javnimi prostori, |
|
|
·
dobra komunalna opremljenost in oskrba, |
|
|
·
učinkovito ravnanje z odpadki. |
|
|
|
|
|
19. člen |
|
|
(prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti) |
|
|
(1)
Poselitev in razvoj dejavnosti se prednostno usmerjata v večja naselja:
|
|
|
·
mesto Bled, |
|
|
·
lokalna središča Bohinjska Bela, Ribno in Zasip. |
|
|
(2) Bled
je občinsko središče, ki se razvija kot pomembnejše lokalno središče s
posameznimi regionalnimi in nacionalnimi funkcijami. Združuje oskrbne,
upravne, vzgojno izobraževalne, zdravstvene, kulturne in druge družbene
dejavnosti. Z oblikovanjem območij mešane rabe v mestu Bled se oblikuje
in okrepi ponudba raznolikih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v
središču Bleda, med tem ko je treba na robovih mesta vzpostaviti lokalna
oskrbna središča, s katerimi se izboljša dostopnost oskrbe za glavna
stanovanjska naselja. Bled je najpomembnejše zaposlitveno središče v
občini. |
|
|
(3)
Lokalna središča Zasip, Bohinjska Bela in Ribno se razvijajo kot območja
stanovanj z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi dejavnostmi. Pomembna
dejavnost v lokalnih središčih je kmetijstvo. Učinkovito povezovanje
kmetijstva, gozdarstva, varstva narave in varstva kulturne dediščine, z
razvijajočim se turizmom in podjetništvom, lokalnimi storitvami in
drugimi načini zaposlovanja, bo glavni steber močnega podeželskega
gospodarstva v lokalnih središčih občine. Obstoječo oskrbo v lokalnih
središčih je treba okrepiti, da bi se zmanjšale potrebe po potovanjih na
Bled. |
|
|
(4) Mesto
Bled in lokalna središča predstavljajo ogrodje policentričnega in
dekoncentriranega razvoja namestitvenih in infrastrukturnih turističnih
zmogljivosti v občini. |
|
|
(5) Pri
razvoju poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti je treba upoštevati
sprejemljivost posegov z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot
kulturne dediščine. |
|
|
|
|
|
20. člen |
|
|
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
|
|
(1)
Spodbuja se policentrični razvoj poselitve. |
|
|
(2) V
občini je 10 naselij, ki se glede na funkcijo delijo na naslednje tipe: |
|
|
·
pomembnejše lokalno središče: Bled, |
|
|
·
lokalna središča: Bohinjska Bela, Ribno, Zasip, |
|
|
·
druga naselja: Bodešče, Koritno, Selo, Kupljenik, Slamniki in Obrne. |
|
|
(3) Mesto
Bled se razvija kot pomembnejše lokalno središče, ki je hkrati tudi
občinsko središče z že razvitimi javnimi funkcijami lokalnega in
občinskega pomena, katere zagotavlja samostojno, s stanovanjskimi
območji in območji za gospodarsko dejavnost. Ima tudi posamezne funkcije
nacionalnega (turizem in poslovna dejavnost kongresništva, kulturni in
simbolni pomen), regionalnega (gospodarstvo, kultura, šport in
rekreacija, šolstvo, zdraviliška dejavnost) in medobčinskega (prometno
središče) pomena. Del upravnih in zdravstvenih funkcij zagotavlja v
povezavi z Radovljico in Jesenicami. Svojo vlogo na lokalnem,
medobčinskem, regionalnem in nacionalnem nivoju bo mesto Bled okrepilo z
dvigovanjem kakovosti oskrbnih, storitvenih in turističnih dejavnosti,
širitvijo ponudbe družbenih, kulturnih in športno-rekreacijskih
dejavnosti ter intenzivnim urejanjem javnih zelenih površin ter odprtega
prostora. Izboljšati je treba ponudbo stanovanj za mlade prebivalce in
mlade družine ter ponudbo nastanitve za starostnike. V te namene bo
občina zagotavljala zadostne površine za omenjene dejavnosti, ter
izboljšala komunalno in prometno infrastrukturo. Pomen Bleda kot
zaposlitvenega središča bo z razvojem storitvenih, gostinskih in
turističnih dejavnosti narasel, mesto pa bo še naprej opravljalo
funkcijo občinskega središča. |
|
|
(4)
Bohinjska Bela, Ribno in Zasip so lokalna središča, ki imajo vlogo
manjših gravitacijskih jeder za ožje območje in so središča krajevnih
skupnosti. Imajo vsaj enega izmed pomembnih javnih programov kot so
osnovna šola, cerkev s pokopališčem, trgovina in druge oskrbne
dejavnosti ter gasilski dom. V teh naseljih je treba izboljšati kakovost
in obseg oskrbe in javne družbene infrastrukture ter v okviru
policentričnega koncepta razvoja turizma v občini vzpodbujati razvoj
gostinstva in turizma. Zagotavljajo se možnosti za informiranje,
kulturne dejavnosti in druženje ter za razvoj manjših poslovnih in
obrtnih dejavnosti na podeželju, ki so združljive z bivalnim okoljem. Za
lokalne potrebe je treba z OPPN in prostorskimi preveritvami omogočiti
stanovanjsko gradnjo ter omogočati prenovo in skladno dograjevanje
naselij. Ohranja se kmetijstvo in na kmetijah podpira dopolnilne
dejavnosti povezane s turizmom. |
|
|
(5)
Naselja Bodešče, Koritno, Selo, Kupljenik, Slamniki in Obrne so pretežno
ruralnega značaja, v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje. Ta
naselja se razvijajo v okviru prostorskih
možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in
omejitve. Oddaljeni naselji Kupljenik in Slamniki, ki se
praznita, je treba okrepiti s spodbudami za povezovanje kmetijstva ter
dopolnilnih dejavnosti, povezanih z razvojem trajnostnega turizma.
Naselji je treba vključiti v označeno omrežje peš in kolesarskih poti. |
|
|
|
|
|
21. člen |
|
|
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
|
(1) Glavni
prometni povezavi v občini na državnem nivoju sta Lesce-Bled-Bohinjska
Bistrica-Jezero (RI-209) in Javornik-Gorje-Bled (RIII-634). |
|
|
(2) Na
lokalnem nivoju sta pomembni povezavi s sosednjimi občinami
Zasip-Breg-Žirovnica in Bodešče-Lancovo-Radovljica. |
|
|
(3) Občina
ima razvejano mrežo lokalnih cest, ki povezujejo naselja in zaselke med
sabo. |
|
|
(4) Glavna
železniška povezava v občini je železniška proga Jesenice – Nova Gorica
– Sežana, z železniškima postajama ob Kolodvorski cesti na Bledu in v
Podklancu v Bohinjski Beli. |
|
|
(5) Občina
bo s sosednjimi občinami razvijala temeljne medobčinske kolesarske poti,
katerih koncept je navezovanje na postajališča železniškega prometa. |
|
|
22. člen |
|
|
(druga za občino pomembna območja) |
|
|
(1)
Območja ohranjanja prepoznavnosti krajine so ravnina Blejskega kota z
jezerom, Hom, Pokljuka z Galetovcem in Jelovica z Babjim Zobom, dolini
Save Bohinjke in Save Dolinke. Občina si bo prizadevala ohranjati prvine
prepoznavnosti krajin z razvojem in pospeševanjem dejavnosti v krajini
tako, da bodo ohranjena kakovostna razmerja in strukture, ki bodo
predstavljali prostorsko in časovno kontinuiteto. |
|
|
(2)
Kulturna krajina v Blejskem kotu ter v Bohinjski Beli se ohranja z
nadaljnjo kmetijsko rabo in usmerjanjem razvoja v naselja. Ohranjajo se
morfološka zgradba krajine, robovi poselitve, razmerje med
tradicionalnimi kulturami in parcelna struktura, preprečuje se
zaraščanje in ohranja se tradicionalne stavbe ter gospodarska poslopja v
krajini, kot so kozolci, stanovi, skednji, seniki v njihovi izvirni
postavitvi, velikosti ter rabi. |
|
|
(3) Sava
Bohinjka in Sava Dolinka s svojima dolinama soustvarja identiteto
prostora v občini (Berje, Govejek, sotočje Sav pod Bodeščami). V obeh
dolinah se varuje mokrišča, mrtve rečne rokave, lehnjakotvorne izvire in
polnaravne suhe travnike ter grmišča. |
|
|
(4) Na
območjih naravnih kakovosti krajine se ob upoštevanju zahtev za varstvo
narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom
zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in
naravnih procesov. Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih
struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno
stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov
ogroženih vrst. |
|
|
|
|
|
4
Zasnova GJI lokalnega pomena |
|
|
|
|
|
4.1
Zasnova prometne infrastrukture |
|
|
|
|
|
23. člen |
|
|
(zasnova prometne infrastrukture) |
|
|
(1)
Prednostni projekt pri izboljšavi cestnega omrežja predstavlja izgradnja
južne in severne razbremenilne ceste mimo Bleda. Na ostalih regionalnih
cestah, proti Gorjam, Lescam in Bohinju, je predvideno izboljšanje
križišč in tehničnih elementov. V območjih naselij je treba urediti
širine vozišč, hodnike za pešce in kolesarske steze. |
|
|
(2) Temelj
javnega prometa v občini je avtobus. Potrebno je urediti novo centralno
avtobusno postajo na območju Seliš na Bledu in dograditi avtobusna
postajališča. V okviru ukrepov za zmanjšanje osebnega motornega prometa
na območju jezerske sklede je treba vzpostaviti redno linijo minibusa
Bled-Rečica-Zaka-Mlino-Bled. V turistični sezoni je poleg rednih linij
treba organizirati linijo minibusa med Bledom, Zasipom, Ribnim in
Bohinjsko Belo. |
|
|
(3) V
občini je treba vzpostaviti zaokroženo omrežje peš povezav med naselji
in zaselki in izboljšati kakovost površin za pešce. V vseh naseljih je
treba javni prostor urejati tako, da ureditve dajejo prednost pešcem in
kolesarjem. V naseljih je treba ob državnih in lokalnih cestah ter
javnih poteh z večjimi obremenitvami urediti samostojne peš poti in
hodnike, kjer prostor to omogoča. Odpravljale se bodo arhitekturne
ovire. |
|
|
(4) V
zgodovinskih poselitvenih jedrih, ki so zavarovana kot naselbinska
kulturna dediščina, je treba na lokalnih cestah izboljšati kakovost
tlakov, urejati skupne javne prostore in izvajati ureditve za umirjanje
motornega prometa. |
|
|
(5)
Območje jezerske obale bo urejeno za peš in kolesarski promet, lokalni
javni promet ter kočijaže. Motorni promet bo dovoljen samo za dostop do
objektov in intervencijo. Veslaško promenado in Cesto svobode v območju
Zdraviliškega in Pongračevega parka se zapre za motorni promet in uredi
kot peš cona. Po dokončanju južne razbremenilne ceste se bo motorni
promet omejil tudi na Cesti Svobode od Križišča z Ljubljansko cesto do
Mlinega. Ta cestni odsek se bo uredil kot peš promenada, po kateri bo
možen dostop za obstoječe vile ob njej. |
|
|
(6) V
občini je treba urediti in označiti medobčinske kolesarske poti: |
|
|
·
medobčinska povezava proti Gorjam, Bled–Sp. Gorje–Zg.
Gorje–Krnica–Pokljuka, |
|
|
·
medobčinska povezava proti Lescam, Bled–Lesce, |
|
|
·
medobčinska povezava proti Jesenicam, Bled–Zasip–Vintgar–Blejska
Dobrava–Jesenice, |
|
|
·
medobčinska povezava proti Žirovnici, Bled–Zasip–Breg–Žirovnica, |
|
|
·
medobčinska povezava proti Bohinju: Bled–Bohinjska Bela–Bohinjska
Bistrica–Bohinjsko jezero. |
|
|
(7) Ločene
kolesarske steze je treba urediti ob Seliški, Partizanski, Rečiški,
Kolodvorski Ljubljanski, Ribenski in Cesti svobode ter ob voziščih
drugih lokalnih in regionalnih cest v naseljih ter na območju šolskih
poti, kjer je to mogoče. |
|
|
(8) Po
izgradnji razbremenilnih cest okrog Bleda se bo tovorni promet
preusmerilo izven območja naselja. Za mirujoč tovorni promet je dopustno
urediti manjša parkirišča na Selišah ter v gospodarskih conah. Za
avtobuse se bo parkirišče uredilo v sklopu centralne avtobusne postaje
na Selišah. |
|
|
(9)
Koncept urejanja mirujočega prometa vključuje ukinitev parkirišč znotraj
parkovnih površin v neposredni bližini jezera ter urejanje novih oziroma
obstoječih parkirišč na robu teh površin in v neposredni navezavi na
dostope s severne razbremenilne ceste, na oddaljenosti do 10 minut hoje
do jezera. Zgradi se glavni javni garažni hiši ob športni dvorani in na
območju obstoječe avtobusne postaje. Hotelsko garažo je treba zgraditi
ob hotelih Golf, Savica in Kompas. |
|
|
(10) Za
vodni promet za gospodarske, turistične in športno rekreacijske namene
je treba upoštevati občinske predpise in veljavno zakonodajo za plovbo
po jezerih in rekah. Izplovba in pristanek sta dopustna samo na za to
predvidenih in urejenih površinah. |
|
|
(11) Pri
rabi prostora je treba upoštevati širše vplivno območje letališča Lesce
in omejitvene ravnine le tega. Zračni promet na območju TNP je omejen na
dostavo v planinske domove in urgentne prelete. |
|
|
|
|
|
4.2
Zasnova okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture |
|
|
|
|
|
24. člen |
|
|
(oskrba s pitno vodo) |
|
|
(1) Vse
obstoječe in potencialne vodne vire v občini je treba ustrezno zaščititi
in varovati pred onesnaženjem in neustreznimi posegi. Raba prostora mora
prvenstveno upoštevati omejitve na vodovarstvenih območjih. |
|
|
(2) Vsem
naseljem v občini je potrebno zagotoviti ustrezno vodooskrbo s
kakovostno pitno vodo. Opremiti jih je potrebno z javnim vodovodom in
nanj priključiti vse objekte. Na poselitvenih območjih, kjer se iz
posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem oziroma je letna povprečna zmogljivost s pitno vodo manj
kot 10m3 pitne vode na dan, je možno zagotoviti vodooskrbo tudi iz
individualnih sistemov, vendar jih je treba, če je to možno, vključiti v
sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in dobavljanja pitne vode ter
zagotavljanja minimalnih tehnično higienskih pogojev. |
|
|
(3) Za
nemoteno delovanje sistema je potrebno predvideti nujne posege na
vodovodih, predvsem tam, kjer so vodovodi v najslabšem stanju.
Vzpostaviti je treba sistem merjenja izgub vode ter zagotoviti
izboljšanje stanja. |
|
|
|
|
|
25. člen |
|
|
(odvajanje in čiščenje odpadne vode) |
|
|
(1)
Zagotoviti je treba primerne načine odvajanja in čiščenja odpadne vode
za vsa gospodinjstva in gospodarske subjekte v občini, prioritetno na
vodozbirnih območjih zajetij pitne vode in Blejskega jezera. |
|
|
(2) Za
celoten kanalizacijski sistem občine je načrtovana navezava na Centralno
čistilno napravo Bled, pri čemer je treba za optimalno delovanje
čistilne naprave urediti komunalno omrežje v centru Bleda, kjer so bile
izvirne vode zaradi onesnaženja speljane v kanalizacijo. Kanalizacijski
sistem je treba dograditi s kanalizacijskim omrežjem za naselje Obrne
ter načrtovanima malima komunalnima čistilnima napravama v naseljih
Obrne in Kupljenik. Na kanalizacijsko omrežje se priključi čim večje
število objektov. |
|
|
(3) Na
območjih, kjer ni možna priključitev na kanalizacijski sistem, ter
predvsem na vodozbirnih območjih zajetij pitne vode zajetja Kupljenik,
Dobravca, Bohinjska bela – vas (Slamniki) in Bohinjska Bela – pod hribom
ter na vodozbirnem območju Blejskega jezera, je načrtovana uporaba
individualnih ali lokalnih javnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne
vode, za katera je treba zagotoviti ustrezno evidenco ter stalni nadzor.
Priporočena je uporaba malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih
greznic, ki izpolnjujejo pogoje področnih predpisov. |
|
|
(4)
Praviloma morajo biti vsi objekti na območjih, kjer je načrtovana
gradnja kanalizacijskega omrežja ali le-to že obstaja, priključeni na
javno kanalizacijsko omrežje. Če le-to še ni zgrajeno, gradnja novih
objektov ni možna, razen, če se hkrati z gradnjo novih objektov gradi
tudi javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
(5) Mešani
sistem za odvajanje odpadnih vod se na območjih, kjer je to ekonomsko
sprejemljivo, postopoma nadgradi v ločeni sistem. |
|
|
(6)
Tehnološke odpadne vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane
stopnje. |
|
|
|
|
|
26. člen |
|
|
(ravnanje z odpadki) |
|
|
(1) Cilji
programa gospodarjenja s komunalnimi odpadki za območje občine, ki
nakazuje osnove za doseganje ciljev na področju ravnanja z odpadki tako
na medobčinski kot tudi republiški ravni, so usmerjeni k zmanjševanju
celotne količine odpadkov ter povečevanju deleža odpadkov za snovno in
energetsko izrabo. Nadaljnji koncept ravnanja z odpadki v občini temelji
na preprečevanju in zmanjševanju nastajanja odpadkov, ki ga bo občina
dosegla predvsem z osveščanjem prebivalcev in zagotavljanjem ustreznega
nivoja uslug. Pri tem bo sodelovala in se povezovala s sosednjimi
občinami ter drugimi občinami v regiji. |
|
|
(2) Občina
je vključena v projekt CERO Gorenjska, v okviru katerega je predvidena
gradnja centra za ravnanje z odpadki 1. reda. Občina si bo prizadevala
za ekonomsko, okoljsko in prostorsko sprejemljivo razporeditev objektov
in naprav za ravnanje z odpadki, boljši nadzor in zmanjševanje
prostorskih in okoljskih tveganj pri ravnanju z odpadki. |
|
|
|
|
|
27. člen |
|
|
(oskrba z energijo) |
|
|
(1) Za
območje Občine je izdelan lokalni energetski koncept, ki opredeljuje
izhodišča za učinkovito rabo energije, preverja razvojne vire in omrežja
za oskrbo z energijo ter sprejema ključne strateške odločitve in
akcijske programe za uresničitev energetske zasnove kot trajnega
strateškega dokumenta tako na lokalnem kot tudi na regionalnem nivoju. |
|
|
(2) Pri
načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo
izrabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije. Prednostno je
treba načrtovati energetske sisteme, ki omogočajo hkratno proizvodnjo
toplotne in električne energije oziroma izrabljajo obnovljive vire
energije. Ogrevanje iz skupnih nadzorovanih kurišč ima prednost pred
individualnim ogrevanjem. |
|
|
(3) Pri
načrtovanju razvoja in obnov omrežja se predvideva zamenjava
prostozračnih vodov za kabelske, zamenjava (povečanje) preseka
kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav ter zamenjava neprimernih
in okolju neprijaznih novih kabelskih postaj za sodobne postaje.
Dinamika razvoja omrežja bo sovpadala z širjenjem pozidave. |
|
|
(4) Oskrba
z električno energijo je zagotovljena iz razdelilne transformatorske
postaje (v nadaljevanju: RTP) Bled. Za izboljšanje oskrbe z električno
energijo na območju občine se bo zagotovilo manjkajoče dvostransko
napajanje iz dveh neodvisnih smeri z izgradnjo 20 kV srednje napetostne
povezave prek doline Radovne z omrežjem v občini Kranjska gora. Razvoj
elektroenergetskega omrežja bo potekal skladno z študijo REDOS (Razvoj
elektroenergetskega omrežja Slovenije), ki jo za upravljavca
distribucijskega omrežja periodično vsakih pet let izdeluje kompetenten
izvajalec. |
|
|
(5) Občina
bo nadaljevala s plinifikacijo gosteje naseljenih območij. Že zgrajeno
plinovodno omrežje pokriva večji del naselij Bled, Koritno, Selo pri
Bledu, Ribno, Mlino, Rečica in Zasip, širitev omrežja je predvidena do
naselja Bodešče. Znotraj že plinificiranih območij se izvede dopolnilne
gradnje. Za gradnjo plinovoda občina v čim večji meri izkorišča
obstoječe infrastrukturne koridorje, ceste in ostale javne površine. Na
ostalih območjih se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije,
predvsem lesne biomase in sončne energije. |
|
|
(6) Na
območju občine Bled imajo koncesijo za proizvodnjo električne energije 3
mHE. Izraba energetskega potenciala na obstoječih mHE v občini mora biti
podrejena drugim interesom v prostoru in ga je možno izkoriščati le kot
stranski produkt na vizualno nevsiljiv način in ob upoštevanju naravnih
in kulturnovarstvenih izhodišč. |
|
|
|
|
|
28. člen |
|
|
(elektronske komunikacije) |
|
|
Urbanizirana območja občine se razvija in opremlja s sistemom kabelskih
televizijskih in elektronskih komunikacijskih omrežij. Za boljšo
povezanost bodo tudi oddaljena in težje dostopna območja opremljena z
mobilnimi telekomunikacijskimi tehnologijami. Za nadaljnji razvoj
mobilnih tehnologij in radiodifuzije se na mikrolokacijski ravni
opredeli izhodišča za umeščanje vseh novih baznih postaj oziroma
radiodifuzijskih oddajnikov v prostor in pogoje, pod katerimi bodo
tovrstne gradnje možne. Usmeritve morajo izhajati iz ohranjanja naravnih
in krajinskih kvalitet prostora predvsem v smislu manjše vidne
izpostavljenosti novih objektov, souporabe antenskih stolpov in
velikosti vplivnih območij. |
|
|
4.3
Navezovanje GJI lokalnega pomena na GJI državnega in regionalnega pomena |
|
|
|
|
|
29. člen |
|
|
(navezovanje GJI lokalnega pomena na GJI državnega in regionalnega
pomena) |
|
|
(1)
Lokalno cestno omrežje se navezuje na omrežje državnih cest v občini: |
|
|
·
regionalna cesta RI–209 Lesce–Bled-Bohinj, |
|
|
·
regionalna cesta RII–634 Bled–Gorje-Lipce, |
|
|
·
regionalna cesta RIII–905 Mrzli studenec-Jereka. |
|
|
(2)
Vodovodno omrežje občine se pretežno napaja iz zajetja Ovčja jama, ki se
nahaja v sosednji občini Gorje in prehaja še v občino Radovljica.
Kanalizacijsko omrežje občine zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadne
vode občine Bled in občine Gorje in je medobčinskega značaja. Celotno
elektroenergetsko omrežje občine se napaja iz RTP Bled, ki je z RTP
110/20 kV Moste povezana prek 110 kV daljnovoda Moste-Bled-Bohinj in ima
zagotovljeno rezervno napajanje iz RTP 110/20 kV Radovljica.
Distribucijsko plinovodno omrežje se napaja preko merilno regulacijske
postaje Bled v katero vstopa prenosni plinovod iz smeri Lesc. |
|
|
|
|
|
5
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
|
|
|
|
|
5.1
Razvoj, prenova in širitev naselij |
|
|
|
|
|
30. člen |
|
|
(območja naselij) |
|
|
(1) Glede
na tipologijo naselij se naselja v občini delijo na: |
|
|
·
malo mesto: Bled, |
|
|
·
podeželska naselja: Bohinjska Bela, Ribno, Zasip, |
|
|
·
vasi: Bodešče, Koritno, Kupljenik, Obrne, Selo, |
|
|
·
zaselek: Slamniki. |
|
|
(2)
Strnjena poselitev gručastih in razpotegnjenih naselij je prepoznana pri
petih naseljih v občini (Bled, Bohinjska Bela, Koritno, Ribno in Zasip),
pri štirih je prepoznana strnjena razložena poselitev (Bodešče, Obrne,
Selo in Kupljenik), kjer naselje sestavlja več ločenih delov. Eno
območje je prepoznano kot območje tradicionalno razpršene poselitve
(Slamniki), kjer naselje sestavlja več zaselkov razpršenih v prostoru.
Območja strnjene poselitve so se oblikovala na območju avtohtonih
naselbinskih jeder. |
|
|
|
|
|
31. člen |
|
|
(splošna določila za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij) |
|
|
(1)
Naselja v občini se bodo razvijala v skladu s svojo vlogo in pomenom v
omrežju naselij občine. Pri načrtovanju in urejanju naselij se upošteva
razvojne potrebe in hkrati ohranja njihovo tradicionalno strukturo.
Razvija, posodablja, prenavlja in ohranja se stavbni fond ter s pomočjo
podrobnejšega načrtovanja novogradnje urbanistično in arhitekturno
usklajuje s celoto. |
|
|
(2)
Prednost pri razvoju naselij se daje notranjemu razvoju, prenovi (tudi
rekonstrukciji) in sanaciji, ki so usmerjeni v modernizacijo obstoječih
in ustvarjanje pogojev za razvoj novih dejavnosti ter s katerimi se
pozidujejo degradirane, opuščene in druge nezadostno izkoriščene
površine, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno
ohranjati nepozidanih in ki jih ni
smiselno ohranjati kot dele zelenih
sistemov naselij. |
|
|
(3)
Širitve naselij se načrtujejo praviloma
kot območja za kompleksno gradnjo na
dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših
okoljskih, kulturnovarstvenih ali
infrastrukturnih omejitev, v primerih
zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih
stavbnih zemljišč, na podeželju pa tudi kot posamična stavbna zemljišča. |
|
|
|
|
|
32. člen |
|
|
(notranji razvoj in prenova naselij) |
|
|
(1)
Notranji razvoj in prenovo se usmerja na tista območja degradiranih,
opuščenih in nezadostno izkoriščenih ter drugih prostih površin za
gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot
primerne za pozidavo. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje
prostorske rezerve naselja, s čimer se omili
širjenje naselja. |
|
|
(2)
Notranji razvoj in prenova se osredotočata v izboljšanje kakovosti
bivalnega okolja, predvsem s kakovostnejšim urejanjem javnih površin ter
odprtega prostora v naseljih, višanjem ravni opremljenosti z GJI in
grajenim javnim dobrim ter s prenovo stavbne dediščine. S prenovo je
treba vzdrževati značilne obrise naselij, značilno gručasto razporeditev
objektov in prevladujoče uveljavljene arhitekturne značilnosti. |
|
|
(3) Kjer
zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter
morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim
kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega,
prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika ter vidika
ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine določijo zemljišča za
selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj
funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno z 38. členom tega
odloka. |
|
|
(4) Glede
na razvojne trende so v okviru notranjega razvoja in prenove na območju
Bleda prisotni štirje tipi območij poselitve, ki zahtevajo posebno
prostorsko politiko: |
|
|
·
območja, ki se krepijo (pomembnejše lokalno središče Bled, lokalna
središča Bohinjska Bela, Ribno, Zasip), |
|
|
·
območja, ki stagnirajo (novejše stanovanjske soseske), |
|
|
·
območja, ki se preobražajo (območja, kjer se opuščajo dejavnosti in se
pojavljajo nove dejavnosti), |
|
|
·
območja naselbinske dediščine. |
|
|
(5)
Območja, ki se krepijo. Območja ki so središčna, predstavljajo
glavni potencial za usmerjanje razvoja navznoter, na obstoječa območja
poselitve. Središča so bolj izpostavljena različnim razvojnim pritiskom,
zato načrtovanje prostorskega razvoja na teh območjih vključuje merila
za izboljšanje arhitekturne kakovosti. Z namenom oblikovati dejavna in
privlačna krajevna središča se omogoča razvoj raznolikih dejavnosti in
zagotavlja njihova usklajena razporeditev. Razporeditev, arhitektura,
merilo in značaj novih stavb se prilagajajo kontekstu naselij.
Izboljšuje se nivo urejenosti in opremljenosti javnih prostorov. |
|
|
(6)
Območja, ki stagnirajo. Na območjih, ki so glede na razvoj
dejavnosti, stanje infrastrukture, obseg javnih zelenih površin in
skupnih javnih prostorov zastala v razvoju, je treba prostorski razvoj
osredotočiti na posodobitev infrastrukture, prometnih ureditev in
odprtega javnega prostora. V teh naseljih je treba urediti hodnike za
pešce in kolesarje, izvajati ureditve za umirjanje prometa ter celovito
opremljanje z javno razsvetljavo in drugo ulično opremo. |
|
|
(7)
Območja, ki se preobražajo so degradirana zaradi preteklih posegov v
prostor, zaradi opuščanja dejavnosti in spontanega naseljevanja novih
dejavnosti v objektih ali zaradi drugih značilnosti preteklega razvoja.
S podrobnejšim prostorskim načrtovanjem se zagotovi celovite prostorske
rešitve, usklajuje prenovo oziroma rušitev nekakovostnega stavbnega
fonda, ureja odprti prostor, umešča nove stavbe, ureja promet,
izboljšuje stanje okolja ter uvaja programov in dejavnosti za oživljanje
območij. |
|
|
(8)
Območja naselbinske dediščine. Na območjih naselbinske dediščine se
razvoj prednostno usmerja v ohranjanje značaja strukture poselitve in
značilnosti arhitekture, prenovo posameznih zgradb pred novimi
gradnjami, urejanje javnega prostora v naseljih, vzdrževanje krajine in
krepitev lokalne skupnosti. Ohranjajo se zavarovani objekti in
tradicionalna struktura zavarovanih naselij vključno z razmerjem med
zelenimi in grajenimi površinami. Novi in prenovitveni posegi so
usmerjeni na prosta zemljišča znotraj naselij in morajo slediti
obstoječim vzorcem poselitve ter arhitekturnim, naselbinskim in
krajinskim značilnostim. Novogradnje se v postavitvi na parcelo,
velikosti gabaritov in uporabi materialov ter barv na fasadah prilagaja
tradicionalnim strukturam in oblikam arhitekturnih elementov. V
podeželskih območjih lokalnih središč se upošteva značilnosti gorenjske
arhitekturne regije in radovljiške arhitekturne krajine. Če se za
naselja, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, izvede celovita
prenova naselij, se ta s ciljem zagotavljanja kakovostnih bivalnih
razmer in razvojnih možnosti načrtuje na podlagi konservatorskega načrta
prenove. |
|
|
|
|
|
33. člen |
|
|
(širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave) |
|
|
(1)
Širitve poselitvenih območij se prvenstveno usmerja v središčna območja
(Bled, Bohinjska Bela, Ribno, Zasip). V ostalih naseljih se dopuščajo
širitve in zaokrožitve naselij v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami
in prostorskimi možnostmi. Naselja se zaokrožuje s sanacijo objektov
razpršene gradnje in vključevanjem območij razpršene poselitve.
|
|
|
(2)
Novogradnje in ureditve so praviloma usmerjene na prosta zemljišča
znotraj naselij. Širitve naselij se načrtujejo mestoma in izključno v
zaključenih sklopih. Načrtujejo se integralno, ob upoštevanju
trajnostnega razvoja in v navezavi na javni potniški promet. Vsakokratne
širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih,
krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Pri
načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v
prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v
prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov. Za večja
območja se izdela OPPN. |
|
|
|
|
|
34. člen |
|
|
(poselitev v mestu Bled) |
|
|
(1) Mesto
Bled se bo razvijalo kot sodobno alpsko mesto z visoko kakovostjo
bivanja, konkurenčnimi gospodarskimi dejavnostmi in visoko stopnjo
varovanja okolja. S tem namenom se bo na območju mesta Bled prostorski
razvoj usmerjal v skladu z osnovnimi izhodišči: |
|
|
·
zagotavljanje strnjenosti poselitve, |
|
|
·
infrastrukturna prenova obstoječih stanovanjskih sosesk, |
|
|
·
prenova naselbinske in stavbne dediščine, |
|
|
·
kompleksna preobrazba degradiranih območij. |
|
|
(2)
Zagotavljati je treba kakovostno ponudbo stanovanj in kakovostno
infrastrukturno opremljenost, uveljavljati in izvesti je treba prometne
ureditve, ki bodo podpirale trajnostno mobilnost (kolesarji, pešci,
javni promet) in zagotavljati prostorske možnosti za razvoj
konkurenčnega gospodarstva. |
|
|
(3)
Območje, ki se krepi, je središče Bleda. Vključuje sklenjene parkovne
površine v Zdraviliškem in Pongračevem parku ter površine ob jezerski
obali med hotelom Toplice in Grajskim kopališčem. Na območju mestnega
središča se uveljavlja preplet zelenih površin z mešano rabo prostora in
spodbuja koncentracijo oskrbnih, storitvenih, kulturnih in drugih
družbenih dejavnosti. Omogočalo se bo prenovo in posodobitev obstoječih
objektov za potrebe gostinskih in turističnih zmogljivosti. Urejal se bo
odprt javni prostor in dvigovala kakovost javnih površin za pešce in
kolesarje. Parkovne površine med Blejskim jezerom in Prešernovo ter
Ljubljansko cesto se bodo uveljavile kot peš cona, znotraj katere se bo
urejala infrastruktura za izvoščke in javni potniški promet ter
načrtovala nova izvennivojska zmogljivost za mirujoči promet na robu
območja. |
|
|
(4) Razvoj
v mestu Bled bo osredotočen na izboljšanje kakovosti bivalnega okolja v
obstoječih stanovanjskih soseskah, ki so območja stagnacije. S tem
namenom se načrtuje delna prenova stanovanjskih sosesk: |
|
|
·
Dobe, |
|
|
·
Koritenska, |
|
|
·
Jarše, |
|
|
·
Dindol, |
|
|
·
Rečica, |
|
|
·
Jermanka. |
|
|
(5) Na
območjih, ki so zavarovana kot ambientalna in naselbinska dediščina ter
v območjih, kjer so zgoščeni objekti stavbne dediščine ima prenova
objektov, lokalnih cest, poti in drugih javnih površin prednost pred
novimi gradnjami. Stavbni fond se prenavlja in posodablja z namenom
povečanja privlačnosti za bivanje in razvoj različnih storitvenih in
turističnih dejavnosti. Prenavljajo se naslednja območja: |
|
|
·
vaška jedra (Grad, Zagorice, Mlino, Želeče, Rečica), |
|
|
·
območja vil (Mlino, Želeče-Cankarjeva, Bled-center). |
|
|
(6)
Celovita prenova območij, ki se preobražajo, se načrtuje na Grajski
pristavi, na območju hotela Krim in športne dvorane, na Selišah, na
širšem območju obstoječe avtobusne postaje ter na območju sušilnice lesa
Lip-Bled. Celovito se prenovi tudi kamp v Veliki Zaki. Načrtuje se
programska nadgradnja Grajske pristave z razvojem dejavnosti kulture
(muzeji, knjižnica, predavalnice ipd. ter kavarne kot spremljajoča
dejavnost), ki se programsko navezujejo na grad. Na območju hotela Krim
in športne dvorane se celovita prenova načrtuje predvsem z
urbanističnega in arhitekturnega vidika, pri čemer se ohranja čim več
zelenih in parkovnih površin ter varovane poglede na jezero in grad. Na
območju Seliš se načrtuje vsebinsko, urbanistično in arhitekturno
prenovo. Območje se nameni centralnim dejavnostim in stanovanjskim
površinam za posebne namene. Na širšem območju obstoječe avtobusne
postaje, med hoteloma Jelovica in Astoria, se celovito ureja parkiranje
v podzemni garažni stavbi ter javne površine na terenu. Dejavnost
sušilnice lesa Lip-Bled se opusti, območje se s celovito prenovo
preobrazi v območje stanovanjskih površin za eno- in dvostanovanjske
objekte. |
|
|
(7)
Gradnja v mestu Bled bo usmerjena v zaključeno strnjeno območje naselja.
Nova stanovanjska in mešana območja ter območja za oddih, rekreacijo in
šport se načrtuje celovito in organizirano kot zaključene sestavne dele
mesta. Pri širitvi poselitve se upošteva arhitekturne in krajinske
značilnosti ter identiteto posameznega območja, varuje se naravne in
kulturne kakovosti prostora. Z namenom zagotavljanja strnjenosti
poselitve se širitve načrtujejo na opuščenih ali slabo izrabljenih
površinah in v neposeljenih klinih znotraj krakaste strukture mesta.
Gradnja posameznih stanovanjskih hiš je ob ohranjanju značilnega
gručastega vzorca poselitve mogoča samo na prostih zemljiščih znotraj
naselij. Širitev poselitve se načrtuje na naslednjih območjih: |
|
|
·
Dobe, |
|
|
·
Seliše – sever, |
|
|
·
športni park Bled, |
|
|
·
Mlino, |
|
|
·
Dindol, |
|
|
·
Jermanka. |
|
|
|
|
|
35. člen |
|
|
(poselitev v podeželskih naseljih in vaseh) |
|
|
(1) Pri
načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi
izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in
dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo (namestitvene
zmogljivosti in gostinstvo) ter možnosti razvoja podjetništva na
podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z
bivalnim okoljem). Vsa naselja se bodo razvijala kot sodobna alpska
podeželska naselja, z dobro oskrbo in infrastrukturno opremljenostjo ter
urejenim odprtim javnim prostorom. V Bohinjski Beli, Ribnem in Zasipu se
bo uveljavljala mešana raba prostora in razvoj različnih oskrbnih,
kulturnih, izobraževalnih in drugih storitvenih dejavnosti. |
|
|
(2) V
naslednjih obstoječih stanovanjskih soseskah v lokalnih središčih se
kakovost bivanja izboljšuje predvsem z infrastrukturno prenovo: |
|
|
·
Zasip, Dolina, |
|
|
·
Zasip, Ledina, |
|
|
·
Ribno, Gorenjska in Savska cesta, |
|
|
·
Koritno, severni rob. |
|
|
(3) Na
območjih, ki so zavarovana kot naselbinska dediščina, ima prenova
objektov, lokalnih cest, poti in drugih javnih površin prednost pred
novimi gradnjami: |
|
|
·
Selo – vas in Log, |
|
|
·
Ribno, |
|
|
·
Bodešče – Na pečeh in V potoku, |
|
|
·
Koritno, |
|
|
·
Bohinjska Bela – Zgornja in Spodnja vas, |
|
|
·
Kupljenik, |
|
|
·
Zasip – vas in Muže, |
|
|
(4)
Ohranitev strnjenih naselij je osnovno izhodišče pri širitvi naselij v
občini. Nova stanovanjska in mešana območja se načrtuje celovito in
organizirano kot zaključene sestavne dele naselij. Z namenom
zagotavljanja strnjenosti poselitve se širitve načrtujejo na opuščenih
ali slabo izrabljenih površinah znotraj naselij ali na robovih, tam kjer
širitev prispeva k oblikovanju bolj zgoščene urbane strukture. Gradnja
posameznih stanovanjskih hiš je ob ohranjanju značilnega gručastega
vzorca poselitve mogoča samo na prostih zemljiščih znotraj naselij.
Širitev poselitve se načrtuje na naslednjih območjih: |
|
|
·
Selo – Log, |
|
|
·
Ribno, |
|
|
·
Zasip, |
|
|
·
Koritno – Polica, |
|
|
·
Bohinjska Bela – Spodnja vas. |
|
|
|
|
|
5.2
Razvoj dejavnosti |
|
|
|
|
|
36. člen |
|
|
(razvoj dejavnosti po naseljih) |
|
|
(1)
Zagotavljalo se bo zadostno število in raznoliko ponudbo stanovanj
za prebivalce, kar bo omogočalo mešanje socialne strukture stanovalcev.
Nova stanovanja so načrtovana znotraj obstoječih naselij v urbaniziranem
delu občine, in sicer na obstoječih stavbnih zemljiščih ter na območjih
širitve stavbnih zemljišč: |
|
|
sklenjena
območja širitev naselij za potrebe stanovanjske gradnje so na Bledu,
Koritnem, v Zasipu, Ribnem in na Bohinjski Beli. Načrtuje se stanovanja
v strnjenih eno- in dvostanovanjskih prostostoječih hišah, na Bledu tudi
v večstanovanjskih kompleksih; |
|
|
v ostalih
podeželskih naseljih se nova stanovanja načrtuje s prenovo domačij in
gospodarskih poslopij, z zapolnjevanjem nepozidanih zemljišč v naseljih
in kot zaokroževanje naselij na robovih. |
|
|
(2)
Razvijalo se bo uravnoteženo in povezano omrežje centralnih dejavnosti,
kar bo večalo vitalnost urbanih središč. Centralne dejavnosti se bo
usmerjalo v mestno središče Bleda in lokalna središča Bohinjska Bela,
Ribno in Zasip. Zagotavljalo se bo dobro oskrbo, storitve in
kakovostne družbene dejavnosti: |
|
|
·
na
Bledu se bodo razvijale trgovske, oskrbne, storitvene, upravne,
socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in druge
dejavnosti; |
|
|
·
vzgojno izobraževalne dejavnosti se bodo razvijale na Bledu, v Ribnem in
na Bohinjski Beli. Obstoječo matično in podružnični osnovni šoli ter
vrtce bo občina vzdrževala v obstoječem obsegu, glede na potrebe, ter z
dopolnjevanjem pripadajočih odprtih površin (igrišča, parkirišča); |
|
|
·
zdravstveno oskrbo v občini zagotavlja Zdravstveni dom Bled. Na Bledu
bodo zagotovljeni prostori za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti,
odkoder se bo zagotavljalo oskrbo za celotno območje občine;
|
|
|
·
nastanitev za starejše občane se načrtuje v povezavi z oskrbnimi in
družbenimi dejavnostmi v mestu Bled (območje Seliš); |
|
|
·
na
Bledu se bodo iskale možnosti za ureditev osrednjega kulturnega doma, ki
bo urejen kot občinski center učenja in bo v njem zagotovljeno izvajanje
knjižničnih, izobraževalnih in kulturnih dejavnosti za otroke,
mladostnike, starejše ter vse druge občane. V lokalnih središčih se bo
vzdrževalo in prenavljalo obstoječe kulturne domove ter v njih podpiralo
raznolike kulturne in družabne dejavnosti; |
|
|
·
osrednje javne površine v ostalih naseljih se bodo urejale skladno z
njihovo velikostjo in potrebami ter oblikovale skladno z značilnostmi
posameznega naselja, in sicer kot vaška središča, trgi ali manjši parki. |
|
|
(3)
Zagotavljale se bodo možnosti za razvoj obstoječih vitalnih
proizvodnih in predelovalnih dejavnosti in za razvoj drobnega
gospodarstva. Prostorske možnosti se bodo zagotovile za selitev tistih
proizvodnih in predelovalnih dejavnosti, ki so na neustreznih lokacijah
v občini, tako da bo omogočen njihov dolgoročen razvoj. V prostor se jih
umešča z upoštevanjem obstoječih proizvodnih površin, značilnosti
poselitve, dobre prometne dostopnosti, načrtovanih dostopov z
razbremenilnih cest ter strateških usmeritev za razvoj in urbanistično
oblikovanje naselij. Proizvodne in predelovalne dejavnosti se bodo
razvijale na območju lesno predelovalnega kompleksa na Rečici, na
območju Lisic in na območju ob čistilni napravi za Kozarco. Negativne
vplive proizvodnih in predelovalnih dejavnosti na okolje in prostor,
posebej v neposredni bližini naselij, je treba zmanjšati. |
|
|
(4) Razvoj
športa in rekreacije je vezan na krepitev obstoječih lokacij. Pri
zasnovi športno rekreacijskih dejavnosti se zagotavlja potrebe
prebivalstva in lokalnih športnih organizacij. Ob tem se športno
rekreacijsko ponudbo tesneje povezuje s potrebami turističnega
gospodarstva, kar je lahko tudi vir dohodka za razvoj športa znotraj
lokalne skupnosti. Okvirna območja za razvoj športa in rekreacije so: |
|
|
·
kot
centralni športni park s pestrejšo ponudbo se razvija Športni park Bled.
Celoletna raba športnega parka je povezana z zagotovitvijo možnosti za
zimske športno rekreacijske aktivnosti ter spremljevalne trgovske,
turistične in druge storitvene dejavnosti; |
|
|
·
vzdolž Save Bohinjke in Save Dolinke se ohranja obstoječa
vstopno-izstopna mesta za rafte, pri čemer se nekontrolirane posege v
vodotok in brežine omeji. Določi se mesto spusta, za parkiranje vozil se
uredi manjša peščena parkirišča, postavi se začasne sanitarne enote. Ob
Savi Dolinski se s sosednjo občino Radovljica ureja kamp Šobec; |
|
|
·
grajsko kopališče se razvija kot centralno območje za obvodno
rekreacijo; |
|
|
·
veslaški center v Mali Zaki skupaj z objekti veslaške arene v Veliki
Zaki se razvija kot športni center državnega pomena, ki lahko sprejme
tudi velike športne prireditve, kot je svetovno prvenstvo. Razvoj
območja veslaškega centra v Mali Zaki se tesneje poveže s
športno-rekreacijskimi potrebami prebivalstva in obiskovalcev; |
|
|
·
na
območju Velike Zake se športnorekreacijske dejavnosti razvijajo v
povezovanju kopanja in druge rekreacije za goste kampa ter zunanje
uporabnike. Celotno jezersko obalo med sodniškim stolpom in tribunami
regatne proge se ureja kot javno kopališče in kot del veslaške arene za
velike športne prireditve; |
|
|
·
športna igrišča na Žalah ob osnovni šoli se uredi kot šolski športni
park in se ga opremi tako, da bo zadovoljeval potrebe vseh starostnih
skupin otrok ter omogočal vadbo različnih mladinskih športnih sekcij; |
|
|
·
območje Straže se razvija kot rekreacijsko območje za zimsko in letno
rekreacijo. Pobočja Straže se urejajo kot smučišče v obstoječem obsegu
ter kot območje letne rekreacije s fitness progo, letnim sankališčem in
pustolovskim parkom. |
|
|
(5)
Javni odprti prostori in zelene površine so del identitete naselij
občine, ogrodje za njihovo delovanje in doživljanje ter generatorji
socialnih interakcij med prebivalci in turisti. Načrtovalo se jih bo
skladno z naslednjimi izhodišči: |
|
|
·
zagotavljalo se bo urejanje, varstvo in vzdrževanje odprtega javnega
prostora, vključno s kakovostno oblikovno podobo, programsko pestrostjo,
razporejenostjo znotraj naselij in v občini ter ustrezno opremljenostjo
s kakovostno urbano opremo. Za tlakovanje javnih površin in površin ob
javnih objektih se bodo uporabljali kakovostni, trajni materiali.
Ohranjala se bo zelena in estetska podoba Bleda, ki jo ustvarja nizka
stopnja pozidanosti zemljišč; |
|
|
·
posebna značilnost v prostoru so visokodebelni sadovnjaki, ki se
pojavljajo v naseljih, na njihovih robovih ali v odprti krajini. Z
raznimi spodbudami se bo zagotavljalo njihovo vzdrževanje, obnavljanje
ali celo širitev. Posege, ki bi poškodovali ali zmanjšali obseg
sadovnjaka, se omeji; |
|
|
·
kulturna krajina je sestavni del zelenega sistema naselij, ki daje
prostoru identiteto. Ohranjale se bodo njene kakovosti in strukture, med
drugim tudi tako, da se bo omejevalo posege v odprto krajino in
nadzorovalo tiste na robu naselij. Vsi posegi v okviru načrtovanih
širitev in zaokrožitev robov naselij morajo upoštevati značilnosti,
morfologijo in strukturo kulturne krajine; |
|
|
·
v
večjih sklenjenih stanovanjskih območjih in v območjih večje gostote
prebivalcev se bo urejalo skupne odprte in zelene površine; |
|
|
·
na
podlagi cilja razbremenitve obale jezera se večji del obale opredeli kot
zeleno površino (parki, površine za oddih, rekreacijo in šport, druge
urejene zelene površine); |
|
|
·
razvijalo se bo mrežo peš, kolesarskih in drugih rekreacijskih poti, na
katerih se bo uredil poenoten usmerjevalni in obveščevalni sistem. V
naseljih se bo urejalo pločnike in kolesarske steze. |
|
|
|
|
|
5.3
Razpršena poselitev |
|
|
|
|
|
37. člen |
|
|
(območja razpršene poselitve) |
|
|
(1) Na
območju občine
se je kot poselitveni vzorec z značilnimi prostorskimi ureditvami
oblikovala razpršena poselitev izven strnjenih naselij. Ureditve
vključujejo objekte različnih dejavnosti, ki morajo biti locirane v
odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (turistični in gostinski
objekti ob smučiščih, rekreacijskih in drugih območjih, objekti in
naprave GJI), objekti za posebne oblike družbenih ali oskrbnih
dejavnosti, kot so cerkve, gasilski domovi ipd. ter kmetije. Navedene
dejavnosti in z njimi povezani objekti imajo pomembno vlogo pri
ohranjanju in razvoju turistične dejavnosti v občini, ohranjanju
poselitve na oddaljenih območjih ter ohranjanju kulturne krajine v
občini. Poselitveni vzorec razpršene poselitve se na celotnem območju
občine prepleta z objekti razpršene gradnje, ki pomenijo v prostoru
negativen pojav. Jasne ločnice med njima ni. |
|
|
(2) Kot
območja avtohtonega poselitvenega vzorca razpršene poselitve, za katera
sta značilni velika razpršenost objektov in nizka gostota, so
prepoznani: okolica jezera, oddaljeno zaledje na Pokljuki (Slamniki) ter
planine na Pokljuki in Jelovici. |
|
|
(3)
Območja razpršene poselitve v okolici jezera so funkcionalno in
oblikovno povezana z naseljem in imajo možnost zagotovitve dostopa do
obstoječe družbene infrastrukture in možnost priključitve na
infrastrukturno omrežje naselja. Poselitveni vzorec razpršene poselitve
sestavljajo območja hotelov in vil, ki služijo turistični dejavnosti
mesta in občine. |
|
|
(4) Za
območje naselja Slamniki so značilna zaključena območja poselitve s
stanovanjskimi, gospodarskimi in pomožnimi poslopji. Poselitveni vzorec
sestavljajo posamezne kmetije in zaselki. |
|
|
(5)
Planine na Pokljuki in Jelovici (Vršana, Talež, Dobrava in Oblakova
planina, Belska planina, planina Za jamo, Rčitno idr.) so občasno
naseljena območja, pretežno namenjena sezonski kmetijski dejavnosti.
Poselitveni vzorec razpršene poselitve sestavljajo zaključena območja
poselitve s pastirskimi stanovi in drugimi pastirskimi in kmetijskimi
objekti. Posameznim objektom se je spremenila namembnost in se pretežno
uporabljajo kot sekundarna bivališča, jasne ločnice med objekti z
ohranjeno tradicionalno namembnostjo in sekundarnimi bivališči ni. |
|
|
|
|
|
38. člen |
|
|
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve) |
|
|
(1)
Razpršeno poselitev se bo ohranjalo v obstoječem obsegu. Dopustne so
funkcionalne zaokrožitve na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih za
potrebe lokalnega prebivalstva, razvoja kmetij in njihovih dopolnilnih
dejavnosti ter ohranjanja in razvoja obstoječih in načrtovanih
turističnih območij. Vsa obstoječa območja in gradnje se komunalno
opremijo pod pogoji tega odloka. |
|
|
(2)
Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti
naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo
(kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih
surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in
kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti
vidnega razvrednotenja prostora. Pri urejanju območij razpršene
poselitve se upoštevajo tip kulturne krajine, oblika funkcionalnih
območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja grajenih
struktur. |
|
|
(3) V
okolici jezera se spodbuja obnova, prenova in ponovna raba opuščenih
obstoječih objektov, ki imajo prednost pred novimi gradnjami. |
|
|
(4)
Poselitev na območju Slamnikov se bo zagotavljalo s podporo različnim
razvojnim pobudam kmetij ter z vzpodbujanjem vlaganj v kmetijske in
dopolnilne kmetijske dejavnosti. V kmetijstvu se spodbuja razvoj
tradicionalnih in drugih dejavnosti, za katere so prostorski pogoji
ugodni, in ki se lahko vključujejo v turistično ponudbo, oziroma
izkoristijo različne tržne niše. Vzdrževalo se bo obstoječo prometno
infrastrukturo in zagotavljalo izboljšave v komunalnem omrežju. |
|
|
(5)
Planine na Pokljuki in Jelovici se bo ohranjalo in oživljalo (prednostno
najbolj perspektivne: Talež, Vršana, Belska planina in Rčitno).
Ohranjalo se bo arhitekturne, naselbinske in krajinske značilnosti
prostora ter spodbujalo tradicionalne oblike kmetijstva ter z njim
povezane dopolnilne dejavnosti (npr. predelava mleka), ki so hkrati del
turistične ponudbe občine. Gostote objektov se ne povečuje, dopustno je
obnavljati obstoječe tradicionalne objekte in graditi objekte na mestu
poprej odstranjenih objektov, če gre za namen kmetijske dejavnosti na
planini. Območja planin, kjer se je spremenila arhitekturna podoba
tradicionalnih objektov zaradi neustreznih oblikovnih posegov, se
oblikovno sanirajo. Spremembe objektov v objekte nekmetijskih dejavnosti
in sekundarna bivališča niso dopustni. Planine se obravnava kot
zaključena krajinska območja z objekti na kmetijskih zemljiščih. |
|
|
(6) Izven
naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij
ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem
razvoju, ki so v obstoječih strnjenih
naseljih omejene v razvoju ali moteče za
razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč
in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na
kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega
nadaljnjega razvoja kmetije. Za preselitev kmetij na rob naselja ali na
kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi
potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišča in dostopov.
Umeščanje kmetije v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov
v smislu umestitve objektov v prostor ter njihovega
arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. |
|
|
|
|
|
5.4
Razpršena gradnja |
|
|
|
|
|
39. člen |
|
|
(sanacija in prenova razpršene gradnje) |
|
|
(1) Na
območju občine
se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši
objekti, stanovanjski
objekti, kmetijske stavbe, počitniške
hiše, pomožni in drugi objekti. |
|
|
(2) Nova
razpršena gradnja, širitev razpršene gradnje in nekontrolirano
razraščanje naselij na robovih naselij niso dopustni. Razpršeno gradnjo
se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo
novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za
pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z
območji za kompleksno gradnjo. |
|
|
(3)
Območja razpršene gradnje se pretežno sanira z vključitvijo v območje
naselja, če gre za posamezne objekte v neposredni bližini robov
strnjenih naselij. V območje stavbnih zemljišč naselja se jih vključi
tam, kjer je prepoznana funkcionalna in oblikovna povezanost z
obstoječim naseljem, obstaja možnost zagotovitve dostopa do obstoječe
družbene infrastrukture naselja in je objekte mogoče priključiti na
infrastrukturna omrežja naselja. |
|
|
(4) Po
celotnem območju občine so razpršeni objekti razpršene gradnje, ki so od
strnjenih naselij preveč oddaljeni, da bi se vanje lahko fizično
vključili, niti jih ni možno opredeliti kot novo naselje ali posebno
zaključeno območje poselitve. Sanira se jih s komunalnim opremljanjem
ter oblikovno in krajinsko sanacijo na vidno izpostavljenih delih, pri
čemer mora biti vpliv na naravo čim manjši ali naj izboljša njeno
stanje. |
|
|
|
|
|
5.5
Urbanistično oblikovanje naselij |
|
|
|
|
|
40. člen |
|
|
(urbanistično oblikovanje naselij) |
|
|
(1) Bled,
Ribno, Bohinjska Bela, Selo, Bodešče, Koritno in Zasip se ponašajo z
raznolikimi območji prepoznavne arhitekturne in krajinske identitete.
Odražajo zgodovinsko nepretrganost prostora, arhitekture in javnih
površin, ki segajo od srednjega veka do danes. Zaradi kakovostno
ohranjene strukture vaških jeder, tradicionalne arhitekture in kulturne
krajine predstavlja Bohinjska Bela najbolj pristno podeželsko okolje v
občini. V nadaljnjem razvoju območij je zato zahtevana visoka
arhitekturna kakovost za vse, tudi enostavne gradnje, z namenom
zagotoviti maksimalno kakovost vseh gradbenih posegov in kakovost
izgleda skupnega javnega prostora, ki je stvar vseh občanov. Upoštevati
je treba usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje temeljnih
struktur posameznega naselja ali skupine naselij. |
|
|
(2) Cilji
podrobnejšega urbanističnega oblikovanja naselij v občini so: |
|
|
·
vzdrževanje kakovostnega bivalnega okolja v naseljih, |
|
|
·
omogočanje razvoja okoljsko odgovornih gospodarskih dejavnosti v
prostoru, |
|
|
·
uveljavljanje trajnostnih principov gradnje, |
|
|
·
sanacija vidno degradiranih prostorov in delov naselij, |
|
|
·
vzdrževanje podobe, merila in krajinskega okvira naselij, |
|
|
·
celostno varstvo, ohranjanje in vključevanje enot kulturne dediščine v
razvoj občine na vseh ravneh, |
|
|
·
ustvarjanje arhitekturne kakovosti na temelju značilnosti prostora. |
|
|
(3)
Zgodovinska nepretrganost. Bled je prostor stare in nove arhitekture
in njegova prepoznavnost temelji na raznolikosti, ki odraža zgodovinsko
nepretrganost poselitve in inovativnost pri ustvarjanju grajenega
okolja, ki vključuje dopolnjevanje in ohranjanje privlačne narave. |
|
|
(4)
Značilnosti prostora. Pri oblikovanju naselij v občini je treba
upoštevati ustvarjene in naravne značilnosti prostora, ki oblikujejo
prostorsko identiteto naselij. Prenova ter nove zgradbe in ureditve
morajo podpirati značilnosti naselij ter vzdrževati značilne poglede in
obrise naselij. Upoštevajo se značilnosti na več ravneh: |
|
|
·
poselitev kot odraz narave: Blejski kot, Pokljuka, Jelovica, Hom,
Blejsko jezero, osamelci, morene in druge glaciofluvialne reliefne
oblike, mokrišča, potok Ledina, dolini Save Bohinjke in Save Dolinke, |
|
|
·
poselitev kot celota: omrežje naselij, ločenih s kulturno krajino,
gručasta vaška jedra, vilske četrti, hotelski kompleksi, stanovanjska
naselja iz 20. stoletja, |
|
|
·
značilna območja naselij: gručasta vaška jedra, Zdraviliški park,
Prešernova cesta, Ljubljanska cesta, Cesta svobode, Kolodvorska cesta na
Bledu, |
|
|
·
znamenitosti: Blejski grad, Blejski otok, Vila Bled, Hotel Toplice z
depandansami, graščina Grimšče, cerkveni kompleksi. |
|
|
(5)
Območja naselbinske dediščine. Zgodovinska jedra naselij in
naselbinsko dediščino je treba vzdrževati in oživljati, kjer je to
potrebno tudi s podrobnejšim načrtovanjem prenove. Vzdrževati je treba
značilne obrise naselij ter se osredotočiti na možnosti za zgostitev in
zapolnitev urbanega tkiva. Ohranjati je treba gručast ali ob
komunikacijah raztegnjeni vzorec poselitve, ki je značilen v
arhitekturni regiji Gorenjska in arhitekturni krajini Radovljica. Med
naselji je treba vzdrževati sklenjene pasove kulturne krajine s čimer se
ohranja tudi meje med naselji. Okolico stavbnih mas v naseljih je treba
obsaditi z visokodebelnimi listavci. |
|
|
(6)
Arhitekturne posebnosti. V naseljih občine se načrtujejo nizke
stavbe, razen stavb javnega pomena. Višinski gabariti novih stavb se
morajo vključevati v kompozicijo obstoječega grajenega okolja, tako da v
večjem delu naselij sledijo višini obstoječih stavb. Stavbe javnega
pomena na pomembnih točkah lahko višino sosednjih stavb presegajo,
vendar toliko, da ne izstopajo iz silhuete naselja oziroma dela naselja
ter ne ovirajo pogledov na varovane oziroma značilne poglede na objekte
kulturne dediščine in območja in enote ohranjanja narave. Pri stavbah
javnega pomena je treba uporabljati sodobne in trajnostne tehnične
rešitve, ki naj se odražajo tudi v sodobnem oblikovanju. Za stavbe
javnega pomena se mora izvesti javni natečaj za izbiro najprimernejših
rešitev. |
|
|
(7)
Trajnostna gradnja. Razporeditev stavbnih mas v naseljih se mora
funkcionalno vključevati v obstoječo grajeno strukturo in se prilagajati
naravni konfiguraciji reliefa ter je ne spreminjati. Orientacija
objektov mora omogočati dobro osončenje prostorov in s tem zmanjševanje
porabe energije. Pri gradnji in oblikovanju objektov je treba
uporabljati lokalna gradiva kot so naravni les, ometi in lokalni kamen,
ki so tradicionalni gradbeni materiali. Zagotavljanje trajnostnih
oblikovalskih rešitev je treba zagotavljati s celostnim in podrobnim
prostorskim načrtovanjem ter strokovnimi preveritvami vseh posegov v
prostor. |
|
|
(8)
Inovativnost. Urbanistično oblikovanje naselij v občini izhaja iz
tradicije inovativnih prostorskih in arhitekturnih rešitev ter ustvarja
kakovost bivanja, podpira konkurenčnost lokalnega gospodarstva in
zagotavlja varovanje okolja. S podrobnejšim prostorskim načrtovanjem se
uveljavljajo pogoji za uveljavitev inovativnih rešitev na ključnih
področjih prostorskega razvoja v občini, ki so: |
|
|
·
prenova stavbne in naselbinske dediščine, |
|
|
·
urejanje javnega prostora in centralnih zelenih površin, |
|
|
·
organizirana gradnja stanovanj, |
|
|
·
preobrazba opuščenih in degradiranih kompleksov. |
|
|
|
|
|
6
Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan
urbanistični načrt |
|
|
|
|
|
41. člen |
|
|
(urbanistični načrti) |
|
|
Za Bled,
širše območje Ribnega, Zasip in Bohinjsko Belo se prostorski razvoj
načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov. |
|
|
|
|
|
42. člen |
|
|
(koncept razvoja v UN Bled) |
|
|
(1)
Zagotavlja se razvoj Bleda kot programsko, funkcionalno, strukturno in
oblikovno urejenega in prepoznavnega občinskega središča, ki bo še
naprej opravljalo tudi funkcije regionalnega in nacionalnega pomena.
Mesto Bled bo okrepilo svojo vlogo z dvigovanjem kakovosti oskrbe,
širitvijo ponudbe družbenih, kulturnih in športno-rekreacijskih
dejavnosti ter intenzivnim urejanjem javnih zelenih površin in odprtega
prostora. Izboljševala se bo ponudba stanovanj. Z razvojem storitvenih,
gostinskih in turističnih dejavnosti bo narasel pomen Bleda kot
zaposlitvenega središča. |
|
|
(2) Razvoj
dejavnosti: |
|
|
·
v
mestu Bled se ohranja obstoječa pretežno stanovanjska območja in
zagotavlja nove površine za stanovanjsko gradnjo različnih oblik (eno-
in dvostanovanjska prostostoječa hiša, dvojčki, bloki). Nova
stanovanjska območja se načrtuje celovito in organizirano kot zaključene
sestavne dele mesta na Dobah, Jermanki, severu Seliš, na območju
opuščene sušilnice lesa Lip-Bled, v Mlinem in v Dindolu. Z delno prenovo
se v obstoječih stanovanjskih soseskah v skladu s 34. členom tega odloka
izboljšuje kakovost bivalnega okolja; |
|
|
·
območje mestnega središča Bleda se razvija kot območje parkovnih površin
in koncentracije centralnih dejavnosti. Vključuje sklenjene parkovne
površine v Zdraviliškem in Pongračevem parku ter površine ob jezerski
obali med hotelom Toplice in Grajskim kopališčem. Parkovne površine, kot
tudi druga območja, se postopoma zapira za vozila na motor z notranjim
izgorevanjem, v skladu s trajnostno ureditvijo prometa na Bledu. Za
zagotovitev oskrbe, storitev in omrežja družbenih dejavnosti se
ohranjajo obstoječa območja v središču mesta in v območjih lokalnih
oskrbnih središč Grad, Mlino in Rečica. Blejski grad in Blejski otok sta
kot osrednja kompleksa nepremične kulturne dediščine v občini namenjena
muzejskim in kulturnim dejavnostim s podpornimi gostinskimi in
storitvenimi dejavnostmi. Varovanje, vzdrževanje in predstavitev
kulturne dediščine ima v obeh kompleksih prednost pred drugimi vidiki
razvoja; |
|
|
·
razvoj športa in rekreacije je vezan na krepitev obstoječih lokacij:
športni park Bled, grajsko kopališče, veslaški center v Mali Zaki,
Velika Zaka, šolski športni park na Žalah in Straža ter na razvoj
lokacij ob severni razbremenilni cesti v sklopu izobraževalnih ustanov.
Glede na prostorske možnosti se bo v stanovanjskih območjih zagotavljajo
manjša športna igrišča, ki bodo zadovoljevala potrebe vseh starostnih
skupin, omogočala vadbo različnih mladinskih športnih sekcij in igro
otrok; |
|
|
·
proizvodne in predelovalne dejavnosti se razvijajo na obstoječih
lokacijah: ob cesti Bled-Gorje na Rečici (komercialne, poslovne in
obrtne dejavnosti ter manjše proizvodne) in na območju Lisic
(komercialne, poslovne in manjše obrtne dejavnosti), območje čistilne
naprave za Kozarco se širi za potrebe nove poslovno-gospodarske cone
(komercialne, poslovne in obrtne dejavnosti ter manjše proizvodne in
predelovalne dejavnosti, dejavnosti okoljske infrastrukture). Na območju
Lisic in čistilne naprave za Kozarco se usmerja dejavnosti s čisto
tehnologijo, ki ne bodo obremenjevale okolja. |
|
|
(3)
Koncept prometnega omrežja: |
|
|
·
osnovo cestnega omrežja na Bledu predstavljata regionalni cesti R1-209
(Lesce–Bled–Bohinj) in R3-634 (Bled–Gorje–Lipce). Na odsekih obeh
regionalnih cest je na območju Bleda načrtovana gradnja dveh
razbremenilnih cest, ki bosta naselje zaobšli po južni oziroma severni
strani (predvidena izgradnja v dveh fazah). S preureditvijo v
štiripasovnico se bo povečala prepustnost regionalne ceste R1-209
(Lesce–Bled) od AC priključka Lesce do Bleda. Regionalne ceste bodo
posodobljene z ustrezno širokimi profili in na območju naselij
opremljene z ločenimi kolesarskimi stezami in hodniki za pešce; |
|
|
·
trajnostna ureditev prometa se uresniči s postopnim zapiranjem
osrednjega območja Bleda za vozila na motor z notranjim izgorevanjem in
s pospeševanjem mehke mobilnosti. Zapiranje in hkratno nadomeščanje z
električnimi ali hibridnimi vozili bo potekalo postopoma od jezera
navzven, in sicer v dveh etapah. V 1. etapi se za splošni motorni promet
zapre samo območje jezerske obale in na vzhodni strani parkovni del
mestnega središča. Do vseh hotelov in posameznih hiš v tem območju bo v
tej etapi še mogoče priti z običajnimi avtomobili. Tudi do kampa v Zaki,
a le z južne smeri. V 2. etapi se zapora splošnega motornega prometa
razširi. Na južni strani zajema celotno območje Mlina, na vzhodni strani
območje ožin na Partizanski in Prešernovi cesti, območje med jezerom in
Seliško cesto ter celotno hotelsko območje in severni del Cankarjeve,
Ribenske in Koritenske ceste; |
|
|
·
avtobusna postaja ostane v 1. etapi na sedanjem mestu. Običajni
medkrajevni avtobusi vozijo tako kot sedaj. Tudi običajni primestni
avtobusi vozijo tako kot sedaj, le da se linije dopolnijo. Skladno s
Konceptno zasnovo dolgoročne ureditve prometa na Bledu se okoli jezera
postopno vzpostavi linija električnega minibusa, v Veliki Zaki, na
Mlinem in ob kopališču se uredijo parkirišča za električna vozila. V 2.
etapi se avtobusno postajo preseli na zunanji rob južnega dela severne
obvoznice, na območje Seliš. Običajni medkrajevni avtobusi vozijo do sem
in pot proti Bohinju nadaljujejo po južni razbremenilni cesti. V tej
etapi se ukinejo običajni primestni avtobusi in se nadomestijo z
električnimi. Lokalni avtobusni promet se bo opravljal izključno z
električnimi minibusi, in sicer se bo z vpadnih cest združeval v območju
središča mesta. Redna linija bo povezovala tudi železniško postajo. V
turistični sezoni se bo poleg rednih linij organiziralo tudi krožno
linijo okoli jezera; |
|
|
·
za
urejanje mirujočega prometa se načrtuje izgradnjo garažnih stavb za
hotele, kongresne dvorane, avtobusne postaje in druge programe osrednjih
dejavnosti. Za ostale namene se postopoma do 1. etape zgradi parkirišča
na zunanji strani razbremenilnih cest. Tam se ustavi večina prometa, ki
pride na Bled z običajnimi vozili in proti mestnemu središču nadaljuje z
drugimi prometnimi sredstvi. Parkirišča ob jezerski obali se ukine,
dodatno pa se zgradi parkirišče ob športnem parku. Večje število novih
parkirišč je načrtovano tudi ob Seliški cesti, na območju Vezenin. Pri
2. etapi se ukine parkirišče pri Partizanu in zmanjša parkirišče pri
Ledeni dvorani. Vsa parkirišča, ki so v območju, kjer je dovoljen samo
promet električnim (ali hibridnim, ki v tem območju vozijo na električni
pogon) vozilom, postanejo parkirišča za ta vozila. Zunaj tega območja
ostanejo parkirišča v Mali Zaki, pri športnem parku, ob pokopališču ter
vsa parkirišča na zunanji strani obvoznic. Za mirujoči tovorni promet in
avtobuse je predvidena ureditev parkirišča na območju Seliše II; |
|
|
·
načrtovana je dopolnitev omrežja samostojnih pešpoti ter
prestrukturiranje nekaterih cest v peš cone oziroma promenade (del Ulice
narodnih herojev nad TC Bled, Cesta svobode); |
|
|
·
območje Bleda prečkajo daljinski kolesarski povezavi Rateče–Kranjska
Gora–Martuljek–Jesenice–Bled in Bled–Lesce–Radovljica–Kranj ter
regionalna kolesarska pot Bohinj–Bohinjska Bela–Bled. Načrtujejo se nove
nivojsko ločene kolesarske steze, samostojne kolesarske steze in
kolesarske steze na skupni površini z motornim prometom. |
|
|
(4)
Koncept opremljanja z GJI: |
|
|
·
območje UN Bled se napaja iz vodovodnega sistema Radovna. Javno
vodovodno omrežje se delno obnovi in izvede potrebne dopolnilne gradnje; |
|
|
·
celoten kanalizacijski sistem UN Bled se navezuje na Centralno čistilno
napravo Bled. Javno kanalizacijsko omrežje se delno obnovi in izvede
potrebne dopolnilne gradnje. Na poselitvenih območjih, kjer javno
kanalizacijsko omrežje ni načrtovano, je treba komunalne odpadne vode
odvajati v male čistilne naprave skladno s predpisom, ki ureja emisije
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
|
|
·
načrtuje se renaturacija in preusmeritev izvirnih voda v centru Bleda v
jezero; |
|
|
·
na
območju vzdolž dotočnega jezerskega kanala Mišce se dolgoročno uredi
naravni sistem za prečiščevanje prispevnih vod jezera (rastlinska
čistilna naprava); |
|
|
·
koncept ravnanja z odpadki se izvaja z vzpostavitvijo zbiralnic ločenih
frakcij, ločenim zbiranjem in odvozom zbranih odpadkov od vrat do vrat
ter zbiranjem ostalih frakcij odpadkov v zbirnem centru za odpadke.
Površine za selitev zbirnega centra odpadkov so zagotovljene na območju
Centralne čistilne naprave Bled. Do izgradnje in začetka obratovanja
novega zbirnega centra, se zbiranje ločenih frakcij odpadkov izvaja na
lokaciji začasnega zbirnega centra na Rečiški cesti; |
|
|
·
območje UN Bled se z električno energijo oskrbuje iz RTP Bled. Območje
UN Bled je pretežno že pokrito s plinovodnim omrežjem. Izgradnja
plinovodnega omrežja v celoti je predvidena na območju Rečice in Mlina.
Dopolnilne gradnje so načrtovane na območju že zgrajenega omrežja v
naselju Bled; |
|
|
·
območje UN Bled se opremlja s sistemom kabelskih televizijskih in
telekomunikacijskih omrežij; |
|
|
(5)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja
arhitekturne identitete kraja temelji na oblikovalskih izhodiščih za
posamezna območja: |
|
|
·
naravovarstveno pomembna območja: ohranjanje značilnosti in kakovosti
naravnih prvin, popolna prepoved novogradenj ter izdelava in uveljavitev
strategije urejanja rekreacijskih poti in opremljanja območij; |
|
|
·
območja arhitekturnih posebnosti: ohranjanje značilnosti in kakovosti
arhitekture, ohranjanje in vzdrževanje parkovnih ureditev in intenzivna
ozelenitev z visokodebelnim drevjem, omogočanje infrastrukturnih in
tehničnih posodobitev ter izvajanje prenov in posodobitev z javnimi
natečaji za izbiro najboljših rešitev; |
|
|
·
območja vaških jeder: ohranjanje značilnosti arhitekturne krajine,
ohranjanje in dograjevanje naselja v gručasti razporeditvi, ohranjanje
in vzdrževanje intenzivne ozelenitve z visokodebelnim sadnim in drugim
drevjem ter umeščanje objektov za lastne potrebe ločeno od stanovanjskih
stavb. Stavbni volumni so nizki in podolgovati, ter z daljšo stranico
vzporedni s plastnicami. Strehe so dvokapne, s sivo kritino; |
|
|
·
območja vil znotraj strnjenega naselja in okoli jezera (območje
avtohtonega poselitvenega vzorca): ohranjanje značilnosti obstoječe
arhitekture, ohranjanje obstoječe razporeditve in gostote pozidanosti
ter ohranjanje in vzdrževanje intenzivne ozelenitve z visokodebelno
vegetacijo. Stavbni volumni so kompaktni z dodanimi arhitekturnimi
elementi vhodov, stopnišč, verand, teras, stolpov, vogalov idr.
Arhitekturne zasnove, uporaba materialov in oblikovanje volumnov so
raznovrstni; |
|
|
·
območje mestnega središča: ohranjanje značilnosti nepremične kulturne
dediščine, ohranjanje značilnosti sklenjenih parkovnih površin,
zadrževanje prenov v obsegu obstoječih zmogljivosti in volumnov,
urejanje javnih površin za pešce, kolesarje in izvoščke ter
uveljavljanje značilnosti sodobne alpske arhitekture. Izdelati in
uveljavljati je treba strategijo opremljanja območij z urbano opremo,
nove ureditve in posege pa izvajati z javnimi natečaji za izbiro
najboljših rešitev; |
|
|
·
stanovanjska območja 20. stoletja, območja proizvodnih obratov in nova
območja poselitve: uveljavljanje značilnosti sodobne alpske arhitekture
in trajnostnih principov gradnje z racionalno rabo lokalnih virov in
gradiv. Izdelati in uveljavljati je treba strategijo opremljanja območij
z urbano opremo; |
|
|
·
zagotavljanje trajnostnih oblikovalskih rešitev je treba zagotavljati s
celostnim in podrobnim prostorskim načrtovanjem ter strokovnimi
preveritvami vseh posegov v prostor. |
|
|
(6)
Koncept zelenega sistema naselja: |
|
|
·
zagotavljati je treba preurejanje, sanacijo in kakovostno opremljanje
omrežja javnih površin mesta, oblikovanje kakovostnega uličnega
prostora, oblikovanje drevoredov, urejanje trgov, parkov in drugih
odprtih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah, prostorov za
srečanja občanov, prireditve ipd. |
|
|
·
zgodovinska značilnost Bleda je njegova zelena podoba, ki jo tvori velik
parkovni sistem, zato se s ciljem ohranjanja te podobe ter s ciljem
razbremenitve obale Blejskega jezera, ohranja in ureja parkovne in druge
zelene površine na širšem območju obale Blejskega jezera in središča
mesta. Obsega zelenih površin se ne sme zmanjševati, posegi v
zgodovinska parkovna območja, ki so zavarovana kot kulturna dediščina,
pa so omejeni. Jedro mestnih parkovnih površin so parkovne ureditve na
vzhodni obali ter Zdraviliški in Pongračev park. Objekti s pripadajočim
zemljiščem znotraj parkovnega območja v središču mesta so izvzeti iz
pretežne rabe zelenih površin. Na Cesti svobode in Veslaški promenadi se
površine nameni izključno pešcem, kolesarjem, fijakerjem, za dostavo in
urgentni dovoz. Na odseku Ceste svobode od Veslaške promenade do Mlinske
ceste se promet ukine po izvedbi južne razbremenilne ceste in površine
preoblikuje v obalno promenado s kolesarsko potjo; |
|
|
·
v
zeleni sistem mesta se vključujejo tudi odprti javni prostori (trgi,
ulice), vaška jedra ter obstoječe in nove športne in rekreacijske
površine širšega mesta. S prenovo se izboljšuje kakovost stanovanjskih
krajin. V vseh soseskah in v območjih centralnih dejavnosti se ureja
skupne odprte površine, zelenice in otroška igrišča, ki so vključene v
sistem mestnih zelenih površin in se povezujejo z zaledjem mesta; |
|
|
·
značilnosti kulturne krajine se ohranja na robu mesta in v odprti
krajini. Vzdržuje, obnavlja in širi se območja sadovnjakov, ki se jih
lahko vključi tudi v sistem parkovnih ureditev, tako da se omogoči javni
dostop in večnamenskost površine (pridelava in sprehajalno-rekreacijska
raba). |
|
|
|
|
|
43. člen |
|
|
(koncept razvoja v UN Ribno) |
|
|
(1)
Ureditveno območje UN vključuje gručasta naselja v širšem območju
Ribnega: Ribno, Selo, Bodešče in Koritno. V nadaljnjem razvoju se bo
zagotavljal razvoj Ribnega kot lokalnega središča, celotno območje pa
kot sodobno alpsko podeželje z dobro oskrbo, infrastrukturno
opremljenostjo, telekomunikacijskimi povezavami in možnostjo razvoja
različnih dejavnosti. Izboljševalo se bo kakovost in obseg oskrbe ter
spodbujalo razvoj gostinstva in turizma, ki imata drugačno ponudbo kot
Bled. Pri tem se bo upoštevalo prednosti privlačnega in raznolikega
naravnega okolja. Za lokalne potrebe se bo na podlagi prostorskih
preveritev omogočilo stanovanjsko gradnjo. Kmetijstvo se bo ohranjalo in
na kmetijah podpiralo dopolnilne dejavnosti, povezane s turizmom. |
|
|
(2) Razvoj
dejavnosti: |
|
|
·
v
širšem območju Ribnega se ohranja obstoječa pretežno stanovanjska
območja in zagotavlja nove površine za organizirano stanovanjsko gradnjo
(Koritno in Ribno). Z delno prenovo se v obstoječih stanovanjskih
območjih v skladu s 35. členom tega odloka izboljšuje kakovost bivalnega
okolja. Na območjih naselbinske dediščine se nova stanovanja načrtuje s
prenovo domačij in gospodarskih poslopij ter z zapolnjevanjem
nezazidanih stavbnih zemljišč v naselju; |
|
|
·
za
zagotovitev oskrbe, storitev in omrežja družbenih dejavnosti se ohranja
obstoječe območje ob Izletniški in Šolski cesti v Ribnem in se ga ob
koncentraciji centralnih dejavnosti ureja kot središče kraja. Območje v
izteku Izletniške ceste pod Ribensko goro se razvija kot območje
gostinskih, turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti. Načrtuje se
sanacija opuščenega in izkoriščenega dela gramoznice in širitev novih
površin izkoriščanja proti severozahodu; |
|
|
·
razvoj športa in rekreacije je vezan na krepitev obstoječih lokacij:
Ribenska gora s športnim parkom, šolski športni park v Ribnem,
plezališče pod Pečmi v Bodeščah, območje za taborjenje pri Ribenskem
mostu in planina Talež kot območje pohodništva. V vaških jedrih Ribno,
Selo, Bodešče in Koritno se bodo osrednje javne površine urejale skladno
z značilnostmi naselja, in sicer kot vaška središča, trgi ali manjši
parki. |
|
|
(3)
Koncept prometnega omrežja: |
|
|
·
osnovo cestnega omrežja predstavljajo lokalne ceste, ki se na zahodu
navezujejo na regionalno cesto Bled–Bohinj in na vzhodu na regionalno
cesto Radovljica–Kropa. Na pomembnejših povezavah (Bodešče–Ribno–Selo,
Bodešče–Koritno–Bled in Ribno–Bled) je treba urediti hodnike za pešce in
avtobusna postajališča, ki so v Bodeščah, Ribnem, Selu in Koritnem.
Kolesarske steze so ob cesti Ribno–Bled. Na ostalih lokalnih cestah
poteka kolesarski promet skupaj z avtomobilskim prometom. Najpomembnejše
kolesarske smeri so Bodešče–Ribno–Selo, Bodešče–Koritno–Bled, Ribno–Bled
ter kolesarska pot ob Savi (Selo–Ribno–Radovljica). |
|
|
(4)
Koncept opremljanja z GJI: |
|
|
·
območje UN Ribno se napaja iz vodovodnega sistema Radovna. Javno
vodovodno omrežje se delno obnovi in izvede potrebne dopolnilne gradnje; |
|
|
·
celoten kanalizacijski sistem UN Ribno se navezuje na Centralno čistilno
napravo Bled; |
|
|
·
koncept ravnanja z odpadki se izvaja z vzpostavitvijo zbiralnic ločenih
frakcij, ločenim zbiranjem in odvozom zbranih odpadkov od vrat do vrat
ter zbiranjem ostalih frakcij odpadkov v zbirnem centru za odpadke; |
|
|
·
območje UN Ribno se z električno energijo oskrbuje iz RTP Bled.
Dograditev plinovodnega omrežja je načrtovana v naselju Ribno in Selo
pri Bledu. Na ostalih območjih se spodbuja uporaba obnovljivih virov
energije, predvsem lesne biomase in sončne energije; |
|
|
·
območje UN Ribno se opremlja s sistemom kabelskih televizijskih in
telekomunikacijskih omrežij. |
|
|
(5)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja
arhitekturne identitete kraja temelji na oblikovalskih izhodiščih za
posamezna območja: |
|
|
·
naravovarstveno pomembna območja: ohranjanje značilnosti in kakovosti
naravnih prvin, popolna prepoved novogradenj ter izdelava in uveljavitev
strategije urejanja rekreacijskih poti in opremljanja območij; |
|
|
·
območja arhitekturnih posebnosti: ohranjanje značilnosti in kakovosti
arhitekture, ohranjanje in vzdrževanje zelenih površin in visokodebelne
vegetacije ter omogočanje infrastrukturnih in tehničnih posodobitev; |
|
|
·
območja javnih stavb, stanovanjska območja iz 20. stoletja, območja
proizvodnih obratov in nova območja poselitve: uveljavljanje značilnosti
sodobne alpske arhitekture in trajnostnih principov gradnje z racionalno
rabo lokalnih virov in gradiv. Izdelati in uveljavljati je treba
strategijo opremljanja območij z urbano opremo; |
|
|
·
zagotavljanje trajnostnih oblikovalskih rešitev je treba zagotavljati s
celostnim in podrobnim prostorskim načrtovanjem ter strokovnimi
preveritvami vseh posegov v prostor. Spodbuja se raba ekoloških in
recikliranih materialov, intenzivna ozelenitev objektov in njihove
okolice. |
|
|
(6)
Koncept zelenega sistema naselja: |
|
|
osrednje
javne površine in prostore srečevanja se bo vzdrževalo in opremljalo
(vključno z urejanjem otroških igrišč) glede na potrebe naselij, Območja
za šport in rekreacijo se razvija na obstoječih lokacijah ob Savi
Bohinjki, v Bodeščah in na območju Ribenske gore ter se jih vključuje v
širši zeleni sistem preko kolesarskih in pešpoti. Kot poseben element
prepoznavnosti prostora se ohranjajo in obnavljajo sadovnjaki v krajini
in na robovih naselij. |
|
|
|
|
|
44. člen |
|
|
(koncept razvoja v UN Zasip) |
|
|
(1) V
nadaljnjem razvoju se bo zagotavljal razvoj Zasipa kot lokalnega
središča in kot del sodobnega alpskega podeželja z dobro oskrbo,
infrastrukturno opremljenostjo, telekomunikacijskimi povezavami in
možnostjo razvoja različnih dejavnosti. Izboljševalo se bo kakovost in
obseg oskrbe ter spodbujalo razvoj gostinstva in turizma. Za lokalne
potrebe se bo zagotavljalo površine za organizirano stanovanjsko
gradnjo. Ohranjalo se bo kmetijstvo in na kmetijah podpiralo dopolnilne
dejavnosti, povezane s turizmom. |
|
|
(2) Razvoj
dejavnosti: |
|
|
·
na
območju lokalnega središča Zasip se ohranja obstoječa pretežno
stanovanjska območja znotraj katerih se na prostih površinah na območju
Sebenj zagotavlja površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Nove
stanovanjske površine se zagotovi z zaokroževanjem naselja na robovih. Z
delno prenovo se v obstoječih stanovanjskih soseskah v skladu s 35.
členom tega odloka izboljšuje kakovost bivalnega okolja. Na območjih
naselbinske dediščine se nova stanovanja načrtuje s prenovo domačij in
gospodarskih poslopij ter z zapolnjevanjem nepozidanih stavbnih zemljišč
v naselju; |
|
|
·
za
zagotovitev oskrbe, storitev in omrežja družbenih dejavnosti se ohranja
obstoječe območje na križišču cest Rebr, Sebenje in Blejske ceste, kjer
se koncentrirajo centralne dejavnosti in ureja središče kraja. Območje v
izteku ceste Rebr ob Sv. Katarini na Homu se razvija kot območje
gostinskih, turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti. V vaških
jedrih Zasip in Mužje in v obstoječih stanovanjskih območjih Ledina,
Dolina in Sebenje se bodo osrednje javne površine urejale skladno z
značilnostmi naselja, in sicer kot vaška središča, trgi ali manjši
parki; |
|
|
·
razvoj športa in rekreacije je vezan na krepitev obstoječih lokacij
športno-rekreacijskega parka Hom in območja ob Piškotarjevem mostu ob
Savi Dolinki. |
|
|
(3)
Koncept prometnega omrežja: |
|
|
·
osnovo cestnega omrežja predstavljajo lokalne ceste, ki se iz središča
naselja navezujejo proti jugu v smeri Bleda ter proti zahodu v smeri
Podhoma in Gorij. Na teh dveh smereh je treba urediti hodnike za pešce
in avtobusna postajališča. Poleg avtobusnega predstavlja javni transport
tudi železniška proga Jesenice–Bled s postajališčem pri Podhomu.
Kolesarski promet poteka na cestah skupaj z motornim prometom.
Najpomembnejše kolesarske smeri so Bled–Zasip–Blejska Dobrava,
Bled–Gorje–Blejska Dobrava in Bled-Zasip–Piškovica–Breg. |
|
|
(4)
Koncept opremljanja z GJI: |
|
|
·
območje UN Zasip se napaja iz vodovodnega sistema Radovna. Javno
vodovodno omrežje se delno obnovi in izvede potrebne dopolnilne gradnje; |
|
|
·
celoten kanalizacijski sistem UN Zasip se preko Bleda navezuje na
Centralno čistilno napravo Bled. Javno kanalizacijsko omrežje se delno
obnovi in izvede potrebne dopolnilne gradnje; |
|
|
·
koncept ravnanja z odpadki se izvaja z vzpostavitvijo zbiralnic ločenih
frakcij, ločenim zbiranjem in odvozom zbranih odpadkov od vrat do vrat
ter zbiranjem ostalih frakcij odpadkov v zbirnem centru za odpadke;
|
|
|
·
območje UN Zasip se z električno energijo oskrbuje iz RTP Bled. Območje
UN Zasip je pretežno že pokrito z distribucijskim plinovodom; |
|
|
·
območje UN Zasip se opremlja s sistemom kabelskih televizijskih in
telekomunikacijskih omrežij. |
|
|
(5)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja
arhitekturne identitete kraja temelji na oblikovalskih izhodiščih za
posamezna območja: |
|
|
·
naravovarstveno pomembna območja, območja arhitekturnih posebnosti,
območja javnih stavb, stanovanjska območja iz 20. stoletja in nova
območja poselitve: upošteva se oblikovalska izhodišča iz 5. odstavka 43.
člena tega odloka; |
|
|
·
območja vaških jeder: upošteva oblikovalska izhodišča iz 5. odstavka 42.
člena tega odloka; |
|
|
·
zagotavljanje trajnostnih oblikovalskih rešitev je treba zagotavljati s
celostnim in podrobnim prostorskim načrtovanjem ter strokovnimi
preveritvami vseh posegov v prostor. |
|
|
(6)
Koncept zelenega sistema naselja: |
|
|
·
kot
osrednje območje srečevanja, druženja in prepoznavnosti naselja se
urejajo javni odprti prostori, ki oblikujejo odprti prostor v vaškem
središču. Glede na potrebe naselja se zagotovi površine za igro otrok in
mladostnikov. Okoli cerkev Sv. Janeza in Sv. Trojice se ohranjajo
kmetijske površine. V bližini cerkve Sv. Katarine se v povezavi z
gostinskim programom ureja obstoječ športno-rekreacijski park Hom.
Izboljšuje se kakovost obstoječih površin in vzdržuje obstoječe
pohodniške poti na Homu. Kjer dopuščajo prostorske možnosti, se ob
glavni cesti Sebenje zasadi enostranski drevored, pri čemer se ohranjajo
pogledi in vedute na cerkve. Varuje se kakovostne robove poselitvenega
območja. Posebej se ohranjajo in obnavljajo sadovnjaki na robovih in ob
vstopih v naselje ter v krajini. V naselju se ob cestah uredi pločnike,
tako da se izboljša dostopnost osrednjih javnih odprtih prostorov
srečevanja. Za pešce in kolesarje se uredijo varne povezave do
športno-rekreacijskega parka Hom. |
|
|
|
|
|
45. člen |
|
|
(koncept razvoja v UN Bohinjska Bela) |
|
|
(1)
Območje Bohinjske Bele se bo razvijalo kot sodobno alpsko podeželje s
posebnim poudarkom na ohranjanju naselbinske dediščine in razvojem
poselitve v obstoječem obsegu. Kakovost bivanja se zagotavlja z dobro
oskrbo, infrastrukturno opremljenostjo, telekomunikacijskimi povezavami
in možnostjo razvoja različnih dejavnosti. Spodnja vas bo okrepila
funkcijo lokalnega središča. Pri tem je treba izboljšati kakovost in
obseg oskrbe ter spodbujati razvoj gostinstva in turizma. Za lokalne
potrebe se bo zagotavljalo površine za organizirano stanovanjsko
gradnjo. Ohranjalo se bo kmetijstvo in na kmetijah podpiralo dopolnilne
dejavnosti, povezane s turizmom. |
|
|
(2) Razvoj
dejavnosti: |
|
|
·
na
območju lokalnega središča Bohinjska Bela se ohranja obstoječa pretežno
stanovanjska območja znotraj katerih se na prostih površinah na območju
Spodnje vasi zagotavlja površine za organizirano stanovanjsko gradnjo.
Nove stanovanjske površine se zagotovi z zaokroževanjem naselja na
robovih. Na območjih naselbinske dediščine se nova stanovanja načrtuje s
prenovo domačij in gospodarskih poslopij, z zapolnjevanjem nepozidanih
zemljišč v naselju; |
|
|
·
za
zagotovitev oskrbe, storitev in omrežja družbenih dejavnosti se ohranja
obstoječe območje v Spodnji vasi, kjer se koncentrirajo centralne
dejavnosti in ureja središče kraja. V vaških jedrih Spodnja Vas, Zgornja
Vas in Kupljenik ter pred železniško postajo v Podklancu, se bodo
osrednje javne površine urejale skladno z značilnostmi naselja in
kulturnovarstvenimi usmeritvami, in sicer kot vaška središča, trgi ali
manjši parki; |
|
|
·
razvoj športa in rekreacije je vezan na krepitev obstoječega šolskega
športnega parka v Spodnji vasi in plezališča Iglica v Zgornji vasi.
Območje Slamnikov se razvija kot izletniška točka, ki je obenem cilj
pohodnikov in izhodišče za izlete na Pokljuko in Galetovec. |
|
|
(3)
Koncept prometnega omrežja: |
|
|
·
Osnovo cestnega omrežja predstavlja lokalna cesta med Bohinjsko Belo in
Podklancem, ki se na severu in na jugu navezuje na regionalno cesto
Bled-Bohinj. Ob cesti se bodo uredili hodniki za pešce oziroma v naselju
Bohinjska Bela območje umirjenega prometa z ustrezno ureditvijo tlakov.
Javni promet predstavljata avtobusni promet, s postajališči v Bohinjski
Beli in Podklancu, ter železniški promet na progi Bled–Bohinj, s
postajališčem v Podklancu. Na lokalnih cestah poteka kolesarski promet
skupaj z motornim prometom. Najpomembnejši kolesarski smeri sta
Bled–Bohinjska Bela–Bohinj in Bohinjska Bela–Kupljenik. Med Bohinjsko
Belo in Bledom se načrtuje državna kolesarska povezava. |
|
|
(4)
Koncept opremljanja z GJI: |
|
|
·
vas
Bohinjska Bela se napaja preko povezovalnega vodovoda Bled – Bohinjska
Bela iz vodovodnega sistema Radovna. Kupljenik in Obrne se napajata
vsako iz svojega vodnega vira, ki oskrbuje naselje. Vodna vira Podklanec
in Slamniki sta trenutno rezervna vodna vira; |
|
|
·
ne
celotnem območju UN Bohinjska Bela se zgradi kanalizacijsko omrežje, ki
se preko tlačnega cevovoda navezuje na Centralno čistilno napravo Bled.
Na poselitvenih območjih, kjer javno kanalizacijsko omrežje ni
načrtovano, je treba komunalne odpadne vode odvajati v male čistilne
naprave skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
|
|
·
koncept ravnanja z odpadki se izvaja z vzpostavitvijo zbiralnic ločenih
frakcij, ločenim zbiranjem in odvozom zbranih odpadkov od vrat do vrat
ter zbiranjem ostalih frakcij odpadkov v zbirnem centru za odpadke; |
|
|
·
območje UN Bohinjska Bela se z električno energijo oskrbuje iz RTP Bled.
Širitev plinovodnega omrežja iz smeri Bleda ni načrtovana. Na celotnem
območju UN Bohinjska Bela se spodbuja uporaba obnovljivih virov
energije, predvsem lesne biomase in sončne energije; |
|
|
·
območje UN Bohinjska Bela se opremlja s sistemom kabelskih televizijskih
in telekomunikacijskih omrežij. S tem bodo zagotovljene potrebe po
pretežno individualnih telekomunikacijskih storitvah (kabelsko TV
omrežje, internetni dostop) in vzpostavljena infrastruktura za
potencialni razvoj telekomunikacijskih storitev v lokalnih skupnostih. |
|
|
(5)
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja ter ohranjanja
arhitekturne identitete kraja temelji na oblikovalskih izhodiščih za
posamezna območja: |
|
|
·
naravovarstveno pomembna območja, območja arhitekturnih posebnosti ter
območja javnih stavb, stanovanjska območja iz 20. stoletja in nova
območja poselitve: upošteva se oblikovalska izhodišča iz 5. odstavka 43.
člena tega odloka; |
|
|
·
območja vaških jeder: upošteva se oblikovalska izhodišča iz 5. odstavka
42. člena tega odloka; |
|
|
·
zagotavljanje trajnostnih oblikovalskih rešitev je treba zagotavljati s
celostnim in podrobnim prostorskim načrtovanjem ter strokovnimi
preveritvami vseh posegov v prostor. |
|
|
(6)
Koncept zelenega sistema naselja: |
|
|
·
kot
osrednja območja srečevanja, druženja in prepoznavnosti naselja se
krepi, oblikuje in opremi osrednje javne odprte prostore posameznih
delov naselja. Ob glavni cestni povezavi skozi naselje se uredi pločnik,
ob severni strani ceste se ohranja zeleni rob, na južni pa se obnovi in
vzdržuje obstoječe sadno drevje. Površine tik ob šoli se nameni širitvi
športnih igrišč, ureditvi otroškega igrišča in parkirišča skladno s
potrebami šole, vrtca in naselja. Kot parkovna ureditev oziroma zelenica
se oblikuje površina pred železniško postajo v Podklancu. Varuje se
kakovostne robove poselitvenega območja (jugozahodni rob Zgornje vasi)
in vpetost odprte krajine v prostor naselja z zelenimi klini. Posebej se
ohranjajo in obnavljajo sadovnjaki na robovih in ob vstopih v naselje
ter v odprti krajini. |
|
|
|
|
|
7
Usmeritve za razvoj v krajini |
|
|
|
|
|
7.1
Usmeritve za posamezne krajinske enote |
|
|
|
|
|
46. člen |
|
|
(krajinske enote) |
|
|
(1)
Prostorska razmerja v krajini v velikem merilu so v občini stabilna.
Določena so z naravnimi in kulturnimi značilnostmi. Spremembam so
podvržena prostorska razmerja v majhnem merilu. To so v večji meri
območja stikov poselitve s krajino, kjer so potrebni ukrepi sanacije in
aktivnega vzdrževanja in ohranjanja krajine kot osnovne dobrine za
razvoj bivalne kakovosti ter turizma in rekreacije. |
|
|
(2) Cilji
prostorskega razvoja krajine v občini so: |
|
|
·
zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje, |
|
|
·
izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v
krajini, |
|
|
·
ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih
procesov, |
|
|
·
ohraniti prepoznavnost krajinskih kakovosti na različnih ravneh:
mednacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni. |
|
|
(3) V
prostoru so prisotni različni krajinski vzorci, to so pobočja, porasla s
strnjenim gozdom, gričevnata, drobno členjena krajina, ravninska
nečlenjena njivska krajina, kmetijske mozaične površine na ravnini ter
vodna in obvodna krajina. Glede na enotne značilnosti naravne in
kulturne krajine, prvine prepoznavnosti krajine ter prevladujočo rabo se
prostor občine členi na prepoznavne krajinske enote Blejski kot, območje
Save Dolinke, območje Save Bohinjke, Jelovica, južni del Pokljuke in
Hom. |
|
|
(4)
Usmeritve za območje Blejskega kota: |
|
|
·
varuje se pestrost, tipološko raznovrstnost in identiteto Blejskega
kota, |
|
|
·
prostorski razvoj mora upoštevati merilo, naravne in ustvarjene
značilnosti in vrednote prostora, |
|
|
·
pri
posegih v prostor se z upoštevanjem funkcionalnih zahtev dejavnosti in
potreb po ustvarjanju oblikovno kakovostne kulturne krajine zagotovi kar
najmanjšo prizadetost krajinskih vrednosti (ohranitev naravne
prvobitnosti biotske pestrosti in morfoloških značilnosti), |
|
|
·
z
umeščanjem nove poselitve, turističnih ureditev in drugih načrtovanih
posegov se ne sme zmanjšati skladnih prostorskih razmerij in drugih
vrednosti teh krajin, |
|
|
·
omejevati je treba kakršnekoli posege, ki bi utegnili spremeniti naravno
zgradbo, |
|
|
·
omejevati je treba kakršnekoli posege v območja na obrobju kulturnih
krajin (npr. gozdna pobočja, skalne stene), ki so zaradi posebnih oblik
naravne zgradbe ostala naravno ohranjena, |
|
|
·
preprečiti je treba nekontrolirane posege v krajinsko zgradbo zunaj že
poseljenih območij, |
|
|
·
v
okviru sanacije jezera je treba izvesti sanacijo virov onesnaženja
jezera, sanacijske ukrepe na prispevnem območju jezera, sanacijo
kanalizacije okoli jezera in v njegovem zaledju, vzdrževati dobro
delovanje natege, urediti obalo jezera in kopališča, sanirati
»izgubljene vodotoke«, |
|
|
·
zaradi preseženega psihološkega praga in onesnaženosti jezerske vode je
treba omejiti število obiskovalcev v poletni kopalni sezoni, |
|
|
·
urejanje kmetijskega prostora ravnin mora zadostiti tako funkcionalnim
zahtevam kmetijske dejavnosti kot naravnim značilnostim, tako da zgradba
kmetijskega prostora izpričuje značilno podobo fluvioglacialnih ravnin,
zagotoviti je treba pester sestav in navzočnost naravnih prvin in prvin
prepoznavnosti krajine, |
|
|
·
gospodarjenje z ravninskimi gozdnimi območji mora zagotoviti ekološko
stabilnost, lokalno značilno vrstno sestavo ter prostorsko pojavnost
gozda v ravnini, |
|
|
·
posegi v vodna telesa morajo biti kar se da omejeni, ohraniti je treba
struge, jezerske in rečne bregove ter obvodno krajino v čim bolj
naravnem stanju, |
|
|
·
turistična in rekreacijska območja se morajo urejati v skladu z
naravnimi (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kakovostne
prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenimi danostmi (obstoječe
turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine,
tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.), |
|
|
·
načrtuje se tak razvoj turističnih dejavnosti ter oblikovanje, prenovo
in izgradnjo turističnih objektov, ki bodo povečevali in ne degradirali
kakovosti prostora, |
|
|
·
turistično ponudbo v prostoru je treba decentralizirati in širiti tako,
da omogoča procese dekoncentracije in manjše sezonske cikličnosti te
dejavnosti, |
|
|
·
razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig
kakovosti ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih (npr. obala
jezera), vendar ne na način, ki pomeni zmanjšanje ali ogrožanje biotske
raznovrstnosti ali povzroča negativne vplive na naravne vrednote,
|
|
|
·
ohranjati je treba robove obstoječih naselij in pri prenovah upoštevati
morfološko zgradbo naselbin in lokalno tipologijo arhitekture,
|
|
|
·
omejevati je treba postavitev novih infrastrukturnih objektov in
načrtovanje novih infrastrukturnih koridorjev, predvsem pa zračnih
vodov. Uporablja naj se obstoječe koridorje in vode v podzemni izvedbi. |
|
|
(5)
Usmeritve za območje Save Dolinke in območje Save Bohinjke: |
|
|
·
gospodarjenje z gozdovi mora biti v skladu z ureditveno gojitvenimi
načrti (letni posek, ustrezno trasiranje gozdnih prometnic, pogozdovanje
z ustreznimi vrstami), |
|
|
·
razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig
kakovosti obstoječe ponudbe, vendar na način, ki ne bo zmanjševal ali
ogrožal biotske raznovrstnosti ali povzročal negativnih vplivov na
naravne vrednote, |
|
|
·
posegi v vodotok morajo biti kar se da omejeni, ohraniti je treba strugo
in rečne bregove ter obvodno krajino v čim bolj naravnem stanju, |
|
|
·
infrastrukturne objekte je treba v prostor umeščati ob upoštevanju smeri
prostora, prehodnosti in naravnih robov doline. |
|
|
(6)
Usmeritve za območje Pokljuke: |
|
|
·
nadaljnji razvoj turizma in rekreacije, ki se kaže v preobrazbi kulturne
krajine, je treba uravnotežiti z naravnimi danostmi in zmogljivostjo
prostora samega, |
|
|
·
gradnja počitniških objektov in stihijske stanovanjske gradnje ni
dopustna, |
|
|
·
preprečiti je treba preobrazbo stanov v sekundarna bivališča, |
|
|
·
vzdrževati je treba planinske pašnike vsaj v omejenem obsegu, ob
ustrezni družbeni in gospodarski podpori, |
|
|
·
gospodarjenje z gozdovi mora biti v skladu z ureditveno gojitvenimi
načrti, preprečevati je treba goloseke in pazljivo načrtovati nove
gozdne prometnice. |
|
|
(7)
Usmeritve za območje Jelovice: |
|
|
·
gospodarjenje z gozdovi mora biti v skladu z ureditveno gojitvenimi
načrti, preprečevati je treba goloseke in pazljivo načrtovati nove
gozdne prometnice, |
|
|
·
sanirati je treba obstoječe nelegalne kope (v preteklosti je bilo
območje Jelovice znano po manjših rudnikih, topilnicah in plavžih,
katerih nekaj ostankov je še ohranjenih), med katerimi sta nelegalna
kopa na vidno izpostavljenem strmem severnem pobočju najbolj
problematična, |
|
|
·
vzdrževati je treba planinske pašnike vsaj v omejenem obsegu, ob
ustrezni družbeni in gospodarski podpori, |
|
|
·
gradnja počitniških objektov in preobrazba stanov v sekundarna bivališča
nista dopustni. |
|
|
(8)
Usmeritve za območje Homa: |
|
|
·
gospodarjenje z gozdovi mora biti v skladu z ureditveno gojitvenimi
načrti, preprečevati je treba goloseke in pazljivo načrtovati nove
gozdne prometnice, |
|
|
·
vzdrževati je treba planinske pašnike vsaj v omejenem obsegu, ob
ustrezni družbeni in gospodarski podpori, |
|
|
·
gradnja počitniških objektov in preobrazba stanov v sekundarna bivališča
nista dopustni. |
|
|
(9) V
prostorskem razvoju dejavnosti v krajini bo treba zagotavljati
ohranjanje naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke
prepoznavnosti občine, ki hkrati nudi prednosti za ekološko naravnane
dejavnosti, predvsem kmetijstvo ter razvoj turizma in prostočasnih
dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine je treba zagotavljati
ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj
poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. |
|
|
|
|
|
7.2
Usmeritve za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
|
|
|
|
47. člen |
|
|
(kmetijstvo) |
|
|
(1)
Osnovno izhodišče je varovanje kmetijskih zemljišč ob hkratnem
upoštevanju razvojnih potreb občine. Z gospodarnim ravnanjem s
kmetijskimi zemljišči se obseg in kakovost kmetijskih zemljišč,
primernih za kmetijsko pridelavo dolgoročno ohranjata. |
|
|
(2)
Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev
poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje
primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z
visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske
dejavnosti ter oskrbo prebivalstva z zdravo, kakovostno in lokalno
pridelano hrano. Spodbuja kmetijska raba zemljišč zaradi ohranjanja
kakovosti kulturne krajine ter njenih simbolnih kakovosti in biotske
raznovrstnosti. |
|
|
(3)
Prostorske možnosti za razvoj modernega kmetijstva se zagotavlja
predvsem v ravninskih predelih občine, kjer so za to ustrezni pogoji in
kjer je kmetijstvo lahko konkurenčno. Kmetijsko dejavnost in kmetijske
kulture se prilagaja potencialu posameznega območja za pridelavo hrane,
na območjih z najboljšimi pridelovalnimi pogoji se lahko kmetijska
dejavnost specializira in racionalno prostorsko organizira. |
|
|
(4) Na
območjih z omejitvami in slabšimi pridelovalnimi pogoji ter na
hribovitih območjih in v območju TNP se razvija alternativne in
tradicionalne oblike kmetijstva ter dopolnilne programe in kmetijsko
dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem
zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot,
promocijo in kakovostno rabo kulturne dediščine ter trajnostno
naravnanim turizmom in prostočasnimi dejavnostmi. Na planinah je
dopolnilna dejavnost vezana izključno na kmetijstvo na planini. |
|
|
(5)
Spodbuja se samooskrba z lokalno pridelano hrano. |
|
|
(6)
Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve
v prostoru: na območjih varstva vodnih
virov ter v prispevnem območju jezera se zmanjša uporaba lahkotopnih
mineralnih gnojil in kemičnih sredstev za zaščito rastlin. |
|
|
(7)
Dejavnosti in prostorske ureditve se umešča v prostor tako, da se pri
tem ne zmanjšuje možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih
naravnih virov v prihodnosti tako, da je čim manj možnosti za nastanek
onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšala njihovo
kakovost in uporabnost. Objekti in prostorske ureditve GJI se umeščajo
na kmetijske površine tako, da se v čim manjši možni meri degradira
prostor. |
|
|
(8) Z
rodovitno zemljo se ravna gospodarno. Pri vsakršnem posegu v tla se
viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč
oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin. |
|
|
(9)
Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so
nosilci biotske pestrosti v krajini, predvsem visokodebelnih
sadovnjakov, sklenjene obvodne vegetacije, mejic in živic, njihova
povezanost in strukturiranost. |
|
|
(10)
Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju
in na degradiranih območjih. Zaraščanje kmetijskih zemljišč na območjih
vrednejše tradicionalne kulturne krajine se bo preprečevalo s
spodbujanjem kmetovanja, saj je nadaljnja kmetijska raba pomembna za
ohranjanje potencialov za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti,
povezanih s kmetijstvom. Ohranja se raba pašnikov. |
|
|
(11)
Območja, kjer so agrarne operacije povzročile krajinsko in ekosistemsko
osiromašenje, se postopno sanira z uvajanjem večjega deleža naravnih
prvin, predvsem vegetacijskih ali vodnih prvin. |
|
|
(12) Pri
zahtevah za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč se upošteva
njihovo strukturno vlogo v krajini in socialno-gospodarski pomen. |
|
|
(13)
Izvede se selitev kmetij v tistih predelih naselij, kjer kmetije nimajo
več možnosti za širitev dejavnosti in kjer so kmetije v koliziji z
obstoječimi sosednjimi dejavnostmi. |
|
|
|
|
|
48. člen |
|
|
(gozdarstvo) |
|
|
(1)
Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja
ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb
gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu
oziroma gozdnem prostoru svoj interes.
Zagotavljajo se osnovni cilji
gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa
ob zagotavljanju in
ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda
s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi. |
|
|
(2) Na
območjih z gozdom (Pokljuka in Jelovica) se
ohranjajo sklenjene gozdne površine, med tem ko bodo v območjih
zaraščajočih površin dane razvojne možnosti za kmetijstvo. |
|
|
(3) Na
pretežnem delu gozdnih površin se krepijo proizvodni potenciali gozdnih
rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov. Pri poseganju v večnamenske
gozdove se posege presoja z vidika vplivov na
okolje. |
|
|
(4) Z
ohranjanjem gozdov na strminah (predvsem
pobočja Pokljuke, Jelovice, Straže, Blejskega gradu in brežine ob Savi
Dolinki) se krepijo varovalne funkcije gozdov in ohranja stalna
pokritost tal z vegetacijo. Varovalni gozdovi se
ohranjajo skladno z veljavnimi režimi. |
|
|
(5)
Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo
gozdovi s posebnim namenom na območju TNP, v zavarovanem območju
povirij, Straže in Blejskega gradu. Novo predlagani gozdovi s posebnim
namenom so gozdovi na Dobri gori, morenah na območju Seliš, Dob in
Dobravce ter gozdovi v okolici jezera, na Rečici in Mlinem. Gozdne
površine okoli Blejskega jezera (Straža, Blejski grad, pri vili Bled, ob
Mišci) z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami (rekreacijsko,
turistično, poučno, estetsko, higiensko-zdravstveno, funkcijo ohranjanja
biotske raznovrstnosti in varstvu naravnih vrednot ter varovanja
kulturne dediščine) so opredeljene kot mestni parkovni gozdovi.
Gospodarjenje v teh gozdovih je prilagojeno, posegi in ureditve pa so
skladni s poudarjenimi funkcijami (zadržan razvoj rekreacije z
označevanjem in urejanjem poti in tematskih poti, postavljanjem klopi
ipd.). |
|
|
(6)
Ohranja se mešana sestava gozdov. Kjer so gozdne monokulture umetne
(Pokljuka, Jelovica), se s postopnim sonaravnim gospodarjenjem usmerja v
stabilne mešane gozdove. |
|
|
(7)
Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI,
varstva okolja, narave in kulturne
dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih
primerih, če krčitve dopušča predpis. |
|
|
(8) Zaradi
trajnosti zagotavljanja temeljnih vlog gozda se izogiba drobljenju
gozdnih kompleksov. Treba je varovati naravno izoblikovane gozdne
robove. Če pride do poškodb, je treba gozdni rob sanirati in ponovno
vzpostaviti v celotni višinski slojevitosti. Podobno pozornost je treba
nameniti tudi obmejkom, gozdu na skalnih osamelcih, obrežni vegetaciji
vzdolž vodotokov ter posameznim drevesom in skupinam dreves v kmetijski
kulturni krajini. |
|
|
(9) Za
območja Pokljuke in Jelovice je zaradi intenzivnega gospodarskega
izkoriščanja značilna gosta mreža gozdnih prometnic (gozdnih cest ter
grajenih in negrajenih gozdnih vlak). To prispeva k enostavnejšemu
izkoriščanju, hkrati pa pomeni tudi lažjo dostopnost za druge dejavnosti
(»odpiranje« območij za počitniške hiše, sezonsko nabiralništvo).
Gradnja in vzdrževanje prometnic ter gospodarjenje z gozdovi morata zato
potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Pri podrobnejšem
načrtovanju prometnic je treba enakovredno upoštevati naravovarstveni,
okoljski in prostorski vidik, tem omejitvam pa prilagoditi tudi prometni
režim. |
|
|
|
|
|
49. člen |
|
|
(vode) |
|
|
(1)
Najpomembnejše površinske vode v občini so vodotoki Sava Dolinka, Sava
Bohinjka in Rečica ter Blejsko jezero. Po kategorizaciji urejanja
vodotokov sodi Sava Dolinka na odseku od Zasipa do Bodešč v 1.–2.
razred, pri Dobah v 2. razred, na sotočju s Savo Bohinjsko pa v 2. –3.
razred. Sava Bohinjka sodi na odseku skozi Sotesko do pritoka Jezernice
v 1.–2. razred, do naselja Ribno v 2–3. razred in do izliva v 2. razred.
Rečica sodi na celotni dolžini v 3. razred, le na povirnem kraku na
območju naselja Rečice v 4. razred. Blejsko jezero sodi v večjem delu v
3. razred, na območju med izlivom Mišce in grajskim kopališčem v 2.
razred. |
|
|
(2) V
občini se večina prebivalstva napaja iz zajetja Ovčja jama, ki leži v
sosednji občini Gorje in na katerem je vzpostavljen ustrezen režim
varovanja. Kupljenik in Obrne se napajata vsako iz svojega vodnega vira,
ki oskrbuje naselje, vodni viri Bohinjska Bela - Podklanec in Slamniki
ter Dobravca so trenutno rezervni vodni viri. Zajetja nimajo ustreznega
režima varovanja, saj niso zavarovana s predpisom, bile pa so
pripravljene strokovne podlage za pripravo predpisov. Strokovne podlage
opredeljujejo predloge za vodovarstvena območja in pogoje za posege na
vodovarstvenem območju. Do zavarovanja zajetij in določitve
vodovarstvenih območij s predpisom, so na teh območjih predlagani pogoji
za posege priporočljivi. |
|
|
(3)
Celotno območje TNP, posebej Pokljuka, je z bogatim vodnim zaledjem
strateškega pomena za napajanje velikega dela države z zalogami pitne
vode. |
|
|
(4) Pri
urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru se upoštevajo
varstveni pasovi vodotokov in Blejskega jezera. Degradirane odseke
vodotokov in brežine Blejskega jezera je treba sanirati in naturirati.
Kakovostno in sonaravno stanje vodotokov in obvodnega sveta na območju
TNP je treba ohranjati tudi v prihodnje. |
|
|
(5) Na
območju Save Bohinjke so območja katastrofalnih poplav. |
|
|
(6) Del
urbaniziranih območij v občini je v prispevnem območju jezera, v katerem
je potrebno varovanje prostora z različnimi ukrepi: |
|
|
·
varovanje širšega vegetacijskega pasu okrog jezera ter preprečevanje
vsakršnega poseganja, ki bi ogrozilo njegov obstoj, |
|
|
·
varovanje in vzpostavljanje vegetacijskih varovalnih pasov z bogato
grmovno in zeliščno zarastjo na priobalnih zemljiščih ob Radovni in
njenih pritokih na območjih kmetijskih obdelovalnih površin, |
|
|
·
ustrezna ureditev odvodnje in čiščenja odpadnih voda iz gospodinjstev in
kmetij (priključitev na kanalizacijski sistem s čistilno napravo,
sanacija greznic v ustrezne čistilne sisteme ...), identifikacija in
sanacija drugih točkovnih virov onesnaženja, |
|
|
·
ukrepe v kmetijstvu, pri čemer naj se upošteva kriterije za gnojenje pri
sonaravnih oblikah kmetijstva, dobro kmetijsko prakso in vzpostavljanje
varovalnih zaščitnih vegetacijskih pasov ob vodotokih za preprečevanje
izpiranja hranil v površinske vode. |
|
|
(7)
Območja kopalnih voda so na Blejskem jezeru: naravno kopališče Hotel
Vila Bled (SI1128VT), naravno kopališče Grand hotel Toplice (SI1128VT),
grajsko kopališče (SI1128VT), kopalno območje Mala Zaka (SI1128VT),
kopalno območje Velika Zaka (SI1128VT). |
|
|
(8) Z
vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so načrtovani
ukrepi in usmeritve, ki omogočajo trajnejšo rešitev kakovosti vode v
jezeru in zagotavljajo ustrezen prostorski in gospodarski razvoj v
njegovem zaledju ter v drugih območjih občine: |
|
|
·
sanacija virov onesnaženja jezera (sanacija Mišce, ureditev vodnega
parka na Mišci), |
|
|
·
sanacijski ukrepi na Radovni, |
|
|
·
sanacijski ukrepi na prispevnem območju jezera, |
|
|
·
sanacija kanalizacije okoli jezera in v zaledju, |
|
|
·
vzdrževanje dobrega delovanja natege, |
|
|
·
ureditev obale jezera, |
|
|
·
ureditev kopališč, |
|
|
·
sanacija kanaliziranih vodotokov v vzhodnem delu Bleda, tako da bodo
vode odtekale v jezero in vodotoki postali del ureditve javnega prostora
ulice, trga ipd., |
|
|
·
sanacija degradiranih območij priobalnega pasu jezera, |
|
|
·
varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda, |
|
|
·
varovanje podzemne vode in |
|
|
·
zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov. |
|
|
(9)
Izkoriščanje naravnih virov (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne
ali odvzem plavin) mora biti predhodno podvrženo interdisciplinarni
presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja
naravnih virov. |
|
|
|
|
|
50. člen |
|
|
(mineralne surovine) |
|
|
(1)
Načrtovana je širitev gramoznice v Ribnem proti severozahodu. Za
opuščeni in izkoriščeni del gramoznice je načrtovana sanacija in vrnitev
v kmetijsko rabo. Druga nova območja za izkoriščanje mineralnih surovin
v občini niso načrtovana. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. |
|
|
(2) Ob
morebitnih povečanih potrebah za mineralne surovine, ki bi jih bilo
najbolj racionalno pridobiti na občinskem območju, bo občina območja
pridobivanja mineralnih surovin določila na podlagi preveritev in
primerjalnih študij predvsem s prostorskega in okoljskega vidika ter ob
upoštevanju naravovarstvenih usmeritev in ciljev varstva kulturnih in
simbolnih kakovosti prostora. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin
je treba sprejeti OPPN. |
|
|
(3)
Nelegalna kopa Zaka in Mrzli studenec se sanirata (brez možnosti
nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) z vzpostavitvijo primarne
rabe oziroma s sukcesijo. |
|
|
(4)
Obstoječe manjše nelegalne kope, ki so nastali zaradi gradnje gozdnih
cest na območju Pokljuke in Jelovice, se mora opustiti in sanirati (brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). Sanacija se
izvaja s sonaravnim oblikovanjem brežin in ustrezno zasaditvijo. |
|
|
|
|
|
51. člen |
|
|
(turizem in rekreacija) |
|
|
(1)
Območje občine je glede na naravne in kulturne kakovosti v prostoru
prepoznavno na nacionalni ravni. Cilj občine je ohranjati in razvijati
potenciale za razvoj turizma in rekreacije ter dopolnjevati
turistično-rekreacijsko infrastrukturo. Potenciali so predvsem za
rekreacijo v naravi, kar spremlja tudi ugodna klima, čisti vodni viri
ter zrak. Sprehodi, pohodništvo, planinarjenje in kolesarjenje so poleg
Blejskega jezera največji potenciali območja. |
|
|
(2) Občina
bo usmerjala razvoj v razbremenjevanje jezerske sklede, v kakovostni
izletniški turizem in rekreacijo v naravi, predvsem tek, pohodništvo,
doživljanje narave, spoznavanje kulturne dediščine, kolesarjenje,
konjeništvo, tek na smučeh ipd. Poudarek je na skladni širitvi
turističnih kapacitet in storitev, vendar ne v obliki večjih turističnih
središč, ampak v obliki razpršenih nastanitvenih kapacitet po vaseh in
alternativnih oblik nastanitvenih kapacitet (npr. manjši penzioni,
gostišča, turistične kmetije, oddajanje sob v najem ipd.). Pri tem je
treba upoštevati povezovanje z obstoječo turistično in ostalo javno
infrastrukturo ter izpolnjevanje okoljevarstvenih zakonodajnih zahtev. |
|
|
(3)
Turistični razvojni cilji občine ne temeljijo na kvantitativnem
povečevanju turističnih kapacitet, temveč se osredotočajo na rast
kakovosti, omejen razvoj mikro con in razvoj turističnih programov. |
|
|
(4)
Območja za turizem, ki imajo določene skupne lastnosti, so: |
|
|
·
mesto Bled, |
|
|
·
Ribno, Zasip in Bohinjska Bela, |
|
|
·
območji doline reke Save Bohinjke in Save Dolinke s sotočjem, |
|
|
·
robno območje Pokljuke in Jelovice ter Homa. |
|
|
(5) Za
doseganje skladnega razvoja turizma je v vsakem od zaključenih območij
primerno spodbujati le omejene aktivnosti. Tako usmerjen razvoj turizma
bo omejil negativne vplive na okolje in zaščitil naravno in kulturno
dediščino območja, ki sta ključna dejavnika privlačnosti občine. V
območjih naselij se nadgrajuje ureditev primerne in potrebne turistične
infrastrukture, izven naselij pa je mogoče izvajati le aktivnosti z
minimalnim vplivom na okolje. |
|
|
(6) Za
razvoj aktivnosti je treba upoštevati naslednje predpostavke: |
|
|
·
trajnostni razvoj – na območju občine niso dopustne dejavnosti, ki bi
negativno vplivale na okolje in prebivalstvo, |
|
|
·
turistična in rekreacijska infrastruktura ter gostinske kapacitete so na
območju občine razmeroma dobro razvite. Na relativno neposeljenih
območjih se ne dovoli gradnja nove rekreacijske infrastrukture, ki bi
lahko negativno vplivala na okolje. Dovoli se urejanje rekreacijske
infrastrukture v naravi (pešpoti, rekreacijske poti, učne poti, žičnice
in podobno), |
|
|
·
v
podeželskih območjih se vzpodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti in
ponudbe, ki lahko koristi možnosti narave, rekreacije, kulture,
prireditev, domače hrane in tradicije itd., |
|
|
·
rekreacijske in ostale poti bodo urejene po obstoječih poteh. Za
ureditev počivališč in razgledišč se bodo uporabile dobro dostopne
lokacije ob robovih gozdnih ali kmetijskih zemljišč. |
|
|
(7)
Organizacija prireditev v občini je dopustna na javnih površinah: |
|
|
·
v
upravljanju občine in drugih oseb javnega prava, |
|
|
·
v
upravljanju pravnih oseb ali skupnosti, ki delujejo v javnem interesu
(agrarna skupnost, nevladne organizacije), |
|
|
·
v
upravljanju gospodarskih družb, če gre za organizacijo prireditve v
sklopu izvajanja lastne dejavnosti (promocija lastnih storitev ali
izdelkov). |
|
|
(8)
Prednostna območja za razvoj turizma in rekreacije so naslednja: |
|
|
·
mesto Bled, ki vključuje naslednje mikro cone: kongresni in zabavni
center, hotel resort center Bled, območje grad, območje športni center
Bled, območje športni center mala in velika Zaka, območje Mlino, območje
Vila Bled–Pristava, območje jezerske obale ter stara vaška jedra.
Programi obsegajo kongresno dejavnost, zabavo, igralništvo, hotele,
wellness in podobne dejavnosti, gostinstvo in kulinariko, kamp, šport in
rekreacijo, vodne športe, prireditve in druge kulturne dejavnosti,
muzeje, kmečki turizem, trgovino, sprehajališča in promenade, ipd. Na
območju Bleda je možen razvoj tistih turističnih dejavnosti, ki vizualno
ne spreminjajo podobe Bleda, v vsebinskem smislu pa se naslanjajo na
naravne in ustvarjene danosti. Vnosi povsem novih programov, ki
konkurirajo obstoječi ponudbi in podobi Bleda, kot so na primer vodni
parki in igralnice, za podobo in pomen kraja niso primerni. Nastanitvene
zmogljivosti se razvijajo v smislu dviga kakovosti; |
|
|
·
v
opuščenem smučarskem centru Zatrnik se dolgoročno razvija obstoječa
celoletna športno-rekreacijska dejavnost v naravi ter gostinske in
turistične dejavnosti. Območje se bo na podlagi zakona, ki ureja območje
narodnega parka, celovito urejalo z DPN; |
|
|
·
območje Straže se razvija kot rekreacijsko območje za zimsko in letno
rekreacijo; |
|
|
·
območje Ribnega je središče več vasi južno od Bleda (Ribno, Selo,
Bodešče, Koritno). Turistična dejavnost na območju je dobro razvita:
ponudba hotela, veliko nastanitvenih zmogljivosti, gostinska ponudba,
organizacija prireditev, pohodništvo in kolesarjenje, šport in
rekreacija, kulturna dediščina, kmečki turizem, mladinski tabori ipd.
Območje naj v turistični dejavnosti povezuje vsa naselja in se navezuje
na okoliške kulturne znamenitosti in naravovarstveno pomembna območja.
Nove nastanitvene zmogljivosti se načrtuje kot razbremenjevanje obale
jezera. Te nastajajo v okviru zasebnega sektorja. Kolesarske in peš
povezave morajo biti vzpostavljene tudi do Bleda; |
|
|
·
območje Zasipa ima razvito predvsem sobodajalstvo, gostinske ponudbe je
razmeroma malo, a je kakovostna. V območju naj se razvijajo obstoječe
pohodniške poti na Hom ter ohranjata kulturna dediščina in kulturna
krajina; |
|
|
·
Bohinjska Bela je prepoznavna po svoji slikoviti podobi in ohranjeni
kulturni krajini ter po ohranjenih naravnih prvinah v bližnjem zaledju
(slap Iglica, Babji zob, plezalne stene). Je ena izmed izhodiščnih
pohodniških točk. Območje je bogato s tradicionalnimi znanji, ki naj
bodo izhodišče za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, tudi v
okviru kmečkega in izletniškega turizma. |
|
|
(9)
Zaledna območja prednostnih območij za razvoj turizma so: Blejski kot z
dolinama reke Save Bohinjke, Save Dolinke in sotočjem ter robna območja
Pokljuke, Jelovice in Homa. V teh območjih sta že razviti pohodniška in
kolesarska infrastruktura. Širše zaledje prednostnih območij,
predstavljajo tudi smeri proti posameznim zanimivim naravnim,
rekreacijskim ali kulturnim in zgodovinsko pomembnim točkam (Bohinj,
Pokljuka, Vintgar, golf igrišče, kamp Šobec, Jelovica, Kupljenik), ki
lahko segajo izven območja občine. V zalednih območjih se vzdržujejo in
po potrebi dopolnjujejo obstoječe rekreacijske in kolesarske poti. Na
ključnih točkah se urejajo izhodiščne točke za pohodništvo, v sklopu
katerih se urejajo dostopi, parkirišča, razgledišča in postajališča. V
zalednih območjih se lahko v okviru nastanitvenih zmogljivosti razvija
le drobna nastanitvena zmogljivost zasebnega sektorja. Na območju TNP bo
občina v sodelovanju z ostalimi občinami razvijala velik turistični
potencial, ki ga ima območje zaradi ohranjene naravne in kulturne
krajine. |
|
|
7.3
Posebna območja ohranjanja in razvoja prepoznavnih kakovosti in vrednot
prostora |
|
|
|
|
|
52. člen |
|
|
(območja izjemnih krajin) |
|
|
(1)
Območje Bleda se po dosedanjih opredelitvah najvrednejših krajinskih
območij uvršča v tipološko skupino krajin z izjemno naravno zgradbo.
Krajinske strukture, ki bistveno prispevajo k izjemnosti posameznih
območij, oblikujejo predvsem reliefna zgradba in posebni geomorfološki
pojavi. Območja z izjemnimi prvinami naravne zgradbe dopolnjujejo in
nadgrajujejo tradicionalne prvine kulturnih krajin – naselbinske kulture
in obdelovalnih zemljišč. Krajine z izjemno naravno zgradbo so pomembne
nosilke nacionalne identitete in prepoznavnosti slovenskega prostora in
imajo zato evropski ali celo širši pomen. Želeno stanje v teh krajinah
je ohranjanje značilnosti naravne zgradbe in njim prilagojenih oblik
poselitve, obdelovanja kmetijskih površin in drugih oblik človekovega
delovanja. Pri tem je treba preprečiti spremembe prostorskih razmerij,
ki so lahko posledica fizičnih posegov v prostor, pa tudi spremembe
kulturno-asociativnih vrednosti posameznih krajinskih območij. Usmeritve
za varovanje in urejanje krajin z izjemno naravno zgradbo: |
|
|
·
zagotoviti je treba pazljivo umeščanje nove poselitve, turističnih
ureditev in drugih načrtovanih posegov, ki bi lahko zmanjšali skladna
prostorska razmerja in druge vrednosti teh krajin, |
|
|
·
preprečiti je treba kakršnekoli posege, ki bi utegnili spremeniti
naravno zgradbo, |
|
|
·
preprečiti je treba kakršnekoli posege v območja na obrobju kulturnih
krajin (npr. gozdna pobočja, skalne stene), ki so zaradi posebnih oblik
naravne zgradbe ostala naravno ohranjena, |
|
|
·
preprečiti je treba nekontrolirane posege v krajinsko zgradbo zunaj že
poseljenih območij, |
|
|
·
ohranjati je treba robove obstoječih naselij in pri prenovah upoštevati
morfološko zgradbo naselbin in lokalno tipologijo arhitekture,
|
|
|
·
preprečevati je treba postavitev infrastrukturnih objektov in
načrtovanje infrastrukturnih koridorjev, predvsem pa zračnih vodov. |
|
|
(2) Nova
poselitev in turistične ureditve se bodo v prostor umeščale tako, da
značilnosti naravne zgradbe in kulturne krajine ne bodo prizadete. Ravno
ti elementi krajinskega prostora so namreč tisti, ki jih skuša turizem
tržiti. |
|
|
|
|
|
53. člen |
|
|
(ohranjanje
naravnih kakovosti) |
|
|
(1) Na
območju občine so pomembna območja in enote ohranjanja narave, za katera
se v nadaljnjem prostorskem razvoju upošteva varstveni režim in
potencial. Na območju občine so širša zavarovana območja, naravne
vrednote, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja –
Natura 2000. Ohranja se celovitost in povezanost varovanih območij. Na
ekološko pomembnih območjih se ohranja naravno ravnovesje, preprečuje se
zmanjševanja biotske raznovrstnosti ter ohranja naravne vrednote. |
|
|
(2)
Posebno varstveno območje je Triglavski narodni park, ki ga opredeljuje
Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1, Uradni list RS, št. 52/10).
Varovanje v zavarovanem območju narodnega parka je urejeno v treh
stopnjah: prvo, drugo in tretje varstveno območje, pri čemer sega v
občino Bled le tretje varstveno območje. Tretje varstveno območje ima
najmanj omejitev. Namenjeno je ohranjanju in varovanju biotske
raznovrstnosti, naravnih vrednot, kulturne dediščine, izrazitih
ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine ter ohranjanju
poselitve in spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji
narodnega parka. |
|
|
(3)
Varstvo narave v občini je v veliki meri povezano z vprašanji, ki
presegajo občinske meje in pristojnosti. Gre predvsem za vprašanja
varstva vodnega in obvodnega prostora jezera ter rečnih strug in za
vprašanja upravljanja v prostoru Triglavskega narodnega parka. |
|
|
(4) Pri
urejanju prostora se za varstvo zavarovanih območij obvezno upoštevajo
usmeritve, izhodišča in pogoji organov, pristojnih za ohranjanje narave. |
|
|
|
|
|
54. člen |
|
|
(varstvo
kulturne dediščine) |
|
|
(1) V
občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati
celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo
dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem
obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja, kot
razvojni dejavnik in prostorski potencial. |
|
|
(2) Na
območju občine so evidentirane enote kulturne dediščine z evidenčno
številko v registru nepremične kulturne dediščine. Med njimi so enote s
statusom kulturnega spomenika lokalnega pomena in spomenika državnega
pomena (Blejski grad, Cerkev Marijinega vnebovzetja in Blejski otok). |
|
|
(3) Pri
urejanju prostora se za varstvo območij in objektov kulturne dediščine
obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji organov, pristojnih za
varstvo kulturne dediščine. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili
spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje
pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, niso dopustni. |
|
|
|
|
|
7.4
Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja |
|
|
|
|
|
55. člen |
|
|
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite
in reševanja) |
|
|
(1) Po
podatkih Agencije RS za okolje spada območje občine v območje s potresno
nevarnostjo VII. Stopnje po MSC lestvici. Obravnavano območje spada v
območje zelo majhnega tveganja nastanka plazov zaradi potresov in delno
v območje srednjega tveganja nastanka podorov zaradi potresov, medtem ko
večji del obravnavanega območja nima tveganja. |
|
|
(2) V
občini so pomembnejši vodotoki Sava Bohinjka, Sava Dolinka in Rečica.
Območja katastrofalnih poplav so na posameznih, manjših površinah Save
Bohinjke. Širitve stavbnih zemljišč na poplavnem območju niso dovoljene. |
|
|
(3) Na
erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev
oziroma dejavnosti, ki lahko neposredno ali posredno te procese sprožijo
ali pospešujejo. Erozijska območja z zahtevnejšimi protierozijskimi
ukrepi pokrivajo celotno območje TNP v občini, zahodni del jezerske
sklede in celotni južni del obravnavanega območja (Jelovica). Erozijska
območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi so na skrajnem jugovzhodnem
delu občine, zato se na teh območjih omejuje širitve poselitve. Pri
gradnji se bodo upoštevali protierozijski ukrepi. |
|
|
|
|
|
7.5
Območja in objekti za potrebe obrambe |
|
|
|
|
|
56. člen |
|
|
(območja in objekti za potrebe obrambe) |
|
|
Za obrambo
perspektivna so naslednja območja: |
|
|
·
vojašnica Boštjana Kekca Bohinjska Bela (izključna ter omejena in
nadzorovana raba), |
|
|
·
Mačkovec – Za krajem (izključna ter omejena in nadzorovana raba), |
|
|
·
Iglica (možna izključna raba), |
|
|
·
vila Vojvodina (izključna raba), |
|
|
·
vila Podstraža (izključna raba). |
|
|
|
|
|
8
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
|
|
|
|
57. člen |
|
|
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
|
|
(1) Na
podlagi usmeritev razvoja poselitve in krajine ter razvoja GJI so
določene usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč za: |
|
|
·
stavbna zemljišča, |
|
|
·
kmetijska zemljišča, |
|
|
·
gozdna zemljišča, |
|
|
·
vodna zemljišča, |
|
|
·
druga zemljišča. |
|
|
(2)
Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih
zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki,
na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi
razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot
podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi utemeljenih potreb o
širitvi stavbnih zemljišč. Obseg zelenih površin naj se na račun
zazidljivosti ne zmanjšuje. |
|
|
(3)
Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske
rabe ter državnih podatkov o gozdovih. Posebej se prikažejo območja
najboljših in posebej območja drugih kmetijskih zemljišč, in sicer se ob
prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih
aktov občine. Zaraščajoče površine se glede na potrebe namenja nazaj v
kmetijsko rabo. |
|
|
(4) Vodna
zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju
prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in
digitalnih ortofoto posnetkov. |
|
|
(5) Druga
zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju
prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja. |
|
|
|
|
|
9
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
|
|
|
58. člen |
|
|
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
|
(1) V
izvedbenem delu OPN se določijo PIP za naselja, za območja razpršene
poselitve ter za odprt prostor po različnih EUP. Splošni PIP določajo
vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter
dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in
oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo,
merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna
merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje
narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Določijo se tudi merila in pogoji za gradnjo objektov
zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih
načrtov. |
|
|
(2) Izvaja
se celovito ohranjanje, varstvo in prenova kakovostnih sestavin
pozidanega prostora in zelenih površin ter se varujeta krajinska
identiteta in oblikovanje jasnih robov med pozidanim območjem in
kulturno krajino. |
|
|
(3) Cilj
podrobnejših opredelitev za oblikovanje naselij je uveljavitev
razumljivih oblikovalskih, tehničnih, funkcionalnih in okoljskih
smernic. Razporeditev, arhitektura, merilo in značaj novih stavb morajo
nadgrajevati grajeni prostor in ob tem zagotavljati: |
|
|
·
čitljivost zgodovinskih grajenih in zelenih struktur v prostoru, |
|
|
·
pestrost ponudbe v prostoru za različne skupine prebivalcev in
obiskovalcev, |
|
|
·
varno gibanje in opravljanje dejavnosti v naseljih, |
|
|
·
urejenost, funkcionalnost in povezanost javnega prostora, |
|
|
·
zmanjševanje obremenjevanja okolja z zasnovo, orientacijo in tehnološko
opremo v stavbah. |
|
|
|
|
|
59. člen |
|
|
(usmeritve za oblikovanje naselij) |
|
|
(1) PIP
vzpostavljajo merila za visoko arhitekturno kakovost prenov in novih
objektov ter drugih prostorskih ureditev v občini. Posege v prostor se v
vsaki od posameznih temeljnih struktur naselij, opredeljenih v UN,
določi s PPIP. |
|
|
(2) S PIP
se uveljavljajo principi kakovostne sodobne gradnje v alpskem prostoru,
kjer so vključeni: |
|
|
·
trajnostni in bioklimatski principi gradnje, |
|
|
·
nično obremenjevanje okolja, |
|
|
·
racionalna in inovativna uporaba lokalnih virov in gradiv. |
|
|
(3) S PIP
se uveljavlja principe urejanja in oblikovanja odprtih javnih prostorov,
lokalnih cest, razpotij, trgov, parkov in zelenic, ki vključujejo: |
|
|
·
večanje obsega površin, namenjenih pešcem in kolesarjem, |
|
|
·
boljšo povezanost, dostopnost in prehodnost prostora, |
|
|
·
lažjo orientacijo v prostoru, |
|
|
·
možnost rabe javnih površin za različno ponudbo prireditve, |
|
|
·
krepitev prepoznavnosti občine Bled. |
|
|
(4) V
skladu z usmeritvami za razvoj naselij, ki upoštevajo razvojne trende in
njihovo temeljno strukturo, PIP za naselja in vasi v občini zagotavljajo
izvajanje posebnih prostorskih politik po območjih, kot so določena v
usmeritvah za razvoj naselij. V skladu z usmeritvami za razvoj naselij
temeljne strukture naselij predstavljajo: |
|
|
·
območja, ki se krepijo, |
|
|
·
območja, ki stagnirajo, |
|
|
·
območja, ki se preobražajo, |
|
|
·
območja naselbinske dediščine. |
|
|
(5)
Območja, ki se krepijo: V mestnem središču Bleda ter središčih
Ribnega, Zasipa in Bohinjske Bele se s PIP uvede merila za izboljšanje
arhitekturne kakovosti v naseljih. Ohranjati morajo obstoječe
prepoznavne značilnosti in vzpostavljati izjemnost teh prostorov kot
celote. |
|
|
(6)
Območja, ki stagnirajo: V novejših stanovanjskih soseskah na Bledu,
v Zasipu, Ribnem in Koritnem se s PIP zagotovi infrastrukturno prenovo
sosesk in izboljšanje kakovosti prometnih ureditev in javnih površin.
Omogoči različne razvojne pobude znotraj naselij, ki bodo zagotavljale
razvoj mirnih storitvenih dejavnosti. Predpiše se kakovostno
oblikovanje, umeščanje objektov ter varovanje krajine in ekološko
občutljivih območij. |
|
|
(7)
Območja, ki se preobražajo: V opuščenih in degradiranih predelih na
Bledu in Ribnem se s PIP omogoči preobrazbo območij v nove vitalne dele
naselij. Preobrazba je usklajena kombinacija sodobno oblikovanih novih
stavb in ureditev in doslednega prenavljanja evidentirane stavbne
dediščine. |
|
|
(8)
Območja naselbinske dediščine. Na območjih naselbinske dediščine v
občini se s PIP narekuje ohranjanje značaja teh območij, prenovo
objektov in urejanje javnih prostorov. Novi in prenovitveni posegi
morajo slediti arhitekturnim, naselbinskim in krajinskim značilnostim
gorenjske arhitekturne regije in radovljiške arhitekturne krajine. |
|
|
·
V
vaških jedrih se ohranja strukturo gručastih vasi, omogoča prenovo stavb
za različne dejavnosti, urejanje javnega prostora v naseljih,
vzdrževanje krajine. |
|
|
·
V
vilskih četrtih se ohranja razmerja med grajenim in odprtim prostorom,
spodbuja se obnovo stavb za različne dejavnosti, usmerja postavitve
ograj in druge ureditve, ki ločujejo zasebne parcele in javne površine. |
|
|
|
|
|
III Izvedbeni del |
|
|
|
|
|
1.
Splošne določbe izvedbenega dela |
|
|
|
|
|
60. člen |
|
|
(vsebina izvedbenega dela) |
|
|
Izvedbeni
del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (v
nadaljnjem besedilu: EUP), za katere določa namensko rabo prostora,
splošne in podrobne prostorske izvedbene pogoje (v nadaljnjem besedilu:
PPIP) ter območja, za katera se pripravi občinski podrobnejši prostorski
načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
|
|
|
|
|
61. člen |
|
|
(omejitve za
posege
v prostor) |
|
|
(1) Poleg
določb tega odloka je treba pri posegih v prostor upoštevati tudi druge
predpise, ki pomenijo omejitve za posege v prostor in določajo
javnopravne režime, na podlagi katerih je za poseg treba pridobiti
pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi
v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
|
(2)
Omejitve za posege v prostor so predvsem: |
|
|
·
zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave, posebna
varstvena območja Natura 2000, potencialna posebna ohranitvena območja
Natura 2000 in ekološko pomembna območja, |
|
|
·
objekti in območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana arheološka najdišča in območja in objekti registrirane
kulturne dediščine, |
|
|
·
varovalni gozdovi, |
|
|
·
gozdovi s posebnim namenom, |
|
|
·
trajno varovana kmetijska zemljišča, |
|
|
·
vodovarstvena območja, |
|
|
·
območja kopalnih voda, |
|
|
·
prispevno območje jezera, |
|
|
·
poplavno ogrožena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda, |
|
|
·
plazljiva, plazovita in erozijsko ogrožena območja, |
|
|
·
potresna območja, |
|
|
·
območja za potrebe obrambe ter območja za potrebe varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami in |
|
|
·
območja možne prekomerne obremenitve s hrupom. |
|
|
(3)
Omejitve za posege v prostor iz prejšnjega odstavka tega člena in druge
morebitne omejitve za posege v prostor, vzpostavljene na podlagi
posebnih predpisov, so prikazane na spletni strani geografskega
informacijskega sistema občine kot del Prikaza stanja prostora in se
sproti posodabljajo. |
|
|
2.
Enote urejanja in namenska raba prostora |
|
|
|
|
|
62. člen |
|
|
(enote urejanja prostora) |
|
|
(1) EUP so
prikazane na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne
oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
|
(2)
Označevanje EUP za območja naselij: EUP za območja strnjenih naselij
oziroma njihovih delov ter za območja, ki pripadajo tem naseljem, vendar
so od njih oddaljena (stavbna zemljišča v odprtem prostoru), so označene
z dvočrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja ali dela naselja, ter
zaporedno številko enote. |
|
|
(3)
Označevanje EUP za območja odprtega prostora: EUP za odprti prostor so
označene z dvočrkovno oznako, ki izhaja iz geografskega ali ledinskega
imena območja, ter z zaporedno številko enote. |
|
|
(4) Način
urejanja v EUP je določen v drugi vrstici. Če se EUP ureja samo po
splošnih določilih OPN, se oznaka OPN ne izpisuje. Če za EUP veljajo
tudi PPIP tega odloka, je izpisana oznaka PPIP. Kadar se EUP ne ureja
samo s tem odlokom, je izpisana oznaka načina urejanja: OPPN, ZN ali LN. |
|
|
(5) Primer
zapisa oznake EUP, ki se pojavlja na kartah: |
|
|
BL-13 |
|
|
PPIP |
|
|
Pri tem
je: |
|
|
BL
oznaka naselja, dela naselja ali območja odprtega prostora |
|
|
13
zaporedna številka EUP |
|
|
PPIP
oznaka načina urejanja |
|
|
|
|
|
63. člen |
|
|
(vrste namenske rabe
prostora) |
|
|
(1) Vsaka
EUP ima s tem odlokom predpisano eno ali več vrst podrobnejše namenske
rabe prostora. |
|
|
(2)
Namenska raba prostora je prikazana na karti »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in
prostorskih izvedbenih pogojev«. Vrste namenskih rab v občini Bled
določa spodnja preglednica. |
|
|
|
|
|
Preglednica 1:
Vrste namenske rabe prostora na območju občine. |
|
|
|
|
|
|
območja osnovne namenske rabe prostora |
območja podrobnejše namenske rabe prostora |
nadaljnja členitev vrst podrobnejše namenske rabe prostora |
|
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – območja stanovanj |
SS – stanovanjske površine |
SSe – stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske stavbe |
|
SSv – stanovanjske površine za večstanovanjske stavbe |
|
SSvj – stanovanjske površine – vaško jedro |
|
SB – stan
vanjske površine za posebne namene |
/ |
|
SK – površine podeželskega naselja |
/ |
|
C – območja centralnih dejavnosti |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
/ |
|
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
CDi – območja drugih centralnih dejavnosti za izobraževanje |
|
CDd - območja drugih centralnih dejavnosti brez stanovanj |
|
I – območja proizvodnih dejavnosti |
IG – gospodarske cone |
/ |
|
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
/ |
|
B – posebna območja |
BC – športni centri |
/ |
|
BT – površine za turize
|
/ |
|
Z – območja zelenih površin |
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
/ |
|
ZP – parki |
/ |
|
/ |
ZPg – mestni parkovni gozd |
|
ZK – pokopališča |
/ |
|
ZD – druge urejene zelene površine |
/ |
|
P – območja prometnih površin
|
PC – površine cest |
/ |
|
PŽ – površine želez
ic |
/ |
|
PO – ostale prometne površine |
/ |
|
E – območja energetske infrastrukture |
/ |
/ |
|
O – območja okoljske infrastrukture |
/ |
/ |
|
F – območja za potrebe obrambe v naselju |
/ |
/ |
|
A – površine razpršene poselitve |
/ |
Ak – površine razpršene poselitve –
kmetije |
|
Razpršena gradnja |
/ |
/ |
|
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
/ |
/ |
|
K2 – druga kmetijska zemljišča |
/ |
/ |
|
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – gozdna zemljišča |
G – gozdna zemljišča |
/ |
|
/
|
Gpn – gozd s posebnim namenom |
|
Gv – varovalni gozd |
|
IV. OBMOČJA VODA |
V – površinske vode |
VC – celinske vode |
/ |
|
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
L – območja mineralnih surovin |
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
/ |
|
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
/ |
/ |
|
OO – ostala območja |
/ |
/ |
|
|
|
|
|
|
64.
člen |
|
|
(stopnja natančnosti mej) |
|
|
(1)
Natančnost določitve namenske rabe in EUP je enaka natančnosti
digitalnega katastrskega načrta, na katerem se določajo območja namenske
rabe in EUP. Območja namenske rabe se določijo tako, da je možno njihovo
stanje določiti v naravi. |
|
|
(2) Drugi
grafični prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi
podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je
različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od
dejanskega stanja v naravi. V teh primerih je treba pri uporabi
grafičnih prikazov upoštevati stanje v naravi. |
|
|
|
|
|
3.
Splošni prostorski izvedbeni pogoji |
|
|
|
|
|
3.1
Določanje prostorskih izvedbenih pogojev |
|
|
|
|
|
65. člen |
|
|
(PIP,
ki veljajo za EUP) |
|
|
(1) Za
posamezno EUP veljajo: |
|
|
·
splošni PIP, navedeni v 3. in 4. poglavju izvedbenega dela tega odloka, |
|
|
·
posebni PIP za območje TNP, navedeni v 5. poglavju izvedbenega dela tega
odloka, če je EUP v območju TNP, |
|
|
·
PPIP za posamezne EUP in na območjih predvidenih OPPN, navedeni v 6.
poglavju izvedbenega dela tega odloka. |
|
|
(2)
Splošni PIP se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s PPIP ali posebnimi
PIP za območje TNP določeno drugače. |
|
|
(3) Če so
za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati tudi tiste splošne PIP in
posebne PIP za območje TNP, ki jih PPIP ne spreminjajo. |
|
|
(4) V EUP,
v katerih je prisotna enota varstva kulturne dediščine, se prednostno
upošteva PIP za varstvo kulturne dediščine iz 3.13.1 poglavja
izvedbenega dela tega odloka. |
|
|
|
|
|
3.2
Dopustne dejavnosti |
|
|
|
|
|
66. člen |
|
|
(vrste dopustnih dejavnosti) |
|
|
Splošni
PIP o dopustnih dejavnostih so določeni v 4. poglavju izvedbenega dela
tega odloka, ki se nanaša na PIP za posamezne podrobnejše namenske rabe. |
|
|
3.3
Vrste gradenj in drugih posegov v prostor |
|
|
|
|
|
67. člen |
|
|
(vrste dopustnih gradenj in spremembe namembnosti) |
|
|
(1) Če ta
odlok ne določa drugače, se na celotnem območju občine Bled lahko
izvajajo: |
|
|
·
gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta, |
|
|
·
rekonstrukcija, |
|
|
·
vzdrževanje, |
|
|
·
odstranitev objekta. |
|
|
(2)
Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta ter vzdrževanje so
dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. |
|
|
(3) Če ni
s tem odlokom določeno drugače, so na zakonito zgrajenih objektih, ki po
namembnosti niso skladni s predpisano namensko rabo EUP, dopustni samo
njihovo vzdrževanje, odstranitev in rekonstrukcija ter sprememba
namembnosti v skladu z določili za EUP. |
|
|
(4) Če ta
odlok dopušča dozidavo objekta, to pomeni, da se zazidana površina
obstoječega objekta lahko poveča do 25 %, razen če ni s PPIP za
posamezno EUP določeno drugače. |
|
|
(5)
Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi
komunalni priključek osnovnega objekta. |
 |
(6)
Če ni s tem odlokom določeno drugače, je sprememba namembnosti zakonito
zgrajenih objektov dopustna, kadar je nova namembnost v skladu s
pretežno namembnostjo območja iz 63. člena in 4. poglavja izvedbenega
dela tega odloka.
|
|
|
68. člen |
|
|
(vzdrževanje objektov) |
|
|
(1) Pri
vzdrževanju objektov se uporablja določila o oblikovanju objektov.
Ohraniti oziroma zagotoviti je treba prvotne kakovostne fasadne
elemente. |
|
|
(2) Na
večstanovanjskih objektih so zasteklitve balkonov ter postavitve senčil,
nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav dopustne na podlagi enotne
projektne rešitve za celoten objekt. |
|
|
|
|
|
69. člen |
|
|
(dopustni objekti in posegi v prostor) |
|
|
(1) Če ta
odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine
Bled v povezavi z drugim odstavkom tega člena, dopustni: |
|
|
1.
komunalni objekti, vodi in naprave: |
|
|
·
za
oskrbo s pitno in požarno vodo, |
|
|
·
za
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
|
·
za
distribucijo zemeljskega plina, |
|
|
·
za
javno razsvetljavo in semaforizacijo, |
|
|
·
podzemno in nadzemno elektroenergetsko in elektronsko komunikacijsko
omrežje in objekti napetostnega nivoja 20 kV in manj ob upoštevanju
omejitev iz 99. in 100. člena odloka, |
|
|
·
zbiralnice ločenih frakcij odpadkov, |
|
|
·
objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na
območju dopustno graditi in druga podzemna energetska infrastruktura. |
|
|
2.
podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih
objektov na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kolikršnem
obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek
komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov, |
|
|
3.
gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, |
|
|
4.
stavbe za nastanitev gasilcev in policistov, |
|
|
5.
avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami, |
|
|
6.
parkirne površine samo za osebna vozila, |
|
|
7.
pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, |
|
|
8.
dostopi za funkcionalno ovirane osebe, |
|
|
9.
odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča
in biotopi, |
|
|
10.
vodnogospodarske ureditve, |
|
|
11. brvi
in mostovi, |
|
|
12.
dostopi do vode, |
|
|
13.
objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z zaklonišči ter objekti za zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
14.
objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami, |
|
|
15.
naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov), |
|
|
16.
mikrourbana oprema. |
|
|
(2) V
povezavi s prvim odstavkom tega člena so na spodaj naštetih območjih
namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor: |
|
|
·
ZP,
ZD: 1. (samo podzemni vodi v skladu s 135. členom tega odloka), 3. (samo
vzdrževanje in rekonstrukcija), 5., 7., 8., 9., 11., 12., 14., 15. in
16. točka prvega odstavka tega člena, |
|
|
·
ZK:
1. (samo podzemni komunalni vodi), 3. ter 5., 6., 7., 8., 9., 15. in 16.
točka prvega odstavka tega člena, |
|
|
·
K1,
K2: 1., 3. (samo vzdrževanje in rekonstrukcija lokalnih cest in javnih
poti), 5. (samo ob rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti), 7.
(samo: pločnik, kolesarska steza in kolesarska pot ob rekonstrukciji
lokalne ceste in javne poti), 8. (samo kot ureditev v sklopu vzdrževanja
zakonito zgrajenega objekta), 10., 11. (samo ob rekonstrukciji lokalne
ceste in javne poti), 15. (samo vrtina ali vodnjak, potrebna za
raziskave) in 16. (samo kot počivališče v sklopu vzdrževanja obstoječe
rekreacijske, tematske in kolesarske poti) točka prvega odstavka tega
člena, |
|
|
·
G:
1., 3. (samo vzdrževanje in rekonstrukcija; gradnja gozdnih cest je
dopustna v skladu z gozdno gospodarskim načrtom območja), 5., 6. (samo za
potrebe obiskovalcev), 7. (razen pločniki in kolesarske steze), 8., 9.
(samo biotop), 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16. (kot počivališča v
sklopu rekreacijskih, tematskih in kolesarskih poti) točka prvega
odstavka tega člena, |
|
|
·
Gpn, ZPg: 1. (razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in
elektronskih komunikacijskih objektov in naprav, objektov za
distribucijo zemeljskega plina in zbiralnic ločenih frakcij odpadkov), v
sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 3. (samo
vzdrževanje in rekonstrukcija; gradnja gozdnih cest je dopustna v skladu
z gozdno gospodarskim načrtom območja), 6. (samo za potrebe
obiskovalcev), 7. (razen pločniki in kolesarske steze), 8., 9. (samo
otroško igrišče in biotop), 10., 11., 12., 13. (razen zaklonišč), 14.,
15. in 16. (kot počivališča v sklopu rekreacijskih, tematskih in
kolesarskih poti) točka prvega odstavka tega člena, |
|
|
·
Gv,
OO: 7. (samo pešpoti v sklopu navezave z obstoječo infrastrukturno
ureditvijo), 9. (samo biotopi), 10., 12., 13. (razen zaklonišč), 14.,
15. in 16. (kot počivališča s klopmi in koši v sklopu pešpoti in
planinskih poti) točka prvega odstavka tega člena, |
|
|
·
VC:
1. (samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja VC, in komunalni
vodi, ki prečkajo območje VC), 3., 7., 8., 9. (samo biotop), 10., 11.,
12., 13., 14., 15. in 16. točka prvega odstavka tega člena. |
|
|
(3) Vrste
pomožnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih
podrobne namenske rabe, so določene v tabelah v Prilogi 1 tega odloka. |
|
|
|
|
|
3.4
Pomožni objekti |
|
|
|
|
|
70. člen |
|
|
(skupna določila) |
|
|
(1)
Pomožne objekte se oblikuje in dimenzionira v skladu z določili
posebnega občinskega odloka, ki podrobneje določa oblikovanje pomožnih
objektov in ga Občina sprejme v skladu z 167. členom tega odloka. |
|
|
(2) Do
sprejetja odloka iz prvega odstavka tega člena se za oblikovanje in
dimenzioniranje pomožnih objektov uporablja določila tega odloka. |
|
|
(3)
Spremembe pomožnih objektov v bivalne objekte niso dopustne. |
|
|
(4) Ne
glede na določbe tretjega odstavka 69. člena so na območjih, varovanih s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave,
dopustni le tisti pomožni objekti glede na namen in dopustno lokacijo,
ki so skladni z varstvenim režimom ter varstvenimi usmeritvami in pogoji
za posamezno območje. |
|
|
(5) V
območjih varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je za
postavitev pomožnih objektov treba pridobiti pogoje in soglasje
pristojnih organov za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
|
|
(6)
Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti samostojnih
priključkov na objekte GJI, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe
priključke. |
|
|
(7) Med
objekte za lastne potrebe se ne morejo šteti objekti iz prve točke, če
so namenjeni za opravljanje poslovne dejavnosti. |
|
|
(8)
Vrste pomožnih objektov so: |
|
|
a)
Objekti za lastne potrebe
so naslednji objekti: nadstrešek, zbiralnik za kapnico, lopa, utrjena
dvorišča, drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen,
utrjena dovozna pot, vetrolov, zimski vrt, letna kuhinja; |
|
|
b)
Ograje;
nižje od 2,2 m; |
|
|
c)
Škarpe in podporni zidovi; |
|
|
d)
Pomožni infrastrukturni objekti
so objekti, kot so: pomožni cestni objekti, pomožni železniški objekti,
pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni
komunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za
spremljanje stanja okolja in raziskave; |
|
|
e)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
so objekti, kot so:
čebelnjak, gozdna cesta, gozdna učna pot,
grajena gozdna vlaka, poljska pot, ribnik kot vodno zajetje, vrtina ali
vodnjak za namakanje kmetijskih zemljišč, krmišče, korito, hlevski
izpust, ograje za pašo živine, rastlinjak, kašča, kozolec, senik, kmečka
lopa, silos, skedenj, staja, gnojišče, zbirališče gnojnice oziroma
gnojevke, molzišče, vodni zbiralnik, obora za rejo živali; |
|
|
f)
Pomožni obrambni objekti; |
|
|
g)
Začasni objekti
so objekti, kot so: odprti sezonski gostinski vrt, pokriti prostor z
napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor, oder z nadstreškom, pokriti
prireditveni prostor, cirkus, začasna tribuna, kiosk, stojnica, montažna
sanitarna enota, pomol, začasni objekt namenjen skladiščenju nenevarnih
snovi; |
|
|
h)
Spominska obeležja
so objekti, kot so: spomeniki, kipi, spominske plošče, kapelice, križi
in druge oblike spominskih obeležij; |
|
|
i)
Objekti za oglaševanje; |
|
|
j)
Urbana oprema
so objekti, kot so: nadkrita čakalnica na postajališču, javna
kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, skulptura,
kiosk oziroma tipski zabojnik, vodnjak ali okrasni bazen, otroško
igrišče; |
|
|
k)
Vadbeni objekti
namenjeni športu in rekreaciji na prostem so objekti, kot so: igrišče na
prostem, planinska pot, smučišče, sprehajalna pot, športno strelišče,
trim steza, vzletišče. |
|
|
l)
Vadbeni objekti,
namenjeni obrambi ter zaščiti in reševanju. |
|
|
|
|
|
71. člen |
|
|
(objekti za lastne potrebe) |
|
|
(1)
Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem
in materiali osnovnega objekta. Strehe morajo biti izvedene na enak
način kot nad osnovno stavbo, razen: |
|
|
·
kadar je objekt za lastne potrebe postavljen kot prizidek k fasadi in je
streho dopustno oblikovati kot ravno streho, |
|
|
·
kadar je objekt za lastne potrebe postavljen kot prizidek k fasadi in je
streho dopustno oblikovati kot enokapnico z naklonom, enakim naklonu
strehe osnovnega objekta, in pri katerem je sleme strehe vzporedno s
strešino osnovnega objekta, |
|
|
·
kadar je objekt postavljen kot samostojni objekt in je streho dopustno
oblikovati kot ravno streho, |
|
|
·
kadar se uta oziroma senčnica in nadstrešek izvedejo kot pergola. |
|
|
(2) Na
gradbeni parceli jurčka je pomožne objekte možno izvesti le kot
podaljšanje obstoječe strešine objekta, ali kot en samostojen objekt z
ravno streho. Izjema je zimski vrt, ki se lahko izvede ob daljši
stranici objekta v pritličju, pri čemer mora biti njegova dolžina vsaj ½
dolžine fasade, umeščen mora biti centralno pod balkonsko ploščo, streha
zimskega vrta pa mora biti nepohodna. Barva profilov zimskega vrta mora
biti temno rjava, skladna z oblikovanjem lesenih fasadnih elementov in
stavbnega pohištva jurčka. |
|
|
(3) Čopi
in strešne frčade na objektih za lastne potrebe niso dopustni.
Postavitev objekta za lastne potrebe ne sme načenjati vaškega roba ali
ovirati manipulacije na dvorišču. |
|
|
(4) Na
gradbeni parceli, ki pripada stavbi, se dopušča največ en objekt za
lastne potrebe iste vrste, pri čemer ne sme biti presežena meja faktorja
zazidanosti, določenega s tem odlokom. |
|
|
(5) Na
gradbeni parceli večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v
njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste tako, da ni
presežena meja faktorja zazidanosti oziroma zmanjšana s tem odlokom
predpisana količina odprtih bivalnih površin. Gradnja objektov za lastne
potrebe na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe mora biti
organizirana, objekti pa morajo biti oblikovani po enotnem projektu za
celotno območje. |
|
|
|
|
|
72. člen |
|
|
(ograje in žive meje) |
|
|
(1) Za
ograjevanje zemljišč se uporabljajo žive meje, žične in lesene ograje,
pri čemer mora biti ob javnih površinah uporabljena živa meja. Dopustna
je tudi kombinacija žive meje z žičnato ali leseno ograjo na notranji
strani ograjene parcele, ki ne presegata višine žive meje. |
|
|
(2) Za
žive meje se uporabljajo lokalno značilne vrste, kot so npr. kalina,
gaber, pušpan ipd. Uporaba tujerodnih iglavcev (ciprese, paciprese in
kleki) ni dopustna. |
|
|
(3) Pri
ograjah so dopustni le točkovni temelji, niso pa dopustni pasovni
temelji s stebri, ograje iz masivnih stebrov s transparentnim kovinskim
polnilom ter betonske in druge masivne ograje. |
|
|
(4) V EUP
s podrobno namensko rabo SSe, SSv, SK, SB, Ak, IK, CDd, CU, BT, BC, ZS
in PO je višina žive meje in ograje največ 1,20 m. Zaradi upoštevanja
prometne varnosti in preglednosti lahko upravljavec ceste določi tudi
nižjo dopustno višino žive meje in ograje. V križiščih in na priključkih
je v preglednem trikotniku višina največ 80 cm. |
|
|
(5) V EUP
s podrobno namensko rabo CDi, IG, LN, E, O, OO, F in f je višina žive
meje in lesene ograje največ 1,20 m. Višina žične ograje je največ 2,20
m. |
|
|
(6) V EUP
s podrobno namensko rabo ZP, ZPg in ZD ograjevanje zemljišč ni dopustno,
prav tako ne v območjih drugih namenskih rab, ki so znotraj večjih
parkovnih območij ZP. |
|
|
(7) V EUP
s podrobno namensko rabo ZK se upošteva značilnosti obstoječega
ograjevanja pokopališča. |
|
|
(8) Višina
ograj ob športnih igriščih in otroških igriščih je skladna z normativi,
ki veljajo za posamezno vrsto športnega igrišča. |
|
|
(9) V EUP
z namensko rabo SSvj se pri ograjevanju zemljišč upošteva tip, material
in višino ograj ter živih mej, ki so značilni za vaško jedro, pri čemer
se glede najvišje dopustne višine upošteva določila tega člena. |
|
|
(10)
Ograjevanje in zasaditev žive meje na stavbnih zemljiščih je dopustno v
okviru gradbene parcele obstoječega objekta. |
|
|
(11) Ograjevanje v odprtem prostoru, v EUP z namenskimi rabami K1, K2, G
in Gpn je dopustno samo za pašo živine, trajne nasade, zaščito
sadovnjakov pred divjadjo, varno skladiščenje krme (silos, bale) pred
divjadjo, za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
zaščito vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot ter območij kulturnih
spomenikov in znanstveno raziskovalnih preučevanj. Višina ograje je
največ 1,20 m, dopustne so enostavne lesene ograje iz oblic, za zaščito
pred divjadjo tudi premične plastične v kombinaciji z električnim
polnilom do višine 1,50 m. Višina ograje za zaščito vodnih zajetij je
največ 2,20 m, dopustna je žičnata ograja. |
|
|
|
|
|
73. člen |
|
|
(škarpe in podporni zidovi) |
|
|
(1) Škarpe
in podporni zidovi so dopustni do višine 1,50 m in sicer le v primerih,
ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Kadar geomehanska oziroma
geološka presoja pokaže nevarnost rušenja ali plazenja terena, je
dopustna višina škarpe ali podpornega zidu tudi višja od 1,50 m. V tem
primeru mora biti oblikovanje škarpe ali podpornega zidu obvezno predmet
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in mora biti skladno z
oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave. |
|
|
(2)
Podporne zidove se obdela z naravnimi lokalno značilnimi materiali
(kamen in les) in se jih ozeleni. |
|
|
(3) Za
podporne zidove in škarpe po tem odloku se štejejo tudi zidovi, ki so
izdelani iz betonskih ali lesenih prefabriciranih palisadnih elementov.
Za oblikovanje takih zidov veljajo določila tega člena. |
|
|
|
|
|
74. člen |
|
|
(pomožni infrastrukturni objekti) |
|
|
(1)
Oblikovanje objektov (barve, oblika) mora biti čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipologiji, kakovostni okoliški
arhitekturi ter naravnim danostim prostora. |
|
|
(2)
Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto se prednostno izvede v
vkopani izvedbi. Če to ni možno, se jih umesti v prostor tako, da niso
vidno izpostavljeni. |
|
|
(3) Višina
protihrupnih ograj se določa v skladu s predpisi s področja prometne
infrastrukture. Gradnja je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja
dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične ter krajinske
preveritve in utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno
skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora, okoliške pozidave
in odprtega prostora. Podrobnejši koncept oblikovanja protihrupnih ograj
se določi v posebnem občinskem odloku, ki določa oblikovanje pomožnih
objektov in ga Občina sprejme v skladu z 167. členom tega odloka. |
|
|
(4) Višina
varovalnih ograj je do 2,20 m, če ni s projektom za pridobitev
gradbenega dovoljenja določeno drugače. |
|
|
(5)
Varovalne ograje ob cesti in na mostovih morajo biti izvedene z
naravnimi materiali (kamen in les ter brez barvnih premazov), razen,
kadar to zaradi varnostnih zahtev to ni mogoče. |
|
|
(6)
Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za
preprečevanje erozije na strminah se izvedejo tako, da niso vizualno
izpostavljeni. |
|
|
(7) Bazne
postaje je z upoštevanjem predpisov s področja vrst objektov glede na
zahtevnost dopustno graditi v objektu ali na njem. Izvesti jih je treba
tako, da so vizualno zakrite oziroma vključene v objekt. Glede
postavitve in oblikovanja je treba upoštevati tudi določila 100. člena
tega odloka. |
|
|
(8) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in amaterskih
radijskih postaj je treba upoštevati predpise s področja elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja. |
|
|
|
|
|
75. člen |
|
|
(pomožni kmetijsko-gozdarski objekti) |
|
|
(1) Poleg
območij stavbnih zemljišč kmetije je pomožne kmetijsko-gozdarske
objekte: molzišče, koritasti silos, hlevski izpust, gnojišče ter
zbiralnica gnojnice in gnojevke, izjemoma dopustno graditi tudi v
območju 20,00 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih
zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije
zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče
zgraditi. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v tem primeru z osnovnimi
objekti kmetije tvorijo zaključeno gručo poslopij. |
|
|
(2) Obora
za rejo divjadi je dopustna do višine 2,00 m. |
|
|
(3)
Postavitev premičnega čebelnjaka je dopustna samo na registriranih
mestih iz registra čebelnjakov in ni dopustna v oddaljenosti 100,0 m od
meje vodnega zemljišča Blejskega jezera. |
|
|
(4)
Rastlinjak mora biti postavljen na način, da ga je ob prenehanju gojenja
kmetijskih rastlin možno odstraniti, tako da na zemljišču ni vidnih
sledov tega objekta. |
|
|
(5)
Kozolci: |
|
|
a)
Enojni stegnjeni kozolec:
stebri so leseni (imajo v zemljo vkopane lesene ali kamnite babe) ali
betonski, stebri so med seboj povezani z latami in zaradi vetra podprti
s stranskimi stebri. Stebri kozolca so med seboj oddaljeni 4,00 m - 5,00
m (širina posameznega okna). Višina kozolca je 4,00 - 5,00 m; |
|
|
b)
Enojni stegnjeni kozolec na plašč:
je oblika kozolca, kjer je k enojnemu stegnjenemu kozolcu prislonjen
plašč, ki je podaljšana strešina z enim ali dvema oknoma in stoji
največkrat na začetku ali koncu kozolca. Razmik med oknoma kozolca in
plašča je običajno širina dveh vozov. Plašč je vezan na enojni kozolec,
spodnji del stoji na polovico nižjih stebrih, stebri so povezani z
latami. V prostoru večje enokapne strehe, je običajno oder za spravilo
sena, orodja ali vozov; |
|
|
c)
Kozolec na psa ali kozla:
je vmesna oblika med enojnim stegnjenim kozolcem in vezanim toplarjem, s
trdnejšo konstrukcijo, kot pri tipih enojnega kozolca; |
|
|
d)
Kozolec toplar:
gre za dva vzporedna enojna kozolca, ki sta pokrita s skupno streho.
Upoštevati je treba oblikovanje obstoječih toplarjev, ki so
tradicionalno značilni za območje občine; |
|
|
e)
Postavitev kozolca toplar
je dopustna samo na območjih, kjer je ta oblika dvojnega kozolca
tradicionalno prisotna, in sicer kot nadomestitev poprej odstranjenega
kozolca toplar, za postavitev pa je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
f)
Kritina
pri vseh kozolcih je siva: cementna ali lesena. |
|
|
(6)
Oblikovanje vseh objektov in ureditev mora slediti lokalno značilni
tipologiji gradnje tako v velikostnih razmerjih, namembnosti, materialih
in detajlih. Pri tem se upošteva izhodišča strokovne literature:
|
|
|
·
Juvanec, B. (2009): Arhitektura Slovenije, 1, Vernakularna arhitektura,
alpski del; (Ljubljana: i2: Fakulteta za arhitekturo), |
|
|
·
Fister, P. (1993): Glosar arhitekturne tipologije (Prostor. Arhitekturna
identiteta. Poselitev. 1.), Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod
za prostorsko planiranje, Ljubljana, |
|
|
·
Fister, P. (1993): Arhitekturne krajine in regije Slovenije (Prostor.
Arhitekturna identiteta. Poselitev. 2.), Ministrstvo za okolje in
prostor RS, Zavod za prostorsko planiranje, Ljubljana. V skladu z
navedeno literaturo je potrebno pri oblikovanju objektov upoštevati
tipologijo in oblikovanje značilno za arhitekturno regijo: Gorenjska in
arhitekturno krajino: Radovljica. |
|
|
|
|
|
76. člen |
|
|
(začasni objekti) |
|
|
(1) Pri
postavitvah začasnih objektov ne sme biti oviran peš promet. Zagotovljen
mora biti minimalni prehod, ki znaša najmanj 2,00 m oziroma 2/3 širine
pločnika. Postavitve začasnih objektov niso dopustne v glavni hojnici
peš prehodov, stopnišč, klančin in ne na podestih stopnišč in klančin. |
|
|
(2)
Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih
zelenicah ter drugih površinah in objektih ter mora omogočati vse oblike
intervencij. |
|
|
(3)
Začasni objekti, ki so namenjeni sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam (kiosk, stojnica, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo
ali montažni šotor, oder z nadstreškom, pokriti prireditveni prostor,
začasna tribuna, pomol, montažna sanitarna enota, cirkus) se postavijo
za čas prireditve, turistične sezone ali za določen čas, kar potrdi
pristojni organ Občine Bled. Odstraniti jih je treba v treh dneh po
poteku časa, za katerega so bili postavljeni. Začasni objekti, ki so
namenjeni prireditvam, morajo biti skladni s programom prireditev
občine, kar potrdi pristojni organ Občine Bled. |
|
|
(4)
Objekte iz prejšnjega odstavka tega člena je dopustno postavljati samo
na javnih površinah. Lokacijo postavitve potrdi pristojni organ Občine
Bled, na območjih kulturne dediščine tudi pristojni organ za varstvo
kulturne dediščine. |
|
|
(5) Kioski
in stojnice se oblikujejo po enotnem oblikovalskem konceptu, skladno z
oblikovanjem urbane opreme. |
|
|
(6)
Pokritje športnih igrišč z napihljivo konstrukcijo je dopustno za čas do
6 mesecev in samo na območjih, ki so določena s PPIP v 6. poglavju
izvedbenega dela tega odloka. |
|
|
(7)
Postavitev prodajnih prikolic in drugih premičnih prodajnih objektov ni
dopustna. |
|
|
(8) Vidni
kovinski deli začasnih objektov morajo biti grafitno sive barve MS-5. |
|
|
(9) Za
pomole veljajo določila 102. člena tega odloka. |
|
|
|
|
|
77. člen |
|
|
(odprt sezonski gostinski vrt) |
|
|
(1) Odprt
sezonski gostinski vrt na javni površini je začasni objekt, ki ga je
dopustno postaviti na podlagi soglasja pristojnega organa Občine Bled,
ki določi tudi čas trajanja postavitve. Vsi elementi opreme odprtega
sezonskega gostinskega vrta na javni površini morajo biti premakljivi,
da se v primeru intervencije lahko odstranijo. Oblikuje in dimenzionira
se ga v skladu z določili posebnega občinskega odloka, ki podrobneje
določa oblikovanje pomožnih objektov in ga Občina sprejme v skladu z
167. členom tega odloka. Poleg tega se za oblikovanje upošteva tudi: |
|
|
·
odprtih sezonskih gostinskih vrtov ni dopustno zapirati z ene ali več
strani, |
|
|
·
nadstreški nad sezonskimi gostinskimi vrtovi niso dopustni, |
|
|
·
za
zaščito odprtih sezonskih gostinskih vrtov pred soncem se uporabljajo
platneni senčniki enotne bele barve in brez reklamnih napisov. |
|
|
(2) Odprt
sezonski gostinski vrt, ki se kot začasni objekt postavi na zasebnem
zemljišču, je dopustno postaviti, kjer to določajo podrobni PIP. Glede
oblikovanja veljajo določila tega odloka za postavljanje gostinskih
vrtov na javnih površinah. |
|
|
|
|
|
78. člen |
|
|
(urbana oprema) |
|
|
(1) Urbana
in mikrourbana oprema oziroma objekti in predmeti, ki urejajo javne
površine, morajo biti v naselju ali delu naselja enotni. Vidni kovinski
deli morajo biti grafitno sive barve MS-5. Oblikujejo se v skladu z
določili posebnega občinskega odloka, ki podrobneje določa oblikovanje
pomožnih objektov in ga Občina sprejme v skladu z 167. členom tega
odloka. |
|
|
(2) Urbana
oprema mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni prostor, ne
zastira značilnih pogledov in ne ovira gibanja pešcev ter vzdrževanja
komunalnih naprav in prometnih objektov. |
|
|
(3) Pri
postavitvi urbane opreme na javnih površinah je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa Občine Bled. |
|
|
(4) Kioski
oziroma tipski zabojniki kot stalni objekti so dopustni samo na javnih
površinah. |
|
|
(5)
Postavitev mlekomata je dopustna v sklopu oskrbnih in živilskih
trgovskih objektov ter odprtih tržnic. Mlekomat v sklopu trgovskega
objekta je z daljšo stranico prislonjen na objekt in nadkrit z
nadstreškom osnovnega objekta ali z lastnim nadstreškom. |
|
|
|
|
|
79. člen |
|
|
(objekti za oglaševanje in obveščanje) |
|
|
(1) V
občini Bled se oglašuje na objektih za oglaševanje in objektih za
oglaševanje za lastne potrebe, obvešča pa na objektih za obveščanje ter
s turistično in drugo obvestilno signalizacijo. |
|
|
(2)
Objekte za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe ter obveščanje je
dopustno postavljati v skladu z določili posebnega občinskega odloka o
oglaševanju, ki ga Občina sprejme v skladu z 166. členom tega odloka,
ter ob upoštevanju pogojev tega odloka in predpisov o cestah. |
|
|
(3) Do
sprejema odloka o oglaševanju iz drugega odstavka tega člena je
oglaševanje in obveščanje dopustno samo na obstoječih mestih, ki jih je
potrdil pristojni organ Občine Bled, in niso v nasprotju z določili tega
odloka. |
|
|
(4)
Objekte za oglaševanje in obveščanje je dopustno postavljati na javnih
površinah. Za njihovo postavitev na javnih površinah in ob javnih cestah
je treba pridobiti soglasje pristojnega oddelka občinske uprave Občine
Bled. |
|
|
(5)
Objektov za oglaševanje in obveščanje ni dopustno postavljati na
zemljiščih, ki so zavarovana kot kulturna dediščina ali je na njih
zgrajen objekt kulturne dediščine, razen območij vaških jeder (SSvj),
kjer je dopustna postavitev objektov za obveščanje. Za postavitev
objektov za obveščanje v vaških jedrih je treba pridobiti soglasje
organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
(6)
Določilo prejšnjega odstavka, da postavljanje objektov za oglaševanje in
obveščanje na zemljiščih, ki so zavarovana kot kulturna dediščina, ni
dopustno, ne velja za enoto EŠD 13232 Bled – Ambient Bleda iz registra
kulturne dediščine. |
|
|
(7) Na
zemljiščih z naravovarstvenim statusom postavljanje objektov za
oglaševanje ni dopustno. Za postavitev objektov za oglaševanje za lastne
potrebe ter za obveščanje je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za ohranjanje narave. |
|
|
(8)
Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah, v katerih se
opravlja oglaševana storitev ali dejavnost, in na gradbenih parcelah teh
stavb ter samo za nosilce te dejavnosti ali storitve, ki imajo sedež v
teh stavbah. Če je v stavbi več dejavnosti in imajo skupen vhod, se jih
oglašuje na skupnem objektu za oglaševanje. Na stavbah in površinah je
dopustno oglaševati z: |
|
|
·
napisom podjetja, |
|
|
·
znakom podjetja, |
|
|
·
nalepkami, |
|
|
·
zastavami, |
|
|
·
simboli podjetja, izdelka, storitve ipd., |
|
|
·
izvesnimi tablami in napisi nad vhodi in izložbami, |
|
|
·
oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena
izven poslovnega prostora. |
|
|
(9)
Objektov za oglaševanje za lastne potrebe ni dopustno postavljati na
mestih iz štirinajstega odstavka tega člena, dopustno pa jih je
postaviti v EUP s podrobno namensko rabo IK, A in O. Na fasadah objektov
je postavitev dopustna v skladu z določili osmega odstavka tega člena,
pri čemer se lahko oglašuje le ob vhodu v objekt ter neposredno nad
vhodom ali izložbo. Nad slemenom hiš in nad ravnino strehe objektov za
oglaševanje za lastne potrebe ni dopustno postavljati. |
|
|
(10)
Postavitev objekta za oglaševanje za lastne potrebe, ki je večji od 5,00
m2, mora biti opredeljena v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja, v načrtu arhitekture oziroma načrtu krajinske arhitekture,
če se ga postavi na zemljišču. |
|
|
(11) Za
postavitev objekta za oglaševanje za lastne potrebe iz osmega odstavka
tega člena je treba pridobiti soglasje pristojnega oddelka občinske
uprave Občine Bled, na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi
s področja varstva kulturne dediščine, pa tudi soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
(12)
Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti dvignjeni
najmanj 2,25 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. |
|
|
(13)
Krajevne skupnosti, kulturni domovi, kino dvorane in drugi objekti za
prireditve lahko oglašujejo za lastne potrebe v skladu z določili tega
odloka za oglaševanje na objektih za lastne potrebe, pri čemer ima
njihovo oglaševanje značaj obveščanja. |
|
|
(14)
Objektov za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe ter obveščanje ni
dopustno postavljati: |
|
|
·
na
območjih s podrobno namensko rabo: K1, K2, G, ZP, ZD, ZPg, ZK, IK, A,
VC, LN, OO, O in E, |
|
|
·
na
kozolcih, skednjih, hlevih in podobnih objektih ter na pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektih, |
|
|
·
na
gradbiščnih ograjah, |
|
|
·
na
zunanjih površinah izložb in oken, |
|
|
·
v
podvozih in na nadvozih, |
|
|
·
na
urbani in mikrourbani opremi, razen na avtobusnih postajališčih, |
|
|
·
na
drevesih in javnih zelenicah ter na zemljiščih, kjer bi postavitev
zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke, |
|
|
·
na
zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi,
kompleksa ali objekta, |
|
|
·
na
zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva, |
|
|
·
na
cestnih priključkih, |
|
|
·
na
površinah, ki služijo kot interventne poti. |
|
|
(15) Na
območju občine ni dopusten naslednji tip objektov za oglaševanje in
obveščanje: |
|
|
svetlobni
in utripajoči svetlobni objekti ter drugi elektronski objekti, |
|
|
zvočni
objekti, |
|
|
zelo
veliki objekti za oglaševanje (jumbo plakati), |
|
|
obešanke
na drogovih javne razsvetljave. |
|
|
(16)
Transparent je dopustno postaviti le na Betinskem klancu, na mestu dveh
obstoječih lokacij. |
|
|
(17)
Objekti za oglaševanje, oglaševanje za lastne potrebe ter obveščanje
morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovno poenoteni. |
|
|
(18)
Oblika in postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije je
dopustna v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in
prometno opremo na javnih cestah, ter odlokom o oglaševanju iz drugega
odstavka tega člena. |
|
|
3.5
Lega objektov |
|
|
|
|
|
80. člen |
|
|
(regulacijske črte in lega objektov na gradbeni parceli) |
|
|
(1) Pri
umeščanju objektov v prostor se upoštevajo regulacijske črte
(regulacijska linija, gradbena linija in gradbena meja), ki določajo
urbanistične razmejitve ter razmejitve površin javnega in zasebnega
interesa. |
|
|
(2) Če
regulacijske črte niso določene, se pri umeščanju objektov v prostor
upošteva ulično gradbeno črto. |
|
|
(3)
Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša
stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami. |
|
|
|
|
|
81. člen |
|
|
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč) |
|
|
(1) Če ni
z gradbeno črto
oziroma z drugimi določili tega odloka
določeno drugače, morajo biti novi zahtevni in manj
zahtevni objekti nad terenom in pod njim od meje sosednjih parcel
oddaljeni najmanj 4,00 m. |
|
|
(2) Odmik
objektov iz prvega odstavka tega člena, ki ne presegajo višine P+2+M, je
lahko od meje sosednjih parcel tudi manjši, če s tem pisno soglašajo
lastniki sosednjih parcel, vendar ne manj kot 2,50 m od parcelne meje
ter pod pogojem, da ni presežena dopustna izraba prostora na gradbeni
parceli in ni zmanjšana s tem odlokom predpisana količina odprtih
bivalnih in zelenih površin. Če je določena gradbena linija ali gradbena
meja, se upošteva regulacijsko črto, pri čemer soglasje lastnika
sosednjih parcel ni potrebno. |
|
|
(3)
Gradnja stavb na parcelno mejo je dopustna brez pisnega soglasja
lastnikov sosednjih parcel, če gre za gradnjo: |
|
|
·
na
skupni parcelni meji brez odmika (dvojček), |
|
|
·
določeno z regulacijskimi črtami, |
|
|
·
v
območjih s podrobno namensko rabo SSvj ali z drugo namensko rabo, ki je
v območju naselbinske dediščine (vaško jedro), in sicer kadar je način
gradnje na parcelni meji za vaško jedro oziroma območje naselbinske
dediščine značilen. |
|
|
(4)
Zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti od regulacijske linije
javne ceste in drugih javnih površin nad terenom in pod njim odmaknjeni
najmanj 5,00 m, če ni z gradbeno črto ali z ulično gradbeno črto določen
manjši odmik. Če je odmik manjši od 5,00 m, mora s tem soglašati
upravljavec javne ceste. |
|
|
(5)
Pomožni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo,
odmaknjeni najmanj 1,50 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na
katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje. Rezervoar za
utekočinjeni naftni plin ali nafto mora biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj
toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za
vnetljive tekočine in pline, vendar ne manj kot 1,50 m. |
|
|
(6)
Objekte GJI je dopustno graditi do meje
sosednjih gradbenih parcel. |
|
|
(7) Ograje
je dopustno postaviti največ do meje gradbene parcele, vendar tako, da
se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Medsosedska ograja se
lahko gradi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem
pisno sporazumejo. Če je sosednje zemljišče javna cesta in je v
grafičnem delu tega odloka določena regulacijska linija, je lahko ograja
postavljena na tej črti ali v globino parcele, ne sme pa segati preko
regulacijske linije na prometno površino. Če regulacijska linija s tem
odlokom ni določena, je najmanjši odmik ograje od cestnega telesa 1,50
m. V primerih, ko se v skladu z 72. členom tega odloka ograja ob cestnem
telesu postavi za živo mejo, se upošteva, da je najmanjši odmik linije
sajenja žive meje od cestnega telesa 1,00 m, pri čemer mora biti ob
vozišču najmanj 0,5 m proste bankine. Za postavitev je treba pridobiti
soglasje upravljavca javne ceste. |
|
|
(8) Škarpo
ali podporni zid je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri
se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje
zemljišče. Če se gradijo na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere
ti objekti mejijo, o tem pisno sporazumeti. Za odmike od regulacijske
linije javne ceste in drugih javnih površin veljajo določbe prejšnjega
odstavka tega člena. |
|
|
(9) Odmik
žive meje od meje gradbene parcele, mora biti tolikšen, da je omogočeno
vzdrževanje žive meje na lastnem zemljišču. Živo mejo, ki ima funkcijo
medsosedske ograje, je dopustno saditi na meji gradbene parcele, če se
lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Če je
sosednje zemljišče javna cesta in je v grafičnem delu tega odloka
določena regulacijska linija, mora biti odmik linije sajenja žive meje
od regulacijske linije 1,00 m. Če regulacijska linija s tem odlokom ni
določena, je najmanjši odmik linije sajenja žive meje od cestnega telesa
1,00 m, pri čemer mora biti ob vozišču najmanj 0,5 m proste bankine. Za
postavitev je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
|
|
(10) Od
obstoječih stavb morajo biti nove stavbe
oddaljene najmanj toliko, da so
zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi
pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba
objektov v okviru gradbene
parcele. |
|
|
(11)
Oddaljenost stavbe od parcelne meje je najkrajša razdalja med mejo
sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj
izpostavljenega dela stavbe (na primer napušč, konzolna konstrukcija,
balkon in podobno). |
|
|
|
|
|
3.6
Izraba prostora in velikost objektov |
|
|
|
|
|
82. člen |
|
|
(dopustna izraba prostora
in
velikost objektov) |
|
|
(1) Merila
za določanje izrabe prostora in velikosti objektov so: |
|
|
·
faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ), |
|
|
·
faktor izrabe gradbene parcele (FI), |
|
|
·
delež odprtih bivalnih površin (DOBP) na gradbeni parceli, |
|
|
·
višina objektov, opredeljena v metrih ali s številom etaž. |
|
|
(2) Nobena
od omejitev (FZ, FI in višina) ne sme biti presežena, tudi če katera od
drugih omejitev ne dosega svoje dopustne maksimalne vrednosti. |
|
|
(3) Če sta obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba gradbene parcele (FI) večji od dopustne, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Na mestu poprej odstranjenih objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih) objektov, ki ne presegajo prostornine odstranjenih objektov, pod pogojem, da so po namembnosti ter normativnih vrednostih za parkirna mesta in odprte bivalne površine skladni z določbami za namensko rabo v EUP.
Če sta obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba gradbene parcele (FI) večji
od dopustne, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne
le rekonstrukcije v smislu zagotavljanja predpisov s področja učinkovite
rabe energije v stavbah ter za potrebe osvetlitve prostorov v mansardi,
vzdrževanje in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov,
ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. |
|
|
(4) Pri
določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin
upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da novi objekti po
višini ne izstopajo iz celotne podobe in silhuete naselja oziroma dela
naselja. |
|
|
|
|
|
3.7
Oblikovanje objektov |
|
|
|
|
|
83. člen |
|
|
(oblikovanje objektov) |
|
|
(1) Pri
posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto
območja ter se ob upoštevanju določil tega odloka prilagoditi okoliškim
objektom in ureditvam po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih
črtah, naklonu streh in smeri slemen, merilu in razporeditvi fasadnih
elementov, uporabi fasadnih materialov, barvi in teksturi streh in
fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim
kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. Praviloma se uporabljajo
materiali, značilni za lokalno tradicijo. |
|
|
(2) Vsi
objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno
usklajeni. |
|
|
(3)
Obstoječi zakonito zgrajeni objekti, ki po arhitekturni zasnovi niso
skladni z določili tega odloka, vendar so odraz časa, v katerem so
nastali, (npr. atrijska zasnova, pritlična hiša s kvadratnim tlorisom in
nizkim naklonom) se kot taki ohranjajo, zato jih je dopustno le
rekonstruirati in vzdrževati skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem. |
|
|
(4)
Gradnja stanovanjske stavbe tipa dvojček je dopustna, če je to določeno
s PPIP. |
|
|
(5) Pri
dozidavi, nadzidavi in rekonstrukciji obstoječih objektov je treba
zagotoviti, da je dozidani, nadzidani oziroma rekonstruirani objekt
usklajen z objektom, h kateremu se gradi oziroma s preostalim objektom
(gabariti, fasada, naklon strehe ipd.). |
|
|
(6) Z
dozidavami se ne sme bistveno porušiti predpisanih razmerij tlorisnih
gabaritov, ki so določeni za posamezno območje namenske rabe. Nad
prizidki so dopustne strehe enakega naklona kot osnovna streha ter ravne
in pohodne strehe. Streha enokapnica z naklonom, kot ga ima osnovna
strešina objekta, je nad prizidkom dopustna, če je sleme enokapnice
vzporedno s slemenom osnovne strehe objekta. |
|
|
(7)
Dozidave jurčkov so dopustne samo kot podaljšanje obstoječih strešin. |
|
|
(8) Kadar
se na mestu poprej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta postavi nov
objekt, je dopustno ohraniti del obstoječega objekta. Ohranjeni del
obstoječega in nov objekt je treba povezati v enotno oblikovano stavbno
maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov
prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni
dopustno. |
|
|
(9) V
primerih velikih gradbenih mas je treba stavbo členiti na manjše
gradbene mase. |
|
|
(10)
Osnovna streha objektov je dopustna kot dvokapnica s slemenom v smeri
daljše stranice, oziroma sestavljena dvokapnica istega naklona v primeru
členjenega tlorisa. Posamezni deli streh so lahko izvedeni z ravno
streho. Naklon streh je dopusten v razponu od 38 º do 45 º z
upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. V
območjih stanovanjskih sosesk, kjer prevladujejo nižji nakloni in se jih
v skladu s PPIP ohranja, se dopustni nakloni ravnajo po obstoječih
zakonito zgrajenih objektih. |
|
|
(11)
Določila prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo v EUP s podrobno
namensko rabo SB, CDd, CDi, BC, BT, PO, IK, IG in ZK. Obliko in naklon
strešine v teh območjih določi odgovorni projektant glede na značilnosti
okoliške pozidave in izpostavljene lege stavbe skladno s prvim odstavkom
tega člena. Oblikovno skladnost je treba v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja utemeljiti z analizo okolice. |
|
|
(12) V
primeru, da je streha ravna, je dopustna izvedba v obliki zelene strehe. |
|
|
(13)
Šotoraste in lomljene strešine niso dopustne. |
|
|
(14)
Strešna kritina je sive barve, razen na objektih kulturne dediščine in
krajevno značilnih objektih, na katerih barvo kritine določi pristojni
organ za varstvo kulturne dediščine. Rdeča strešna kritina je značilna
za pomembnejše objekte, ki so praviloma tudi objekti kulturne dediščine
(grad, cerkve, pristava, vile). Barva kritine mora biti določena v
gradbenem dovoljenju. |
|
|
(15)
Strešna kritina na posameznem objektu mora biti enaka (enaka barva in
tekstura). Izjema so obrobe in strmejši deli streh (npr. stolpiči) pri
obstoječih objektih. Drugačna kritina je dopustna v primerih, da na teh
strešinah zaradi tehničnih razlogov (naklon) ni možna uporaba enake
kritine kot na osnovni strehi. |
|
|
(16)
Zaključki streh s čopi niso dopustni. |
|
|
(17)
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad in strešnih oken. Skupna
površina frčad ne sme presegati 30 % tlorisa posamezne strešine. |
|
|
(18)
Frčade na objektu morajo biti enako oblikovane. Dopustne so samo: |
|
|
·
klasične frčade z dvokapno streho. Strešine frčad morajo imeti enake
naklone kot osnovna streha in ne smejo segati višje od slemena osnovne
strehe. Stranici frčade morata biti ometani, napušč je dopusten do 30
cm; |
|
|
·
frčade na plašč (pultna frčada) z enokapno streho, katere dopusten
naklon je do 20 º manjši od naklona osnovne strehe. Stranici frčade
morata biti ometani ali obloženi z lesom; |
|
|
·
frčade z ravno streho (razen v vaških jedrih in območjih naselbinske
dediščine). Stranici frčade sta lahko ometani, obloženi z lesom ali
izvedeni v istem materialu kot streha frčade. Kadar je frčada izvedena
kot zimski vrt, je lahko steklena. |
|
|
(19) Na
objektih s sestavljeno streho so dopustne samo klasične frčade z
dvokapno streho iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
(20)
Frčade trapezne in krožne oblike niso dopustne. Frčade v dveh višinah
(nivojih) niso dopustne. |
|
|
(21)
Frčade na jurčkih so dopustne samo na nivoju 1. nadstropja, in sicer kot
frčade na plašč z enokapno streho katere dopusten naklon je do 20 º
manjši od naklona osnovne strehe. Čelna stran frčade mora biti pretežno
steklena. Stranice frčade je dopustno izvesti v steklu, ometu ali jih
obložiti z lesom. Frčade so dopustne v dolžini 2/3 stranice objekta. V
2. nadstropju so dopustna strešna okna. |
|
|
(22)
Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov. |
|
|
(23)
Sončni zbiralniki ne smejo biti postavljeni pravokotno na strešino in ne
smejo segati nad sleme poševne strehe. Sončnih zbiralnikov ni dopustno
postavljati na objekte kulturne dediščine. Na ravni strehi se jih umesti
in postavi tako, da so čim manj vidni. |
|
|
(24) V
mansardi sta dopustni največ dve etaži, pod pogojem, da sleme
načrtovanega objekta ne presega s tem odlokom dopustne višine objektov
in je zagotovljena ustrezna svetla višina prostora posamezne etaže. |
|
|
(25) Za
kamnite in lesene arhitekturne elemente na fasadi se uporablja lokalno
značilni kamen in les v temno rjavi obdelavi oziroma les, ki se naravno
stara in sčasoma osivi. |
|
|
(26) Barva
fasade je bela, dopustni pa so tudi svetli toni, določeni na podlagi
barvnih standardov, ki se uporabljajo v gradbeništvu: RAL 9001, 9002,
9003, 9010, 9016, 6019, 1013 in 7047. Barva fasade mora biti določena v
gradbenem dovoljenju. |
|
|
(27) Za
oblikovanje gospodarskih poslopij in hlevov se uporabljajo lesene fasade
iz vertikalno položenih desk, ki se naravno starajo. |
|
|
(28)
Dopustna je rekonstrukcija fasade stavbe po delih, pri čemer se fasada
posamezne stranice stavbe rekonstruira v celoti. Rekonstrukcije fasade
morajo biti izvedene tako, da se pri tem ohrani členitev na osnovne
fasadne ploskve in da členitev posamezne fasadne ploskve ohranja njeno
razpoznavnost in celovitost. |
|
|
(29)
Klimatske naprave na uličnih fasadah morajo biti nameščene tako, da
zunanja enota naprave ni vidna. Pri novogradnjah je namestitev dopustna
tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti
motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliške objekte,
stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. |
|
|
(30) Za
zaščito odprtih sezonskih gostinskih vrtov pred soncem se uporabljajo
platneni senčniki enotne bele barve in brez reklamnih napisov. |
|
|
(31) V
primeru nagnjenega terena mora biti 1. klet na najnižji koti terena ob
objektu nad terenom za toliko, kolikor znaša padec terena iz geodetskega
posnetka obstoječega stanja, vendar največ do celotne višine 1. kleti
(upoštevajo se skrajne točke objekta v prečni smeri padca terena). Kota
pritličja ±0,00 je v padajočem terenu največ 0,30 m nad najvišjo točko
terena ob objektu. V primeru, da padec terena doseže 2,00 m ali več, se
dovoli poglobitev terena na spodnjem delu objekta do največ celotne
višine 1. kleti, pri čemer maksimalna višina 1. kleti znaša 2,80 m. 2.
klet je v vsakem primeru v celoti vkopana. Kadar je na nagnjenem terenu
razlika v nadmorski višini med skrajnima robovoma gradbene parcele 2,00
m ali več, je treba za ureditev okolice objekta izdelati načrt krajinske
arhitekture. |
|
|
|
|
|
84. člen |
|
|
(vile in krajevno značilni objekti) |
|
|
(1) Vila
in krajevno značilen objekt, vključujoč ureditveno območje objekta, sta
tipa objektov, ki se pojavljata na celotnem območju občine in za katera
se prednostno upošteva določila tega člena. Vile in krajevno značilni
objekti so skupaj z ureditvenim območjem objekta (vrtom ali parkom)
prikazani na karti »Prikaz regulacijskih elementov, javnih površin,
drevoredov, vil in krajevno značilnih objektov«. Nekatere vile in
krajevno značilni objekti so registrirani tudi kot kulturna dediščina. |
|
|
(2) Vile
in krajevno značilne objekte se ohranja vključno z njihovo okolico
oziroma ureditvenim območjem – vrtom ali parkom. Dopustna so vzdrževalna
dela v skladu s PIP za stavbno in vrtno arhitekturno dediščino. Dopustni
so tudi posegi, ki na podlagi predhodne raziskave območja (stavbe,
parka, vrta) pomenijo povečanje pričevalnosti območja, oziroma posegi,
ki ne pomenijo posega v varovane vrednote. |
|
|
(3)
Varovane vrednote iz drugega odstavka tega člena so razvidne iz
elaborata o predhodni raziskavi, ki jo pristojni organ za varstvo
kulturne dediščine na podlagi predpisa o varstvu kulturne dediščine
izvede ali pridobi pred izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Elaborat o
predhodni raziskavi je obvezna priloga vloge za izdajo
kulturnovarstvenih pogojev za poseg na ureditvenem območju vile oziroma
območju, evidentiranem kot območje krajevno značilnega objekta. |
|
|
(4) Za
vile in krajevno značilne objekte iz prvega odstavka tega člena ter za
njihovo ureditveno območje veljajo poleg zgornjih tudi naslednja
določila: |
|
|
·
pri
posegih je treba uporabiti izvirne oziroma prvotne materiale, barve in
teksture, uporaba predizdelanih členitvenih in okrasnih elementov ter
menjava lesenega stavbnega pohištva s kovinskim ali plastičnim nista
dopustni, |
|
|
·
posegi na ali ob vili morajo biti z uporabo izvirnih materialov
oblikovno podrejeni objektu, |
|
|
·
na
gradbeni parceli vile je treba zagotoviti najmanj 50 % zelenih površin
na raščenem terenu ter ohranjati čim več obstoječe grmovne in drevesne
vegetacije. Ohranjati je treba zgodovinsko pričevalnost vrtov, |
|
|
·
zagotoviti oziroma ohranjati je treba značilno prehajanje vrtov ob vilah
v naravno zelenje, parke ali gozdni rob, |
|
|
·
tloris vseh stavb skupaj na območju gradbene parcele vile ne sme
presegati 22 % pozidanosti gradbene parcele in hkrati ne sme presegati
225,00 m2 tlorisne površine vseh stavb, v kolikor PPIP ne
določajo drugače, |
|
|
·
dopustni objekti za lastne potrebe so samo uta oziroma senčnica, bazen,
nadstrešek, rezervoar za UNP ali nafto, |
|
|
·
pri
oblikovanju in umeščanju objektov za lastne potrebe k vilam je treba
upoštevati obstoječe prostorsko-likovne kakovosti, zelene ureditve in
materiale vil, |
|
|
·
gradbene parcele obstoječe vile in krajevno značilnega objekta ni
dopustno deliti na manjše gradbene parcele, |
|
|
·
gradnja podzemnih etaž je dovoljena, če to ne vpliva na identitetne
lastnosti objekta in njegovega območja, |
|
|
·
v
stanovanjskih vilah je dopustno največ eno stanovanje oziroma
obstoječega števila stanovanj ni dopustno večati. |
|
|
(5)
Določila za vile iz tega člena se uporabljajo v vseh namenskih rabah. Če
je vila evidentirana kot stavbišče v odprtem prostoru, zanjo veljajo
tudi določila 143. člena, razen določil o dopustnih pomožnih objektih. |
|
|
(6) Če gre
za vilo znotraj parkovnih površin okoli Blejskega jezera, velja: |
|
|
·
kadar na območju namenske rabe vile ni mogoče zagotoviti zadostnega
števila parkirnih mest ter postaviti pomožnih objektov iz četrtega
odstavka tega člena, se ta v skladu s tretjim odstavkom tega člena lahko
zagotovijo in postavijo na parkovnih površinah (ZP), ki pripadajo vili.
V kolikor elaborat o dopustnih posegih v objekt vile dopušča posege, ki
presegajo določila namenske rabe vile, je dopustno odstopanje od določil
namenske rabe; |
|
|
·
splošno določilo za zagotavljanje deleža zelenih površin na namenski
rabi vile ne velja. |
|
|
|
|
|
85. člen |
|
|
(varovani pogledi) |
|
|
V območjih
varovanih pogledov v središču Bleda, ki so prikazani na karti »Prikaz
regulacijskih elementov, javnih površin, drevoredov, vil in krajevno
značilnih objektov«, niso dopustne gradnje in ureditve ter zasaditve, ki
bi zakrile kakovostne poglede na objekte, naravne in grajene dominante
ali dolge poglede na okolico. Varuje se širše območje označenega
pogleda. |
|
|
3.8
Zelene površine in urejanje okolice objektov |
|
|
|
|
|
86. člen |
|
|
(velikost in urejanje odprtih bivalnih in zelenih površin) |
|
|
(1) Za
vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba na gradbeni parceli
zagotoviti najmanj 15,00 m2 zelenih površin, pri čemer so te
zelene površine namenjene za počitek stanovalcev, za igro z žogo za
potrebe večjih otrok in mladostnikov ter za igro mlajših otrok. |
|
|
(2)
Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah (več
kot osem stanovanj) in v primeru organizirane gradnje več kot osem eno-
ali dvostanovanjskih stavb je 60,00 m2. |
|
|
(3) Pri
večstanovanjskih objektih se s tem odlokom predpisane odprte bivalne in
zelene površine (DOBP in 15,00 m2 zelenih površin na
stanovanje) ne seštevajo. Upošteva se tisti od obeh normativov, ki
zagotavlja večjo kvadraturo odprtih bivalnih in zelenih površin. |
|
|
(4)
Najmanjša priporočljiva velikost javnega otroškega igrišča je 200,00 m2
(vendar ne manj kot 60,00 m2). Najmanjša priporočljiva
velikost javnega igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000,00
m2. Igrišča za igro otrok
morajo biti odmaknjena
od prometnic. |
|
|
(5)
Določila četrtega odstavka tega člena ne veljajo v obstoječih območjih z
večjo gostoto pozidave, kjer se namesto sklenjenega območja javnega
otroškega igrišča zagotovijo posamezna igrala ali skupine igral. |
|
|
(6)
Površine za igro mlajših otrok so lahko
oddaljene od
stanovanj do 100 m, površine za igro večjih
otrok in mladostnikov pa do 300 m. |
|
|
(7) V
stanovanjskih stavbah za posebne namene je treba na gradbeni parceli
zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,50 m2 odprtih bivalnih
površin. |
|
|
(8)
Normativi iz zgornjih odstavkov se ne
uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z
rekonstrukcijo obstoječih stavb na
območju naselja. |
|
|
(9) Izbor
rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati
rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na območjih z
naravovarstvenim statusom so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno
značilne rastlinske vrste. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je
dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v
okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena. Na javnih površinah
ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba
invazivnih rastlinskih vrst ni dopustna. |
|
|
(10)
Obstoječe drevorede in sadovnjake je treba ohranjati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, se jih v največji možni meri
sanira ali nadomesti. Drevoredi so prikazani na karti »Prikaz
regulacijskih elementov, javnih površin, drevoredov, vil in krajevno
značilnih objektov«. Prikazani načrtovani drevoredi označujejo okvirni
potek. Dejanski potek in tip drevoreda (enostranski, dvostranski) se
določi v prostorski preveritvi glede na prostorske možnosti.
|
|
|
(11)
Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih dreves so: |
|
|
·
gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih
dreves. V kolikor to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, je
treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe; |
|
|
·
v
primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost
in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim
sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je
3,00 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna; |
|
|
·
zasipanje dreves ni dopustno. |
|
|
(12) Pri
zasaditvah javnih površin z drevesno vegetacijo je treba uporabljati
funkcionalna in soliterna drevesa. |
|
|
(13)
Ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin in ne nadomeščajo
zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta. |
|
|
|
|
|
87. člen |
|
|
(urejanje
okolice objektov) |
|
|
(1) Pri
urejanju okolice objektov je treba ohranjati merilo, značilne poglede in
krajinske značilnosti v odprtem prostoru. |
|
|
(2)
Tlakovane površine je treba v čim večji meri tlakovati z vodopropustnimi
materiali. |
|
|
(3) Pri
tlakovanju javnih površin niso dopustni barvno agresivni in drseči
materiali. |
|
|
(4) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati obstoječo vegetacijo pred poškodbami ter
ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo v celotni debelini, jo
deponirati na primernem kraju ali jo uporabiti za izboljšanje neplodnih
zemljišč oziroma sanacijo degradiranih območij. Po končani gradnji
oziroma posegu se odstrani provizorije in odvečni gradbeni material ter
uredi okolico. Obvezni sta sanacija terena in ozelenitev. |
|
|
(5) Na
vseh območjih (v naseljih, v odprti krajini, na gradbenih parcelah) se
ohranja čim več lokalno značilne in obstoječe vegetacije. Kadar je
potrebno zaradi novogradnje objekta odstraniti obstoječa drevesa, je
treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju gradbene
parcele novega objekta in v kakovosti, ki je predpisana za funkcionalna
drevesa. |
|
|
(6)
Parkovne površine okolice objektov v središču Bleda in v območju
ambienta Bleda je treba v največji možni meri ohranjati. |
|
|
(7) Vse
nove zasaditve morajo upoštevati lokalno značilne drevesne in grmovne
vrste ter ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. |
|
|
(8) Na
stikih stavbnih in nestavbnih zemljišč je treba z zasaditvijo nizke in
visoke vegetacije oblikovati postopne prehode v odprto krajino, če je to
značilno za naselje, del naselja ali območje razpršene poselitve in
razpršene gradnje. |
|
|
|
|
|
88. člen |
|
|
(oblikovanje višinskih razlik zemljišč) |
|
|
(1)
Nasipavanje zemljišč tako na stavbnih zemljiščih, kot v odprti krajini
ni dopustno. Pri urejanju okolice objektov je treba upoštevati obstoječo
konfiguracijo terena in se ji prilagajati. Izvedbe platojev z nasipi in
useki niso dopustne, razen če so nujne za funkcioniranje stavbe (na
primer dostopna cesta, parkiranje). Višina zemljišča na parcelni meji
mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. |
|
|
(2)
Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi
brežinami. Škarpe in podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso
možna drugačna zavarovanja brežin. |
|
|
(3) Ne
glede na določbe drugega odstavka tega člena terasiranje kmetijskih
zemljišč ni dopustno. |
|
|
|
|
|
3.9
Parcelacija |
|
|
|
|
|
89. člen |
|
|
(velikost in oblika gradbene parcele) |
|
|
(1)
Velikost in oblika gradbene parcele morata upoštevati: |
|
|
·
površine, potrebne za gradnjo stavb in vseh spremljajočih prostorskih
potreb osnovne dejavnosti (pomožni objekti, infrastrukturni objekti,
parkirni prostori, manipulativne površine, površine namenjene
zagotavljanju požarne varnosti, intervencijske površine, zelene površine
ipd., vse opredeljeno glede na namen gradnje), |
|
|
·
tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ,
FI, DOBP, odmiki od parcelnih mej, regulacijske linije, splošni PIP o
legi objektov ipd.), |
|
|
·
namen, velikost, tlorisno zasnovo in zmogljivost načrtovanih objektov, |
|
|
·
krajevno značilno obliko parcel in posestne meje, |
|
|
·
možnost priključitve na GJI in ureditve dostopa do javne ceste, |
|
|
·
naravne razmere, oblikovanost zemljišča in druge omejitve za posege v
prostor. |
|
|
(2)
Površina dostopne poti od javne ceste do gradbene parcele ni del
gradbene parcele objekta. |
|
|
(3)
Najmanjša velikost gradbene parcele za eno ali dvostanovanjsko
prostostoječo hišo je 500,00 m2. Velikost gradbene parcele na vsako
stavbo dvojčka je najmanj 400,00 m2. V območjih s podrobno namensko rabo
SSvj se velikost gradbene parcele z upoštevanjem prvega in drugega
odstavka tega člena prilagodi velikosti, značilni za vaško jedro. |
|
|
|
|
|
90. člen |
|
|
(spreminjanje mej gradbene parcele) |
|
|
(1)
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je
dopustna pod pogojem, da se pri oblikovanju novih parcel upoštevajo
določila tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dostop do javne
ceste. |
|
|
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je delitev parcel možna za
potrebe gradnje GJI v skladu z zahtevami izgradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
|
|
(3)
Gradbena parcela na kateri stoji objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno
gradbeno dovoljenje, je lahko predmet parcelacije samo v primerih, če
sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem
odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt
(velikost gradbene parcele, FZ, DOBP, FI, odmike od parcelnih mej,
regulacijskih linij, normativi za parkirne površine in podobno). |
|
|
|
|
|
3.10 Priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro |
|
|
|
|
|
91. člen |
|
|
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
|
|
(1)
Gradnja objektov, razen objektov GJI, pomožnih objektov in drugih
objektov, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov je dopustna samo na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. |
|
|
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z
gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v
skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja. |
|
|
(3)
Stavbno zemljišče za gradnjo stanovanjskih stavb je komunalno
opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne
vode, oskrbo z električno energijo, odvoz smeti ter dostop do javne
ceste, razen v primerih iz 92. člena tega odloka. |
|
|
(4) Za
nestanovanjske stavbe, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse GJI iz
tretjega odstavka tega člena, se komunalna opremljenost stavbnega
zemljišča določi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja glede na
namen objekta. |
|
|
(5)
Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremljenost objektov
tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če ta
način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje
ter z njim soglašata organ Občine Bled, pristojen za gospodarske javne
službe, in izvajalec gospodarske javne službe, katerega delovno področje
ta način oskrbe zadeva. |
|
|
|
|
|
92. člen |
|
|
(obvezno priključevanje na
GJI) |
|
|
(1)
Obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in
energetske infrastrukture je določena za vsako EUP posebej z oznako
obveznosti priključevanja, ki je prikazana na karti »Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«. |
|
|
|
|
|
Preglednica 2:
Obveznost priključevanja na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo. |
|
|
|
|
|
|
Vrsta priključka na okoljsko in energetsko javno infrastrukturo |
Oznaka obveznosti priključevanja |
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
|
Obvezna priključitev na javni vodovodni sistem |
x |
x |
x |
|
|
|
Oskrba iz lastnih vodovodnih virov |
|
|
|
x |
x |
|
Obvezna priključitev na javni kanalizacijski sistem |
x |
x |
|
|
|
|
Ureditev individualnih sistemov odvajanja in čiščenja odpadne
vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica z urejenim
rednim praznjenjem v okviru javne službe) |
|
|
x |
x |
x |
|
Obvezna priključitev na distribucijsko plinovodno omrež
e |
x |
|
|
|
|
|
Obvezna priključitev na elektroenergetsko omrežje |
x |
x |
x |
x |
|
|
Oskrba iz lastnih elektroenergetskih virov |
|
|
|
|
x |
|
|
|
(2) Če
obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in
energetske infrastrukture za EUP ni določena, se obveznost
priključevanja objekta na posamezno vrsto okoljske in energetske
infrastrukture določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja
glede na namen objekta. |
|
|
(4) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena, se lahko za objekte, za
katere je priključitev na javno vodovodno omrežje sicer obvezna, s
soglasjem organa Občine Bled, pristojnega za gospodarske javne službe in
s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo izjemoma dovoli začasna ali stalna uporaba
individualnega sistema za oskrbo s pitno vodo (lastno zajetje, zbiralnik
za kapnico, cisterna), kadar je oddaljenost objekta od vodovodnega
omrežja več kot 200 m oziroma bi izvedba priključka povzročila
nesorazmerne stroške (velika višinska razlika, prečkanje vodotoka ali
prisotnost drugih fizičnih ovir v prostoru). Individualne sisteme je
treba vključiti v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in
dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično higienskih
pogojev. |
|
|
(5)
Priključitev na javno vodovodno omrežje ni dovoljena, če ni zagotovljeno
odvajanje odpadnih voda skladno s področnimi predpisi. |
|
|
(6)
Upravljavec vodovodnega omrežja je dolžan izvesti priključek v roku
desetih dni po izpolnitvi pogojev za priključitev, v kolikor vremenski
pogoji dopuščajo kvalitetno izvedbo. Lastnike nepremičnin k
priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega vodovodnega omrežja
v skladu s predpisi občine s področja oskrbe s pitno vodo. |
|
|
(7) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena, se lahko za objekte, za
katere je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sicer obvezna in
se nahajajo izven vodovarstvenih območij, s soglasjem organa Občine
Bled, pristojnega za gospodarske javne službe in s pozitivnim mnenjem
pristojnega izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode izjemoma dovoli uporaba začasnih
ali stalnih individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala
čistilna naprava ali nepretočna greznica), kadar je oddaljenost objekta
od kanalizacijskega omrežja več kot 150 m za gravitacijski priklop
oziroma več kot 100 m in višino nad 10 m za tlačni priklop oziroma bi
izvedba priključka povzročila nesorazmerne stroške (velika višinska
razlika, prečkanje vodotoka ali prisotnost drugih fizičnih ovir v
prostoru). |
|
|
(8) V
šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega omrežja se
morajo vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omrežje še niso
priključeni in je zanje priključitev možna, priključiti na javno
kanalizacijsko omrežje. Lastnike nepremičnin k priključevanju pozove
pristojni upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja v skladu s
predpisi občine s področja odvajanja in čiščenja odpadne vode. Po
priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje se opuščene greznice
izprazni in dezinficira. |
|
|
(9) Na
oskrbovalnih območjih je priključitev na plinovodno omrežje obvezna za
objekte, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih
energetskih naprav skupne moči preko 50 KW. Za objekte, v katerih je
potrebna vgraditev ali obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne
moči do 50 KW, nastane obveznost priključitve le, če je to predvideno s
prostorskimi izvedbenimi akti ali s programi sanacije stanja okolja, ki
jih sprejme občinski svet Občine Bled. Obstoječi objekti se morajo na
plinovodno omrežje priključiti največ tri leta po izdaji uporabnega
dovoljenja za del omrežja, na katerega se mora uporabnik priključiti.
|
|
|
(10)
Določbe devetega odstavka tega člena ne veljajo za objekte, za katere je
urejena oziroma je načrtovana uporaba obnovljivih virov energije. |
|
|
|
|
|
93. člen |
|
|
(priključevanje objektov na javne ceste) |
|
|
(1) Vsi
zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dostop do
javne ceste, pomožni pa le, kadar je za njihovo uporabo dostop do javne
ceste nujno potreben. |
|
|
(2) Več
sosednjih objektov je praviloma treba priključiti na javno cesto s
skupnim priključkom. Gradnja novih prometnic mora biti čim bolj
racionalna. |
|
|
(3) Do
vsakega objekta je treba zagotoviti dostop za intervencijska vozila. |
|
|
(4) Z
javnih cest mora biti omogočen nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih
zemljišč. |
|
|
(5)
Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena
potrebna varnost v prometu. Izvedejo se na podlagi soglasja organa
Občine Bled, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste, ter v skladu
s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil. |
|
|
(6)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se
vozila čelno vključujejo na javno cesto. |
|
|
(7)
Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. |
|
|
|
|
|
3.11 Gradnja omrežij in naprav GJI in grajenega javnega dobra |
|
|
|
|
|
3.11.1
Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura |
|
|
|
|
|
94. člen |
|
|
(skupna določila za gradnjo okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture) |
|
|
(1) Trase
omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture je treba medsebojno uskladiti, jih združevati v skupne
koridorje ter pri njihovem umeščanju v prostor v največji možni meri
izkoristiti že obstoječe koridorje. Medsebojno usklajenost tras omrežij
preveri organ Občine Bled, pristojen za gospodarske dejavnosti in
promet, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
(2) Pri
načrtovanju tras okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj
vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta
ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki so zaradi omejenih
prostorskih možnosti dovoljeni izjemoma na krajših odsekih, vendar na
tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotoka. |
|
|
(3)
Gradnja omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske javne
infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi
posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali
izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev gospodarskih javnih
služb. Ob gradnji nove okoljske, energetske in elektronske
komunikacijske infrastrukture je treba izvesti rekonstrukcijo obstoječe
istovrstne infrastrukture, ki ni več ustrezna zaradi dotrajanosti,
premajhne zmogljivosti, zastarele tehnične izvedbe, poškodb ali
urbanističnih zahtev. |
|
|
(4)
Omrežja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture morajo potekati po javnih površinah. Na odsekih, kjer
zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč,
mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti gradnjo, obratovanje in
vzdrževanje teh omrežij na svojem zemljišču, izvajalec gospodarske javne
službe pa mora za to od lastnika pridobiti služnost. |
|
|
(5)
Omrežja in jaške okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture je treba na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to
ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil. |
|
|
(6) V
območju stavbnih zemljišč ter v območjih varstva kulturne dediščine se
mora omrežja elektronske komunikacijske in energetske infrastrukture
graditi v podzemni izvedbi. Odstop od te določbe potrdi organ Občine
Bled, pristojen za gospodarske dejavnosti, na območjih kulturne
dediščine tudi služba pristojna za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
(7) Na
kmetijskih zemljiščih morajo biti objekti okoljske, energetske in
elektronske komunikacijske infrastrukture izvedeni na taki globini, da
bo zagotovljena normalna raba kmetijskih zemljišč. Po izvedeni gradnji
objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture je treba kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno
stanje. |
|
|
(8)
Prečkanja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni
zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. V kolikor je možno, se je
treba prečkanju vodotoka izogniti. |
|
|
(9) Vsi
posegi na GJI ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se
lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI. |
|
|
(10) Na
celotnem poteku tras mora biti zagotovljena dostopnost do objektov
okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture. |
|
|
(11)
Nadzemne komunalne in energetske objekte se v prostor umešča nevpadljivo
in praviloma ne neposredno ob osrednjih prostorih naselja. Objekti
morajo biti arhitekturno oblikovani in skladni s krajevno značilno
arhitekturo. |
|
|
|
|
|
95. člen |
|
|
(gradnja vodovodnega omrežja) |
|
|
(1)
Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo na območjih,
priključenih na javni vodovodni sistem, zagotavljati tudi požarno
varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov v skladu s
predpisi s področja javnih hidrantnih omrežij. Hidrante je treba
praviloma umeščati zunaj povoznih površin. |
|
|
(2) Za
večja načrtovana območja pozidave je treba pred priključitvijo izvesti
hidravlični izračun obstoječih vodov in v primeru neustreznosti izvesti
obnovo obstoječih in gradnjo novih vodov. |
|
|
(3)
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
izvajanjem recikliranja porabljene vode. |
|
|
(4) Do
vodohranov je treba zagotoviti dostopno pot. Priporočljivo je, da je
vodohran zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopan. |
|
|
|
|
|
96. člen |
|
|
(gradnja kanalizacijskega omrežja) |
|
|
(1) V
javni kanalizacijski sistem je prepovedano odvajati podtalnico, drenažne
vode, vode odprtih vodotokov ter meteorne vode, kjer jih je možno
speljati v ponikovalnico ali naravni vodotok. |
|
|
(2)
Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih
povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni
promet, se izvajata v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje padavinske
vode iz javnih cest. |
|
|
(3) Pri
gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin, tako da je v največji
možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Na območjih, kjer
ponikanje zaradi značilnosti tal ni mogoče, se padavinsko vodo ločeno
odvaja v meteorno kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca
kanalizacijskega sistema, pri čemer se čim večji delež padavinske vode
pred odvodom v meteorno kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na
lokaciji kot posebna ureditev na zelenih površinah gradbene parcele
stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo. |
|
|
(4)
Padavinske vode iz objektov in njihovih gradbenih parcel ni dopustno
usmeriti na javne površine ali v naprave za odvodnjavanje javnih
površin. |
|
|
(5)
Obstoječi površinski vodotoki se zavarujejo tudi kot pomožni odvodniki
neonesnaženih meteornih voda. |
|
|
(6) Male
komunalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj ali na robu
strnjenega naselja in izvedene podzemno. Do čistilne naprave je treba
zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z
zaščitno ograjo. Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav
je potrebno izdelati hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti
konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih
voda v vodotok. |
|
|
(7) Z
načrtovanim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti
poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti
povečana poplavna ogroženost na vplivnem območju. Pred iztokom v vodotok
se lahko izvede zadrževalni bazen ustreznih dimenzij. |
|
|
(8) Na
prispevnem območju Blejskega jezera je treba onesnaženo meteorno vodo iz
manipulativnih površin in cest, kolikor je to tehnično izvedljivo,
voditi v ločenem kanalizacijskem sistemu do najbližjega vodotoka. Pri
tem morajo biti izdelane analize odtočnih razmer. Iztoke iz
manipulativnih površin in cest, ki jih ni mogoče voditi v ločen
kanalizacijski sistem, se pred iztokom v jezero opremi z lovilci olj.
Prispevno območje Blejskega jezera je prikazano v Prikazu stanja
prostora. |
|
|
(9)
Nepretočna greznica mora biti izvedena podzemno in locirana na gradbeni
parceli stavbe in mora biti izdelana v skladu s standardi čiščenja
komunalnih odpadnih voda. |
|
|
(10) Vsi
individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter redno vzdrževani. |
|
|
(11)
Prepovedano je spuščati odpadne vode iz greznic na javne ali zasebne
površine, v potoke, druge površinske vode ali v podzemlje. |
|
|
(12) V
javni kanalizacijski sistem ni dovoljeno odvajati odpadne vode iz
gnojničnih jam in zbiralnikov, odpadkov iz gnojišč in predhodno
neprečiščeno industrijsko odpadno vodo. Sestava odpadne vode, ki se
odvaja v javni kanalizacijski sistem, mora ustrezati področnim
predpisom. |
|
|
|
|
|
97. člen |
|
|
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
|
|
(1)
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja s področnimi
predpisi. |
|
|
(2)
Komunalne odpadke se zbira na zbirnem mestu. Zbirno mesto mora biti
praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada. Če
to zaradi danosti prostora ni možno, se v sodelovanju z organom Občine
Bled, pristojnim za gospodarjenje z odpadki, in lastnikom zemljišča
določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču izven prometnih
površin, ki ni vizualno izpostavljeno. Zbirno mesto mora biti urejeno na
utrjeni površini in praviloma zaščiteno z nadstreškom. |
|
|
(3)
Zbiralnice ločenih frakcij se praviloma umestijo na utrjene javne
površine. V prostor morajo biti umeščene tako, da bo vpliv na vidne
kakovosti prostora čim manjši. |
|
|
(4)
Oblikovanje zbirnih mest in zbiralnic ločenih frakcij mora biti enotno
za celotno območje naselja ter skladno z oblikovnimi elementi urbane
opreme, elementi cestnega prostora in okoliške pozidave. Če zbiralnica
ločenih frakcij meji na travnato površino, se jo zakrije s primerno
zasaditvijo. |
|
|
(5) Zbirni
center mora imeti vratarnico, nadstrešek in ograjo. Izveden je lahko
tudi kot zaprt objekt. |
|
|
(6)
Gradbene odpadke, izkopni in rušitveni material se odvaža izključno na
deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov, ki ima pridobljena vsa
potrebna upravna dovoljenja. Odlaganje drugod je prepovedano. |
|
|
(7)
Zadrževanje večje količine odpadnega materiala na dvoriščih ter
odlaganje vseh vrst odpadkov izven za to urejenih odlagališč je
prepovedano. |
|
|
(8) Vrtač,
brezen, jam in snežnih jam ni dopustno zasipavati s sečnimi ali drugimi
odpadki. |
|
|
|
|
|
98. člen |
|
|
(oskrba s plinom in s toplotno energijo) |
|
|
(1)
Omrežje zemeljskega plina se gradi podzemno. Pri prečenju cest in
vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi) je dopustna tudi nadzemna izvedba. |
|
|
(2) Na
območjih načrtovane gradnje plinovodnega omrežja je v skladu z 91.
členom tega odloka dopustna začasna postavitev rezervoarjev za
utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin
oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski
in atestiran. Postavitev mora izvesti pooblaščeni izvajalec. |
|
|
(3) Vse
cisterne za tekoča goriva morajo biti vkopane in dvoplaščne, redno
vzdrževane in pregledovane skladno s predpisi. Zunanje plinske cisterne
morajo biti postavljene na vidno manj izpostavljenih legah. |
|
|
|
|
|
99. člen |
|
|
(gradnja elektroenergetskega omrežja) |
|
|
(1)
Nizkonapetostno (NN) elektroenergetsko omrežje in omrežje javne
razsvetljave se v strnjenih naseljih izvajata podzemno. Izven območja
naselja je dopustna gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega
omrežja, razen na območjih prepoznavne kulturne krajine, kjer je izvedba
praviloma podzemna. |
|
|
(2)
Nadzemni vodi elektroenergetskega omrežja praviloma ne smejo potekati v
območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih
površin. |
|
|
(3)
Vizualno izpostavljenost nadzemnih elektroenergetskih in elektronsko
komunikacijskih objektov je treba omejiti tako, da se vključujejo v
objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da sevanje ne ogroža
prebivalcev in zaposlenih v objektu, oziroma se združujejo z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami (zbirna mesta za odpadke,
nadstreški, delno zasutje in podobno). |
|
|
(4) Javne
površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo
in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se
upoštevajo določbe predpisov o preprečevanju svetlobnega onesnaženja.
Oblikovanje oziroma tip svetilke mora biti skladen z oblikovanjem ostale
urbane opreme, odprtega prostora in pozidave v območju. Praviloma velja,
da se opremi: |
|
|
dostopne
ulice z nizkimi uličnimi svetilkami, |
|
|
glavne
ulice in ceste z enotno visokimi svetili tipske oblike z betonskimi
podstavki. |
|
|
(5) Vse
obstoječe mHE, ki so priključene na električno omrežje, morajo imeti
pridobljeno vodno dovoljenje oziroma koncesijo za mHE. |
|
|
(6) Pri
urejanju obstoječih mHE morata biti zagotovljena prehod rib (ribja
steza) in ekološko sprejemljiv pretok vode. |
|
|
(7) Tlačni
vodi pri obstoječih mHE morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in
zavarovano proti eroziji. Dopustne so obnovitve starih korit za potrebe
mHE. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavanje struge z
odvečnim materialom. |
|
|
|
|
|
100. člen |
|
|
(gradnja infrastrukture elektronskih komunikacij) |
|
|
(1)
Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav,
morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj
naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
|
|
(2) Za
zagotovitev minimalnih možnih vplivov na okolico je treba objekte in
naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da se v čim večji meri
preprečuje vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je
vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši. Antenski objekti in
naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in
prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno
celoto. |
|
|
(3) Če se
bazne postaje gradijo kot manj zahtevni objekti, veljajo zanje določbe
74. člena tega odloka. |
|
|
(4)
Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim
danostim prostora, okolico objekta je treba ozeleniti. Oddajne sisteme
na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz
fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da
so čim manj vidno izpostavljeni. |
|
|
(5)
Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na
zavarovana območja, območja naravnih vrednot in varovana območja narave
ter na območja in objekte kulturne dediščine. Izjemoma je postavitev
dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer
poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo
ta status. Poseg je v tem primeru mogoč le na podlagi soglasja organov,
pristojnih za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine, in na
podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne
kakovosti prostora čim manjši. |
|
|
(6) Za
postavitev bazne postaje mobilne telefonije je treba izdelati presojo
vplivov na okolje. |
|
|
|
|
|
3.11.2
Prometna infrastruktura |
|
|
|
|
|
101. člen |
|
|
(gradnja prometne infrastrukture) |
|
|
(1)
Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječe
prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi, ki urejajo
prometno infrastrukturo in promet. |
|
|
(2) V
naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah
izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo. |
|
|
(3) Za
funkcionalna in oblikovna merila in pogoje za posamezne tipe cest se
uporablja predpise s področja prometne varnosti in projektiranja cest. |
|
|
(4) V EUP
z namensko rabo K1, K2, G, Gpn in Gv ter v EUP, kjer je cesta del druge
pretežne namenske rabe, so stavbna zemljišča cest določena z
regulacijsko linijo. Če regulacijska linija ni določena, se stavbno
zemljišče ceste določi na podlagi podatka o osi ceste v karti »Prikaz
območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« ter
dejanskega stanja v prostoru. |
|
|
(5)
Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil
projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev
minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je vzpostavljanje
standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih,
kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost)
in na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo
prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje. |
|
|
(6) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in
območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri
tem dostopnost do objektov ne poslabša. |
|
|
(7) Pri
rekonstrukcijah gozdnih cest in poljskih poti je treba zagotoviti
nemoten dostop do zalednih gozdov in kmetijskih površin ter potrebna
izogibališča in skladišča za les. |
|
|
(8) Trase
prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je
treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob
trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je
treba prekomernim izravnavam terena in odstranjevanju vegetacije ter
posegom v sklenjena območja najboljših kmetijskih zemljišč, zaradi
katerih bi se drobila posestna struktura. |
|
|
(9) Ob
sanacijah obcestnega prostora je treba uporabljati lokalno značilne
rastlinske vrste in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce. |
|
|
(10)
Širina dostopne poti do objekta je najmanj 3,00 m. Določilo ne velja za
obstoječe poti. |
|
|
(11) Za
vse posege na območju ceste in v njenem varovalnem pasu (ureditev ceste,
ureditev cestnih priključkov oziroma križišč s cesto, ureditev
pločnikov, javne razsvetljave, prehodov za pešce, komunalnih vodov,
gradnje objektov z zunanjo in komunalno ureditvijo idr.) je treba
pridobiti pogoje, soglasje in dovoljenje upravljavca ceste k projektni
dokumentaciji. Posegi ne smejo negativno vplivati na območje ceste in
zaradi njih ne smejo biti ogroženi varnost prometa na cesti, stabilnost
ceste in njeni interesi. |
|
|
(12)
Gradnja žičniških naprav za potrebe gospodarstva in turizma je dopustna
v skladu s področnimi predpisi. |
|
|
|
|
|
102. člen |
|
|
(vodni promet) |
|
|
(1) Pri
urejanju vodnega prometa za gospodarske, turistične in športno
rekreacijske namene je treba upoštevati občinske predpise in predpise,
ki urejajo plovbo po celinskih vodah. |
|
|
(2) Na
Blejskem jezeru so pristanišča, čolnarne ter vstopno izstopna mesta
dopustni samo na urejenih in za to določenih mestih, ki so našteti v
spodnjih preglednicah oziroma prikazani na karti »Prikaz cestnega
omrežja, podzemne garažne stavbe ter pristanišča in vstopno-izstopna
mesta na celinskih vodah«. |
|
|
|
|
|
Preglednica 3:
Lokacije pristanišč, čolnarn in vstopno izstopnih mest za čolne, ki so
na jezeru (vsa pristanišča so obenem tudi vstopno izstopna mesta). |
|
|
|
|
|
|
Kategorija pristanišč in vstopno izstopnih mest |
Dejavnost št. privezov |
Zasebno št. privezov |
|
Pristanišča za pletne, ki so namenjene za javni prevoz oseb |
|
Zdraviliški park |
10 |
- |
|
Mlino |
13 |
- |
|
Pristanišča za čolne na vesla iz pokritih čolnarn |
|
Čolnarna Grajsko kopališče |
18 |
- |
|
Čolnarna na startu veslaške proge |
1 |
- |
|
Čolnarna pri hotelu Toplice |
10 |
- |
|
Čolnarna pri Vili Lastovka (Cesta svobode 14) |
- |
4 |
|
Čolnarna pri Vili Bled |
12 |
- |
|
Čolnarna pri Vili Sončnica (Velika Zaka) |
- |
2 |
|
Čolnarna pri Vili Zlatorog (Veslaška promenada št. 3) |
- |
2 |
|
Čolnarna pri Vili Rog (Veslaška promenada št. 2) |
- |
2 |
|
Pristanišča za lesene čolne na vesla |
|
Veslaška promenada 8 (Ribiška družina) |
6 |
- |
|
Nasproti restavracije Pletna (Mlino) |
5 |
- |
|
Pod sodniškim stolpom (Velika Zaka) |
4 |
1 |
|
Pristanišče za čolne na električni pogon |
|
Čolnarna Grajsko kopališče |
3 |
- |
|
Vstopno izstopna mesta za pletne |
|
Pod Kazino |
6 |
- |
|
Pod Vilo Bled |
2 |
- |
|
Velika Zaka |
2 |
- |
|
Mala Zaka |
4 |
- |
|
Južni del Blejskega otoka |
9 |
- |
|
Severni del Blejskega otoka |
4 |
- |
|
Vstopno izstopna mesta za čolne na električni pogon
|
|
Severni del Blejskega otok
(souporaba privezov pleten) |
- |
- |
|
Pod Kazino (souporaba privezov pleten) |
- |
- |
|
Zahodni del Blejskega otoka (namenjeno oskrbi otoka) |
- |
1 |
|
Vstopno izstopna mesta za (lesene) čolne na vesla |
|
severni del Blejskega otoka |
- |
15 |
|
pod Kazino |
- |
3 |
|
Veslaška promenada 8 (Ribiška družina) |
- |
2 |
|
Mlino |
- |
2 |
|
|
|
(3) Na
Savi Bohinjki in Savi Dolinki so vstopno-izstopna mesta za gumenjake,
kajake ipd. plovila dopustna samo na za to določenih mestih (pri Obrnah,
Selu, Zasipu in Blejskem mostu), ki so prikazana na karti »Prikaz
cestnega omrežja, podzemne garažne stavbe ter pristanišča in
vstopno-izstopna mesta na celinskih vodah«. |
|
|
(4) Za vsa
vstopno-izstopna mesta iz drugega in tretjega odstavka tega člena je
treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi o vodah. |
|
|
103. člen |
|
|
(parkirni normativi) |
|
|
(1) Na
gradbeni parceli je treba za vsak objekt oziroma za posamezni del
objekta zagotoviti najmanjše število PM, navedeno v Preglednici 5. |
|
|
Preglednica 5:
Minimalno število parkirnih ali garažnih mest, ki se ga upošteva pri
izračunu števila parkirnih mest na gradbeni parceli. |
|
|
|
|
|
|
Namembnost objektov |
Št. parkirnih mest |
|
STANOVANJA IN BIVANJE |
|
Enostanovanjske stavbe |
2 PM |
|
Dvostanovanjske stavbe |
3 PM |
|
Večstanovanjske stavbe |
2,5 PM/stanovanje, od tega 10 % za obiskovalce |
|
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene (dijaški domovi
ipd.) |
1 PM/12 postelj |
|
Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi,
internati, samostani ipd.) |
1 PM/4 postelje, dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
|
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za
starejše, varna hiša) |
1 PM/6 postelj |
|
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
0,8 PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
|
Stanovanjski objekt – oddajanje apartmajev v najem |
1 PM/apartma (štiri postelje) + 2 PM za stalno bivališče oziroma
2 PM/apartma (več kot štiri postelje) + 2 PM za stalno bivališče |
|
Stanovanjske stavbe s pretežno občinskimi neprofitnimi
stanovanji |
1 PM/stanovanje |
|
POSLOVNO-TRGOVSKE DEJAVNOSTI |
|
Pisarniški in upravni prostori - sploš
o |
1 PM/2 zaposlena in 1PM/30,00 m2 neto površine |
|
Poslovni prostori z obiskom strank |
1 PM/2 zaposlena in 1PM/20,00 m2 neto površine |
|
Poslovni prostori brez strank |
1 PM/1 zaposlenega, ne manj kot 3 PM |
|
Lokalne trgovine do 500,00 m2 |
1 PM/2 zaposlena + 1 PM/50,00 m2 neto prodajne
površine, ne manj kot 2 PM |
|
Trgovine in nakupovalni centri nad 500,00 m2,
sejmišče |
1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30,00 m2 neto prodajne
površine |
|
Trgovina z neprehrambnimi izdelki |
1 PM/2 zaposlena + 1 PM/80,00 m2 neto prodajne
površine |
|
Prodajni sejmi |
1 PM/20,00 m2 neto prodajne površine |
|
Bencinski servisi |
1 PM/25,00 m2 stavbe, ne
anj kot 3 PM za obiskovalce |
|
DRUŽBENE DEJAVNOSTI |
|
Prireditveni prostori, kino, večnamenske dvorane, kulturni dom,
gledališče, šolske dvorane |
1 PM/5 sedežev |
|
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/20 sedežev |
|
Bolnišnice |
1 PM/3 postelje |
|
Zdravstveni dom
vi, ambulante, veterinarske ambulante |
1 PM na 30,00 m2 neto površine, ne manj kot 3 PM
|
|
Otroški vrtci |
2 PM/oddelek in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje
staršev |
|
Osnovne šole |
1 PM/učilnico, od tega najmanj 12 PM za kratkotrajno parkiranje
staršev |
|
Srednje šole |
1,25 PM/učilnico |
|
Posebne šole za oviranje v razvoju |
1 PM/7 učencev od teh najmanj 10 za kratkotrajno parkiranje
staršev |
|
Visoke šole |
1 PM/30,00 m2 neto površine |
|
ŠPORTNE DEJAVNOSTI |
|
Športna igrišča (brez gledalcev) |
1 PM/250,00 m2 površine igrišča |
|
Športna igrišča in stadioni s prostori za gledalce |
1 PM/250,00 m2 površine igrišča + 1 PM/10 sedežev |
|
Stavbe za šport (brez gledalcev) |
1 PM/50,00 m2 neto površine dvorane |
|
Stavbe za šport s prostori za gledalce |
1 PM/30,00 m2 neto površine dvor
ne, od tega 20 % PM za avtobuse |
|
GOSTINSKE DEJAVNOSTI |
|
Prehrambeni gostinski obrati |
1 PM/4 sedeže + 1 PM na tekoči meter točilnega pulta, ne manj
kot 5 PM |
|
Nastanitveni gostinski obrati |
1 PM/3 sobe |
|
PROIZVODNE DEJAVNOSTI |
|
Avtomatske avtopralnice |
5 PM/eno
ralno napravo |
|
Samopostrežne avtopralnice |
3 PM/pralni prostor |
|
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) |
6 PM/1 popravljalno mesto |
|
Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1PM/30,00 m2 neto površine, ne manj kot 2 PM |
|
Industrijski obrati (več kot 200 m2) |
1 PM/50,00 m2 neto površine |
|
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) |
1 PM/150,00 m2 neto površine |
|
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) |
ne manj kot 3 PM |
|
Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni
prostori) |
1 PM/80,00 m2 |
|
DRUGO |
|
Pokopališča |
1 PM/600,00 m2 površine, ne manj kot 10 PM |
|
|
|
(2) Za
dejavnosti, ki niso navedene v Preglednici 5 tega člena minimalno
število parkirnih ali garažnih mest, ki se ga upošteva pri izračunu
števila parkirnih mest na gradbeni parceli, opredeli pristojni organ
Občine. |
|
|
(3)
Zadostno število PM je treba zagotoviti kot parkirne površine, garažna
mesta ali garaže v kletnih in preostalih etažah. |
|
|
(4)
Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta
za zaposlene in obiskovalce. |
|
|
(5) Za
stanovanjske stavbe s petimi ali več stanovanjskimi enotami je treba 50
% parkirnih mest zagotoviti v izvennivojski izvedbi (podzemna parkirna
mesta). |
|
|
(6) Kadar
v EUP s podrobno namensko rabo SSvj zaradi obstoječega stanja na
gradbeni parceli (tradicionalni način zazidave in tipologija gradnje) ni
možno zagotavljati normativno predpisanega števila PM v skladu s prvim
odstavkom tega člena niti v skladu s šestim odstavkom tega člena, je
dopustno k objektu ali delu objekta zagotoviti manjše število PM, kot je
določeno v prvem odstavku tega člena, za kar je treba pridobiti soglasje
pristojnega organa Občine Bled. V kolikor so razpoložljiva javna
parkirna mesta, jih predlagatelj zagotovi ob soglasju upravljavca na
javnih parkiriščih. |
|
|
(7) Kadar
na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev
zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, je dopustno manjkajoča
parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe,
zagotoviti na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljavca in
ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju. |
|
|
(8) V
primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se
upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
|
|
(9) Za
kopališča in čolnarne ob jezeru se potrebe po PM zagotavlja v okviru
javnih parkirišč in garažnih stavb v okolici. |
|
|
|
|
|
104. člen |
|
|
(parkirne površine in garažne stavbe) |
|
|
(1)
Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene
tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju, da hrup in smrad ne motita
bivanja, dela in počitka v okoliških objektih ter da se s tem ne
zmanjšuje z odlokom predpisan faktor DOBP in delež zelenih površin na
raščenem terenu. |
|
|
(2)
Parkirišča se načrtujejo s čim manjšim številom prostostoječih prometnih
znakov in informacijskih tabel. Slednje se nadomesti z uporabo talnih
označb, uporabo različnih materialov in tlakov. |
|
|
(3) Pri
izvajanju podzemnih garažnih stavb je treba v največji možni meri
ohranjati kakovostno visokodebelno vegetacijo. |
|
|
(4)
Gradnja podzemnih garažnih stavb je v skladu s prvim odstavkom tega
člena dopustna pod parkirišči in utrjenimi dvorišči ter pod objekti. |
|
|
(5) Vhodi
v podzemne garažne stavbe se uredijo tako, da so vhodne in izhodne rampe
čim manj vidne. Kadar je podzemna garažna stavba pod objektom, se vhod
uredi v sklopu objekta, tako da vhodna in izhodna rampa nista vidni.
Vhod v garažo ne sme biti prizidek k objektu, ampak del objekta znotraj
predpisanih gabaritov. |
|
|
(6)
Parkirišča nestanovanjskih objektov, razen industrijskih stavb in
skladišč praviloma ne smejo biti locirana pred ulično fasado objekta. |
|
|
(7) Nove
parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba
ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Sadika novega
drevesa ima deblo višine najmanj 2,50 m in z obsegom najmanj 8-10 cm.
Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno. |
|
|
(8) Goriva
in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na
neškodljiv način. Garažne stavbe morajo imeti zagotovljeno možnost
prezračevanja. |
|
|
(9) Za
potrebe dolgoročnega urejanja mirujočega prometa se v središču Bleda
varujejo površine za podzemne garažne stavbe, ki so prikazane na karti
»Prikaz cestnega omrežja, podzemne garažne stavbe ter pristanišča in
vstopno-izstopna mesta na celinskih vodah«. |
|
|
(10) Na
območjih iz zgornjega odstavka ni dopustno postavljanje podzemnih ali
nadzemnih objektov, ki bi ovirali, onemogočali ali povečali stroške
izvedbe podzemnih garažnih stavb. Pred izvedbo posegov na teh območjih
je treba pripraviti oceno o skladnosti načrtovanega posega z ureditvijo
podzemnih garažnih stavb, ki jo potrdi in da soglasje k posegu pristojni
organ Občine Bled. |
|
|
(11)
Parkirišča za najem vozil so dopustna samo v sklopu hotelskih parkirišč. |
|
|
(12) V
območjih stanovanj parkirna mesta za tovorna vozila, ki presegajo 3,50
ton ter za avtobuse in priklopnike teh motornih vozil niso dopustna.
Parkiranje avtobusov je dopustno izključno na urejenih javnih parkirnih
mestih s soglasjem upravljavca, tovornih vozil nad 3,5 tone ter
priklopnikov pa izključno na urejenih parkirnih mestih znotraj območij
gospodarskih con. |
|
|
|
|
|
105. člen |
|
|
(zračni promet) |
|
|
(1) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov v coni B, letališča
Lesce katerih najvišji deli (vključno z antenami, dimniki, klimatskimi
napravami, reklamnimi panoji ipd.) presegajo nadmorsko višino 550,00
m.n.v. ali pa njihova skupna višina presega 25,00 m in ki utegnejo s
svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa
je treba označiti in zaznamovati v skladu predpisi. |
|
|
(2) Pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov v coni C letališča Lesce
(preostalo območje občine Bled, ki ni v coni B), katerih skupna višina
presega 25,00 m in ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost
zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje
pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in
zaznamovati v skladu predpisi. |
|
|
(3) Cona B
iz prvega odstavka tega člena je prikazana v Prikazu stanja prostora. |
|
|
|
|
|
3.12 Varovalni pasovi GJI |
|
|
|
|
|
106. člen |
|
|
(varovalni pasovi okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture) |
|
|
(1) Širina
varovalnih pasov obstoječe okoljske, energetske in elektronsko
komunikacijske infrastrukture je določena v spodnji preglednici. |
|
|
|
|
|
Preglednica 6:
Širina varovalnih pasov objektov in omrežij okoljske, energetske in
elektronske komunikacijske infrastrukture. |
|
|
|
|
|
|
1. vodovodno, kanalizacijsko omrežje, elektronski komunikacijski
vodi, vodi javne razsvetljave in drugi vodi, ki služijo določeni
vrsti gospodarske javne službe, razen tistih iz 2. in 3. točke
te tabele in razen priključkov na te v
de |
3,00 m |
|
2. elektroenergetski vodi nazivne napetosti: |
|
- 35 kV in 110 kV – nadzemni potek |
15,00 m |
|
- 35 kV in 110 kV – podzemni potek |
3,0
m |
|
- 10 ali 20 kV – nadzemni potek |
10,00 m |
|
- 10 ali 20 kV – podzemni potek |
1,00 m |
|
- RTP nazivne napetosti 35 kV in 110 kV |
15,00 m |
|
- RP in TP nazivne napetosti do 35 kV |
2,00 m |
|
3. plinovod: |
|
- prenosni |
100,00 m |
|
- distribucijski |
5,00 m |
|
|
|
2) Širina
varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega
infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od
zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje. Objekti na plinovodnem
omrežju so sestavni del infrastrukture oziroma omrežja. |
|
|
(3) Če so
z drugimi predpisi določeni drugačni varovalni pasovi posameznega
infrastrukturnega omrežja, od tistih, ki so navedenih v tem odloku, se
upošteva določila drugih predpisov. |
|
|
(4) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je treba
upoštevati predpise s področja graditve, obratovanja in vzdrževanja
infrastrukturnih objektov ter predpise, ki določajo pogoje in omejitve
gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju
varovalnih pasov. Posegi v varovalnih pasovih so dopustni na podlagi
soglasja pristojnega upravljavca omrežja GJI. |
|
|
(5) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni
dopustna gradnja objektov z varovanimi prostori: |
|
|
·
bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, stanovanjskih objektov, |
|
|
·
objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, |
|
|
·
objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, |
|
|
·
otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi, |
|
|
·
objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi
pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. |
|
|
(6) Za vse
vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave in spremembe
namembnosti), ki posegajo v varovalne pasove obstoječih
elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih
komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba predložiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti
elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi. |
|
|
(7) V
varovalnem pasu plinovoda do vključno 16 bar ima upravljavec
plinovodnega omrežja pravico nadzorovati dejavnosti in posege ter
pravico dostopa do plinovoda. |
|
|
(8)
Varovalni koridor za komunikacijske oddajne sisteme se določi za vsak
oddajnik posebej. V varovalnem koridorju pomembnejših elektronskih
komunikacijskih zračnih zvez, ki obsega območje od antene oddajnika, ki
se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer
delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in glede na
tehnološko izvedbo, je treba preveriti vpliv novogradnje na delovanje
elektronskih komunikacijskih zračnih zvez in pridobiti soglasje organa,
pristojnega za elektronske komunikacije. |
|
|
(9)
Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je
najmanj 2,00 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne
tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo
komunalne vode in javne odprte površne. |
|
|
|
|
|
107. člen |
|
|
(varovalni pasovi prometne infrastrukture) |
|
|
(1)
Varovalni pasovi cest, merjeni od zunanjega roba cestnega sveta na vsako
stran ceste, znašajo: |
|
|
·
regionalna cesta: 15,00 m, |
|
|
·
lokalna cesta: 10,00 m, |
|
|
videz,
strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino
uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa
vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo
in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. |
|
|
3.13 Varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in
naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba |
|
|
|
|
|
3.13.1
Celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
|
|
|
108. člen |
|
|
(splošni PIP za varstvo kulturne dediščine) |
|
|
(1) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
|
|
(2) Za
varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni
režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
|
|
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
|
|
(4) Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni rekonstrukcija
objekta ter gradnja novega objekta (vključno z dozidavo in nadzidavo ter
deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta) na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine, prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot. |
|
|
(5)
Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne
dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
|
|
(6) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V
primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP za celostno
ohranjanje kulturne dediščine veljajo pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. |
|
|
(7)
Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti in obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
|
|
(8) Za
vsak poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano kulturno dediščino je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za
posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
|
|
(9)
Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba
pridobiti tudi za posege v vile in krajevno značilne objekte iz 84.
člena tega odloka ter v EUP, če je tako določeno s PPIP za to enoto. |
|
|
(10) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. |
|
|
|
|
|
109. člen |
|
|
(kulturni spomeniki in varstvena območja dediščine) |
|
|
(1) Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih
opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi. |
|
|
(2) Za
varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni
režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
|
|
110. člen |
|
|
(registrirana kulturna dediščina) |
|
|
(1) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dopustni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v
tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP,
kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v nadaljevanju tega člena in v naslednjem členu. |
|
|
(2)
Registrirana stavbna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
|
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
|
|
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova (zidovi, oboki
stropovi, lega komunikacij v objektu), |
|
|
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, barva in oblika kritine, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni
detajli), |
|
|
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora (razpored prostorov in njihova medsebojna povezava), |
|
|
·
sestavine in pritikline, |
|
|
·
stavbno pohištvo in notranja oprema, |
|
|
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
|
|
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih -
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
|
|
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
|
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
|
(3)
Registrirana naselbinska dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
|
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
|
|
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
|
|
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki
itd.), |
|
|
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti terena, potek poti, lego vzpetin itd.), |
|
|
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja (gozdni robovi, odprta
krajina, vodotok, vzpetina itd.), |
|
|
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, barva
kritine), |
|
|
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
|
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
|
|
·
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov (klopi, razsvetljava itd.), |
|
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
|
(4)
Registrirana kulturna krajina in zgodovinska krajina – ohranjajo se
varovane vrednote, kot so: |
|
|
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (oblike, barve itd.), |
|
|
·
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter
členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
|
|
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
|
|
·
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja), |
|
|
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
|
|
·
podoba prisotnih naselij (vegetacija, višine objektov, oblika, naklon in
barva kritine) |
|
|
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
|
|
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
|
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
|
(5)
Registrirana vrtnoarhitekturna dediščina – ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
|
|
·
zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
|
|
·
grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
|
|
·
naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
|
|
·
podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
|
|
·
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in
obstoj rastlin, in |
|
|
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
|
|
(6) Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. |
|
|
(7)
Registrirana memorialna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
|
|
·
avtentičnost lokacije, |
|
|
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
|
|
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
|
|
(8) Druga
dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
|
|
·
materialna substanca, ki je še ohranjena, |
|
|
·
lokacija in prostorska pojavnost, |
|
|
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
|
(9) V
primeru, da se pri posamezni enoti kulturne dediščine varujejo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je treba
upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča v šestem
odstavku tega člena in v 111. členu tega odloka. |
|
|
|
|
|
111. člen |
|
|
(registrirano arheološko najdišče) |
|
|
(1) Za
arheološka najdišča, ki so registrirana kulturna dediščina, poleg določb
108. in 110. člena tega odloka velja, da je na njihovem območju
prepovedano predvsem: |
|
|
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
|
·
poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
|
|
·
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
|
|
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
|
|
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
|
|
(2)
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
|
·
če
ni možno najti drugih rešitev in |
|
|
·
če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
|
|
(3) Obseg
in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za
varstvo kulturne dediščine. |
|
|
(4) V
primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave prostorskega akta.
|
|
|
(5) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je treba pri organu, pristojnem za varstvo kulturne dediščine
pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg
in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojni organ. |
|
|
(6) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
|
(7) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
|
(8) Zaradi
varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi. |
|
|
|
|
|
112. člen |
|
|
(vplivno območje kulturne dediščine) |
|
|
V vplivnih
območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
|
|
|
|
|
3.13.2
Ohranjanje narave |
|
|
|
|
|
113. člen |
|
|
(ohranjanje narave) |
|
|
(1)
Zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave, posebna
varstvena območja Natura 2000, potencialna posebna ohranitvena območja
Natura 2000 in ekološko pomembna območja so razglašeni ali določeni s
posebnimi predpisi in se v skladu z njimi tudi varujejo. |
|
|
(2) Za
vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave je obvezno pridobiti
projektne pogoje in soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave.
Posegi ne smejo biti v nasprotju z izdanim soglasjem. |
|
|
(3)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili območja varstva
narave ter ogrozili biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali
zavarovano območje, niso dopustni. |
|
|
(4)
Turistična in rekreacijska izraba na območjih z naravovarstvenim
statusom je možna ob predhodnem soglasju iz drugega odstavka tega člena
ter v skladu z odloki o zavarovanju. |
|
|
(5) Na
območjih z naravovarstvenim statusom je vožnja z motorji in
štirikolesniki prepovedana na območjih izven prometnic. |
|
|
(6) Pri
posegih v naravne vrednote ter pri posegih, ki lahko vplivajo na biotsko
raznovrstnost, se upošteva življenjski ciklus živali in rastlin. |
|
|
(7) Za
posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v
primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za
ohranjanja narave, upoštevati pogoje slednjega. |
|
|
(8) Ob
nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje objektov
je treba obvestiti ZRSVN, OE Kranj, ki bodo jamo oziroma najdbo
pregledali in dali navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma
sanacijo podzemnega habitata. |
|
|
(9) Na
območjih, kjer se pojavljajo invazivne rastlinske vrste in se bodo
izvajala gradbena dela, je treba pred začetkom gradbenih del v
sodelovanju z organom, pristojnim za ohranjanje narave in Društvom za
varstvo okolja Bled pripraviti potrebne ukrepe, s katerimi se prepreči
širjenje invazivnih rastlin in območje ustrezno sanira. Zemljina,
okužena z deli invazivnih rastlinskih vrst, se sme odvažati le na
deponije, ki so že okužene. Dele porezanih invazivnih rastlin se na
mestu samem sežge. Gradbeno mehanizacijo z okuženega območja je treba
pred odhodom pregledati in ustrezno očistiti. Območja gradbišč se po
končani gradnji v najkrajšem možnem času zasadi z lokalno značilnimi
rastlinskimi vrstami. |
|
|
(10) V EUP
ZA-1, ZA-2, ZA-3, ZA-4, ZA-5, ZA-7, ZA-9, ZA-10, BK-1, BK-2, BK-3, BK-4,
HO-1, SD-1 in SD-4 se zaradi zagotavljanja ugodnega stanja
kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Berje – Zasip – navadnega
netopirja, osvetljevanje naselja, dovoznih cest, parkirišč in
osvetljevanje objektov zmanjša na najnižjo raven. Območij, za katera
osvetljevanje ni nujno potrebno, se ne osvetljuje. Za osvetljevanje se
uporabljajo le žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo
svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice
(nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in
visokotlačne živosrebrne žarnice. Svetilke naj bodo nepredušno zaprte,
da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja
svetlobe nad vodoravnico. Med 23:00 in 05:00 se zmanjša osvetljenost
vseh javnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša
svetilnost. V času izven obratovanja objektov se pripadajočih parkirišč
ne osvetljuje, prav tako se v tem času ne osvetljuje reklamnih panojev.
Cerkve sv. Janeza Krstnika v Zasipu se ne osvetljuje. Osvetljevanje je
sprejemljivo izjemoma, vendar le na podlagi pozitivnega mnenja organa,
pristojnega za ohranjanje narave, in ekspertnega mnenja strokovnjaka za
netopirje. |
|
|
(11)
Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana v Prikazu stanja
prostora. |
|
|
|
|
|
3.13.3
Varstvo okolja in naravnih dobrin |
|
|
|
|
|
114. člen |
|
|
(varovanje in izboljšanje okolja) |
|
|
Gradnja
objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe
namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča
večjih motenj v okolju, kot so dopustne s predpisi. |
|
|
115. člen |
|
|
(varovanje in izboljšanje zraka) |
|
|
(1) Pri
načrtovanju, gradnji in urejanju novih objektov ter površin je treba
upoštevati vse predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da pri
obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije. |
|
|
(2) Pri
načrtovanju, gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih stavb je treba
upoštevati vse predpise za učinkovito rabo energije, da se zmanjšata
raba energije in onesnaženost zraka. |
|
|
(3) Vire
onesnaževanja zraka z neprijetnimi vonjavami kot so uporaba gnojevke,
oskrba in predelava odpadkov, odvajanje in čiščenje odpadnih vod,
priprava hrane v hotelih in gostinskih lokalih ipd. je treba upravljati
na način, ki v največji možni meri zmanjšuje emisijo. |
|
|
(4)
Uporaba odprtega ognja v naseljih je prepovedana. |
|
|
(5) Pri
načrtovanju naselij se z vidika varovanja in izboljšanja zraka upošteva: |
|
|
nove
stanovanjske površine in površine za turizem se ne načrtuje neposredno
ob območjih proizvodnih dejavnosti, izjema so obstoječi stanovanjski in
turistični objekti, |
|
|
zelene
površine za oddih in rekreacijo se varujejo pred pozidavo, |
|
|
naselja se
med seboj povezuje s kolesarskimi in peš potmi. |
|
|
|
|
|
116. člen |
|
|
(varstvo površinskih voda) |
|
|
(1)
Premostitve voda na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtujejo tako,
da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda
in vodni režim. Zagotoviti se morajo izravnalni ukrepi. |
|
|
(2) Na
vodnem in priobalnem zemljišču niso dopustne dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko: |
|
|
·
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
|
|
·
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
|
|
·
ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, |
|
|
·
onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
|
|
(3) Za
vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih
objektov, odvzemom proda in peska, vzdrževanjem obrežne vegetacije in
drugimi posegi, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali
stanje voda, je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode. |
|
|
(4)
Odvzemanje naplavin je dopustno le v obsegu in na način, ki bistveno ne
spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in
obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda. |
|
|
(5)
Pridobivanje rečnih agregatov je dopustno kot čiščenje urejenih
(reguliranih) vodotokov, kot čiščenje strug hudournikov, kadar gre za
varovanje pred hudourniki in zasipavanjem kmetijskih površin, na
podlagi strokovnih preveritev ter kot čiščenje rečnih strug na podlagi
usmeritev organa, pristojnega za vode. |
|
|
(6)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji organa, pristojnega za vode. |
|
|
(7)
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne
vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dopustno samo
na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na področju
varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je
prepovedano. |
|
|
(8)
Neposredno odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in
druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali
odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali
zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih
posegov, in so v stiku s podzemno vodo, ni dopustno. |
|
|
(9) V
naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih
zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali
podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala
njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
|
|
(10)
Zaradi nevarnosti vnosa ali prenosa sladkovodnih invazivnih vrst (npr.
zebraste školjke ali trikotničarke) se plovila in ostalo opremo pred
premikom med vodnimi sistemi očisti školjk in drugih vodnih organizmov. |
|
|
(11) Na
območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti dela
izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v
podtalnico ali kanalizacijo. |
|
|
(12)
Širina obrežne drevnine je pri vodotokih z rečnim koritom širšim od 2,50
m praviloma 10,00 m, vendar ne manj kot 5,00 m. Obrežne drevnine ni
dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti oziroma sanirati. |
|
|
|
|
|
117. člen |
|
|
(priobalno zemljišče) |
|
|
(1) Pri
urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba
upoštevati meje priobalnih zemljišč. |
|
|
(2)
Zunanja meja priobalnih zemljišč za Savo Dolinko in Savo Bohinjko je
15,00 m, zunaj območij naselij najmanj 40,00 m. Na vseh ostalih
vodotokih je zunanja meja priobalnih zemljišč 5,00 m, na Blejskem jezeru
v skladu z uredbo, ki določa zunanje meje priobalnega zemljišča jezera. |
|
|
(3) Sistem
dovoda sveže vode med Radovno in Blejskim jezerom ter sistem natege iz
Blejskega jezera v Savo Bohinjko sta del sanacijskega sistema Blejskega
jezera, ki je uvrščen na Seznam obstoječe vodne infrastrukture (Uradni
list RS, št. 96/06). Zunanja meja priobalnega zemljišča je 5,00 m in
mora biti prikazana v projektni dokumentaciji za poseg. |
|
|
(4)
Dopustnost in pogoje za posege v priobalno zemljišče določajo predpisi s
področja upravljanja voda. |
|
|
(5) Za vse
posege v priobalno zemljišče vodotokov in za območja iz tretjega
odstavka tega člena je treba pridobiti soglasje in pogoje organov,
pristojnih za vode in za ohranjanje narave. |
|
|
(6) Na
priobalnem zemljišču gradnja novih objektov ni dopustna, razen za
obstoječe objekte in naprave za katere so dopustni rekonstrukcija,
vzdrževanje, sprememba namembnosti in gradnja novega objekta na mestu
poprej odstranjenega objekta, če: |
|
|
·
se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
|
|
|
·
se
s tem ne poslabšuje stanja voda, |
|
|
·
je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
|
|
·
se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
|
|
·
to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
|
|
·
se
z rekonstrukcijo ali gradnjo novega objekta na mestu poprej
odstranjenega oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
|
|
(7) Na
priobalnem zemljišču vode mora biti skladno s predpisi o vodah omogočen
prost dostop do vode. |
|
|
(8) Na
priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin ter izvajanje dejavnosti in posegov, ki bi lahko
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč. Prepovedano je tudi
odlaganje odpadkov, nevarnih snovi ter odkopanih in odpadnih materialov. |
|
|
(10) Pri
ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča se v največji meri
ohranja obstoječa vegetacija oziroma se vodotok praviloma prepušča
naravnim procesom. Na ogroženih območjih se urejanje voda izvaja z
ustreznimi tehničnimi ukrepi glede na stopnjo nevarnosti. Uporabljajo se
naravni materiali, vidnega betona mora biti čim manj. Kjer razmere
dopuščajo, se ohranjata naraven potek in vzdolžna razgibanost vodotoka
(meandri, brzice, tolmuni, mrtvi rokavi ipd.). Posegi se izvajajo v
skladu s pogoji in soglasjem organov, pristojnih za vode in za
ohranjanje narave. |
|
|
(11) Na
priobalnem zemljišču Blejskega jezera je dopustna le sanitarna sečnja.
Pri izvajanju sečnje je treba ohranjati vsa tipična drevesa, ki tvorijo
značilno podobo obale. Pri urejanju priobalnega zemljišča se uporabljajo
lokalno značilni materiali. |
|
|
|
|
|
118. člen |
|
|
(prispevno območje Blejskega jezera) |
|
|
(1) V
prispevnem območju jezera niso dopustni posegi, ki bi lahko povzročili
onesnaženje jezera. Za vse posege je treba pridobiti mnenje organa,
pristojnega za ohranjanje narave. |
|
|
(2) V
primeru, da se gradnja načrtuje na nadmorski višini nižji od 500,00 m,
je treba priložiti k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi
geomehansko poročilo. Šteje se, da je gradnja na nadmorski višini nižji
od 500,00 m, če je več kot 50 % gradbene parcele nižje od te nadmorske
višine. |
|
|
(3) Na
prispevnem območju jezera je obvezna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje, oziroma uporaba malih komunalnih čistilnih
naprav skladno s predpisi, ki urejajo dovoljene emisije snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
|
(4)
Prispevno območje je prikazano v Prikazu stanja prostora. |
|
|
|
|
|
119. člen |
|
|
(varstvo vodnih virov) |
|
|
(1) Za
zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo je treba vse obstoječe in
potencialno pomembne vodne vire varovati pred onesnaženjem, spodbujati
varčno in smotrno rabo pitne vode ter vzpostaviti nadzor nad lokalnimi
viri pitne vode. |
|
|
(2) Na
vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile
količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dopustni so ukrepi, s
katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov ter posegi v
skladu s predpisi, ki določajo kriterije za določitev vodovarstvenih
območij, oziroma posegi, za katere iz rezultatov analize tveganja za
onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega
sprejemljivo in v skladu s predpisi o vodovarstvenih območjih. |
|
|
(3) Za vse
posege na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti pogoje in soglasje
organa, pristojnega za vode. V primeru neskladja tega odloka s pogoji
organa, pristojnega za vode, je treba upoštevati pogoje slednjega. |
|
|
(4) Na
območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno
spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih
dejavnosti. Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v
katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na
področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter
objektov in naprav za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju
prepovedana. |
|
|
|
|
|
120. člen |
|
|
(varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
|
|
(1) Na
kmetijskih zemljiščih je dopustna izboljšava ekološkega stanja tal z
vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s
predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru: |
|
|
·
rekultivacije tal, |
|
|
·
zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal. |
|
|
(2) Pri
vnosu novih zemljin na kmetijska zemljišča iz prvega odstavka tega člena
je potrebno vsakokratno preverjanje vsebnosti invazivnih vrst. |
|
|
(3) Pri
vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji
drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih
kmetijskih površin. |
|
|
(4) Pri
urejanju kmetijskih zemljišč in pri kmetijskih agromelioracijah je treba
ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine
dreves ter ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to
dopuščajo, se ohranja prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali
se jo ponovno zasadi. |
|
|
(5) Na
območjih kmetijskih zemljišč se obstoječa drevesa in živice ohranja. V
kolikor obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih
zahtev ni možno ohranjati, se jih nadomesti. Upošteva se vrstno sestavo
in razmestitev vegetacije pred odstranitvijo. |
|
|
(6)
Ureditev vrtin ali vodnjakov za potrebe namakanja kmetijskih površin, je
dopustna le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance
ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene, in bo za to
pridobljeno vodno dovoljenje v skladu s predpisi o vodah. |
|
|
|
|
|
121. člen |
|
|
(varstvo gozdnih zemljišč) |
|
|
(1) Za vse
posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za gozdove ne glede na namensko rabo v OPN. |
|
|
(2)
Območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so določena s
predpisi o gozdovih. Posegi vanje so dopustni v skladu s temi predpisi
in gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarskega območja Bled. |
|
|
(3) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za
divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov določi organ,
pristojen za gozdove, v sodelovanju s strokovnimi službami za ohranjanje
narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. |
|
|
(4)
Preprečuje se ureditev preširokih žičnospravilnih linij, nove gozdne
prometnice pa se načrtuje pazljivo. |
|
|
(5) Pri
novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je treba zagotoviti
zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, praviloma v širini 30,00 m.
Za gradnje v 30,00 m širokem pasu je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za gozdove. V primeru poškodb se gozdni rob sanira in
ponovno vzpostavi v celotni višinski slojevitosti. |
|
|
(6) Ob
načrtovanju in izvajanju gradenj ali drugih del je treba omogočiti
neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih
zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poti jih je
treba nadomestiti z novimi. |
|
|
(7)
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
|
(8) Na
površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v
primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za
kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno
uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
Preprečevati je treba goloseke. |
|
|
(9)
Ohranjati je treba značilnosti kulturno krajinskega vzorca z
upoštevanjem značilne razporeditve gozdnih mas v prostoru, ekološkega
ravnovesja, avtohtone obrežne vegetacije, gozdnih otokov v kmetijski
krajini, naseljih in ob njih ter značilnosti oblikovanja gozdnega roba. |
|
|
(10)
Gozdne otoke v urbanem okolju je treba ohranjati v največji možni meri,
v strnjenih gozdovih pa zagotoviti redno vzdrževanje košenic in
preprečiti njihovo zaraščanje. |
|
|
(11) Pri
gospodarjenju s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja
izven naselji se upoštevajo naslednje smernice: |
|
|
·
pri
obvodnem drevju in grmovni vegetaciji je treba skrbeti za stopničasto
zgradbo s pestro drevesno in grmovno sestavo, ki se bo obnavljala
postopno, |
|
|
·
posamezna stara drevesa in osamelce sredi kmetijskih površin je treba
ohranjati do sanitarne sečnje, ta drevesa je treba pravočasno
nadomestiti s saditvijo iste drevesne vrste. |
|
|
(12)
Območja iz drugega odstavka tega člena so prikazana v Prikazu stanja
prostora. |
|
|
|
|
|
3.13.4
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obramba |
|
|
|
|
|
122. člen |
|
|
(varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) |
|
|
(1)
Interese in potrebe po zaklanjanju prebivalstva in dobrin v izrednih
razmerah se ureja skladno s področnimi predpisi. |
|
|
(2)
Objekti morajo biti projektirani in grajeni potresno odporno v skladu s
predpisi glede na območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC
lestvici, geološko sestavo tal in namembnost objekta. Na celotnem
območju občine
je obvezna
ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija
zdrži rušenje objektov nanjo. |
|
|
(3) Karta
potresne nevarnosti uvršča območje občine Bled v območja, kjer projektni
pospešek tal dosega vrednosti 0.175 in 0.200. |
|
|
(4) Pri
načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev se upošteva prostorske,
gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom,
rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh
posegih se mora upoštevati: |
|
|
·
pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, |
|
|
·
potrebne odmike med objekti v skladu s predpisi ali potrebno
protipožarno ločitev, |
|
|
·
prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
|
|
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega
omrežja v skladu s predpisi, |
|
|
·
zagotovitev površin za potrebe evakuacije. |
|
|
(5) Za
primer naravnih in drugih nesreč se površine za pokop večjega števila
ljudi zagotavljajo na obstoječih pokopališčih na Bledu, v Bohinjski
Beli, Zasipu in Ribnem. Ob množičnem poginu živali se odstranitev
kadavrov opravlja z odvozom in sežigom pri dogovorjenem koncesionarju.
Površine za deponijo ruševin so v gramoznici pri Ribnem. Zelene površine
ter športne in druge javne odprte površine se ob naravnih in drugih
nesrečah lahko uporabijo za umik iz objektov kot območje za evakuacijo
prebivalstva, začasno nastanitev prebivalcev in za zbiranje reševalnih
ekip. |
|
|
|
|
|
123. člen |
|
|
(varstvo pred poplavami) |
|
|
(1)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s
predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del Prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del Prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
|
|
(2) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
|
|
(3) Na
poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov. Gradnja novega objekta je dopustna le na
mestu poprej odstranjenega objekta, nov objekt pa je po velikosti in
namembnosti enak odstranjenemu. Navedeni posegi ne smejo poslabšati
obstoječe poplavne varnosti ter vplivati na vodni režim in stanje voda.
Za vsak tovrstni poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti
vodno soglasje. |
|
|
(4) Ne
glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem
območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih
dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
|
|
(5)
Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno
podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova
celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v Prikazu stanja prostora
prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte
razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
|
|
124. člen |
|
|
(plazljiva in erozijsko nevarna območja) |
|
|
(1)
Na erozijskih območjih, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske,
globinske ali bočne erozije, je prepovedano: |
|
|
·
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
|
|
·
ogoljevanje površin, |
|
|
·
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
|
|
·
zasipavanje izvirov, |
|
|
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazovitih zemljiščih, |
|
|
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
|
·
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, ki ni skladno z
usmeritvami gozdno gospodarskega načrta, |
|
|
·
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
|
|
·
odvzemanje naplavnih z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
|
|
·
vlačenje lesa, ki ni skladno z usmeritvami gozdno gospodarskega načrta. |
|
|
(2)
Na plazljivih območjih, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave
tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev, je
prepovedano je prepovedano: |
|
|
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
|
|
·
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
|
|
·
izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
|
|
·
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
|
|
(3)
Na plazovitih območjih, kjer zaradi klimatskih in topografskih razlogov
redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika verjetnost,
da se pojavijo, je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter
preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla,
labilna ali drugače ogrožena zemljišča. |
|
|
(4) Na
plazljivih in erozijsko ogroženih zemljiščih je treba za gradnjo ali za
poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo
organizacije s področja geomehanike. Upoštevati in izvesti se mora
ustrezne protierozijske ukrepe. |
|
|
(5) Z
urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest, tudi cest na
planine, se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov. Urejanje pašnikov je treba izvesti pravočasno, da se
površine zarastejo do jesenskega deževja. |
|
|
(6)
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba
zavarovati pred erozijo. Brežine z nižjimi nagibi je treba zatraviti,
utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo
podlago. V primeru, da naravna zavarovanja brežin z nižjimi nagibi niso
zadostna, in pri strmejših brežinah je treba uporabljati take elemente
za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami. |
|
|
(7)
Plazljiva in erozijsko nevarna območja so prikazana v Prikazu stanja
prostora. |
|
|
|
|
|
125. člen |
|
|
(območja za potrebe obrambe) |
|
|
(1)
Območja izključne rabe so namenjena izključno za obrambne potrebe, na
katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje
in delovanje vojske. Na območjih izključne rabe so dovoljene prostorske
ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture za potrebe
obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost. |
|
|
(2)
Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe,
vendar se jih lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob
naravnih in drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za
obrambne potrebe. Na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe
posegi v prostor ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe
v navedenih primerih, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče
izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj
vzpostaviti. |
|
|
(3)
Območja omejene in nadzorovane rabe prostora obsegajo varnostna območja
objektov, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih
razlogov. Dovoljena je obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba
ter uporaba komunikacij. Dopustne so gradnje in rekonstrukcije objektov,
razen tistih, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi in
prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. V 4,00 m pasu ob
ograjenih območjih za potrebe obrambe ni dovoljena gradnja stavb in
krajinske ureditve zelenih površin s podrastjo in drevjem. Gradnje in
rekonstrukcije objektov ne smejo omejevati funkcionalnosti območij za
potrebe obrambe. Za gradnje in rekonstrukcije je treba pridobiti
soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. |
|
|
(4) Za
vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00
m, je treba v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi
stebri ali antenskimi stolpi pridobiti pogoje in soglasje ministrstva
pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1,00 km od
navedenih območij. Za vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad
terenom presega 25,00 m, je treba v širšem okolišu območij za potrebe
obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi pridobiti pogoje in
soglasje ministrstva pristojnega za obrambo razen v okolišu območij za
potrebe obrambe na vzpetinah izven naselij. Za širši okoliš šteje
oddaljenost do 2,00 km od navedenih območij. |
|
|
(6)
Območja iz tega člena so prikazana v Prikazu stanja prostora. |
|
|
|
|
|
3.14 Varovanje zdravja |
|
|
|
|
|
126. člen |
|
|
(varovanje pred hrupom) |
|
|
(1)
Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki za posamezna območja podrobnejše
namenske rabe prostora določajo stopnje varstva pred hrupom. |
|
|
(2) I.
stopnja varstva pred hrupom (mirno območje na prostem) se določa za
zavarovana območja, določena v skladu s predpisi s področja ohranjanja
narave (Triglavski narodni park). |
|
|
(3) II.
stopnja varstva pred hrupom se določa za območja stanovanj (SSe, SSv,
SB), območja centralnih dejavnosti (površine za zdravstvo v neposredni
okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč) in posebna območja,
namenjena površinam za turizem (BT). V posebnih primerih se II. stopnja
varstva pred hrupom določi za območja za oddih, rekreacijo in šport
(ZS), parke (ZP), mestne parkovne gozdove (ZPg), vodne površine (VC) in
za gozdove s posebnim namenom (Gpn) in varovalne gozdove (Gv). Območja z
II. stopnjo varstva pred hrupom določi Občina in v veljavo stopijo po
potrditvi ministra, pristojnega za okolje. Do potrditve ministra velja
na teh območjih III. oziroma IV. stopnja varstva pred hrupom. |
|
|
(4) III.
stopnja varstva pred hrupom se določa za območja stanovanj (SK, SSvj),
območja centralnih dejavnosti (CU, CD), posebna območja (BC), območja
zelenih površin (ZS, ZP, ZPg, ZK, ZD), površine razpršene poselitve (Ak)
ter za območja voda. |
|
|
(5) IV.
stopnja varstva pred hrupom se določa za območja proizvodne dejavnosti
(IG, IK), prometne infrastrukture (PC, PŽ, PO), energetske in okoljske
infrastrukture (E, O), na območjih za potrebe obrambe (F, f), območjih
mineralnih surovin (LN) ter na območjih kmetijskih, gozdnih in ostalih
območij (K1, K2, G, Gpn, Gv, OO). |
|
|
(6)
Območja varstva pred hrupom so prikazana na karti »Prikaz enot urejanja
prostora, območja varstva pred hrupom«. |
|
|
(7) Na
območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe
stanovanjske objekte na teh območjih varovati ali urejati pod pogoji za
III. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
(8)
Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati
vrednosti, določenih s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v
okolju. Novogradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav ne
smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom oziroma ne smejo
povzročiti povečanja obremenitve s hrupom na območjih, v katerih je
obremenitev s hrupom že čezmerna. |
|
|
(9) Za
nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za
preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice njihovega
obratovanja. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost
ukrepi zmanjšanja emisije hrupa na viru pred ukrepi za preprečevanje
širjenja hrupa v okolje. |
|
|
(10)
Upravljavec je za vir hrupa dolžan zagotoviti obratovalni monitoring
hrupa in za njegovo obratovanje, če tako zahteva predpis, pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje. |
|
|
(11) Pri
pripravi OPPN je glede na stanje okolja in občutljivost območja treba v
okviru strokovnih podlag v elaboratu varstva pred hrupom za območje OPPN
ali v postopku celovite presoje vplivov na okolje za OPPN določiti vpliv
predvidenih posegov na območju OPPN na obremenitev okolja s hrupom ter
skladno s tem zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. |
|
|
(12) Pri
novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v
varovalnih pasovih javnih cest je vse posege treba načrtovati tako, da
ne bo treba izvesti dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa.
Stanovanjska gradnja na s hrupom preobremenjenih območjih ni dovoljena.
Postavitev protihrupnih ograj je dopustna na podlagi prostorskih
preveritev in utemeljitev. |
|
|
(13) Mejne
vrednosti kazalcev hrupa so lahko presežene v času trajanja javnih
prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov na prostem, na katerih se
uporabljajo zvočne ali druge naprave, ki povzročajo hrup, za kar je
treba pridobiti soglasje organa, ki ima pristojnost na podlagi
predpisov. Kritične vrednosti hrupa v nobenem času ne smejo biti
presežene. |
|
|
(14)
Predvajanje žive ali mehanske glasbe na odprtih terasah in vrtovih
gostinskih lokalov je dovoljeno pod pogoji v uporabnem dovoljenju ob
upoštevanju stopnje varstva pred hrupom za območje, na katerem je
lociran lokal. |
|
|
(15)
Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite,
reševanja in pomoči. |
|
|
|
|
|
127. člen |
|
|
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
|
(1)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja ter rekonstrukcija obstoječih objektov, ki so
vir elektromagnetnega sevanja, ne smejo presegati obremenitev okolja, ki
jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
|
|
(2) Glede
na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja
za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta
določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem. |
|
|
(3) I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovskoposlovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju. |
|
|
(4) II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena
kot I. območje. |
|
|
(5) II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. |
|
|
(6) Glede
posegov v vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja ter odmikov od
teh virov se upošteva določila 106. člena tega odloka. |
|
|
|
|
|
128. člen |
|
|
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
|
(1)
Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem se zagotavlja z zmanjšano porabo
električne energije na prebivalca, okolju prijaznim režimom
osvetljevanja (nočni varčevalni režim, ob upoštevanju osnovnih prometno
varnostnih dejavnikov), zmanjševanjem emisij svetlobe v okolje pri
osvetljevanju objektov, z daljinskim nadzorom in upravljanjem ter z
zamenjavo in uporabo varčnih ter okolju prijaznih svetilk in sijalk, v
skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. |
|
|
(2)
Postavitev naprav, ki z laserskim žarkom osvetljujejo nebo ali pobočja,
ni dopustna. |
|
|
|
|
|
129. člen |
|
|
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo,
osončenjem in kakovostjo bivanja) |
|
|
(1)
Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
|
|
(2)
Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih prostorih:
dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba,
naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: |
|
|
·
dne
21. 12. – najmanj 1 uro, |
|
|
·
dne
21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
|
|
(3)
Določba drugega odstavka tega člena ne velja, kadar leži stavba na
severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne omogoča izvedbe
določbe osončenja. |
|
|
(4) V času
visoke turistične sezone (junij, julij, avgust, september) je
prepovedano gnojenje z gnojevko in hlevskim gnojem v oddaljenosti manj
kot 100,00 m od roba strnjenih naselij ter na prispevnem območju
Blejskega jezera. |
|
|
(5)
Objekte za kmetijsko proizvodnjo je treba graditi in uporabljati na
način, da se omilijo vplivi na okoliška bivalna okolja, predvsem z
izbiro tehnologije reje živali, z zasnovo objektov (vhodov in drugih
odprtin), ki onemogoča širjenje vonjav v smeri proti stanovanjskim
stavbam, dnevnim dodajanjem nastilja, pravilno tehnološko obdelavo
silaže, prezračevanjem gnojevke in njenim razvažanjem v neprepustni
cisterni, ustrezno dimenzionirano, vodotesno, proti kislinam in
alkalijami odporno zasnovo gnojnih jam, zbirnih jaškov in kanalov,
njihovim rednim čiščenjem, nadkrivanjem gnojnih jam, izvajanjem gnojenja
po letnem gnojilnem načrtu, izvajanjem opravil kot so spravilo sena,
slame in zamenjava nastilja v času brezvetrja ter rednim izvajanjem
dezinfekcije in deratizacije. |
|
|
|
|
|
130. člen |
|
|
(spremljanje stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi) |
|
|
Občina
skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce,
navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz
državnega monitoringa. Za ta namen pripravi podrobnejši program
spremljanja stanja okolja. |
|
|
|
|
|
4.
Splošni PIP za posamezna območja podrobnejše namenske rabe |
|
|
|
|
|
131. člen |
|
|
(območja stanovanj) |
|
|
1) Splošni
PIP za stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske stavbe (SSe): |
|
|
|
|
|
|
1. SSe – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA ENO IN DVOSTANOVANJSKE STAVBE |
|
1 Namenska raba
Stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske stavbe so
namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
|
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
FZ = 35 %
DOBP = 30 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12610 Stavbe za kulturo in
razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in
srednješolsko izobraževanje (vrtci, osnovne šole),
– 24110
Športna
igrišča: samo igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča
v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo,
garderobe,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine,
– 12420 Garažne stavbe: razen javnih garaž in garažnih hiš. |
|
4 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni objekti so:
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 uporabne
površine objekta ali dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2
uporabne površine objekta ali dela objekta).
b) Pogojno so dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– v stanovanjskih objektih sta kot gostinski nastanitveni
dejavnosti pogojno dopustna sobodajalstvo in oddajanje
apartmajev. Pri tem je skupna površina ene ali dveh
stanovanjskih enot vsaj 50 % uporabne površine objekta,
preostala uporabna površina objekta pa je lahko namenjena
oddajanju sob ali apartmajev. Sobe in apartmaji so namenjeni
oddajanju kot dejavnosti lastnika, kar mora biti razvidno iz
zasnove objekta in instalacij (skupni priključki brez
odštevalnih števcev, skupno ogrevanje);
– pisarniške in poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti
(razen vzdrževanja in popravila motornih vozil) ter dejavnosti
osebnih storitev, pri čemer sme biti površina prostorov za
dejavnost največ 30 % uporabne površine posameznega
stanovanjskega objekta.
c) Objekti in dejavnosti iz točk a) in b) so dopustni, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v stavbi,
– dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna
vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom,
– dopustne dejavnosti iz točke b) kumulativno ne smejo presegati
deleža največ 50 % uporabne površine objekta. |
|
5 Oblikovanje objektov
5.1 Gabariti
– tlorisni gabarit je podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,2 in je lahko členjen;
– višinski gabarit: etažnost P+1+M, pri čemer višina kapi
ne sme segati višje od 5,50 m nad koto pritličja.
5.2 Posebnosti
Za spodnje objekte veljajo oblikovalska določila za stavbe v
območjih z naslednjo podrobno namensko rabo:
– za objekte 12610, 12301, 12304 oblikovalska določila območij
CU,
– za objekte 12630 oblikovalska določila območij CDi,
– za obstoječe večstanovanjske objekte oblikovalska določila
območij SSv,
– za obstoječe kmetijske objekte določila območij SK. |
|
|
|
2) Splošni
PIP za stanovanjske površine za večstanovanjske stavbe (SSv): |
|
|
|
|
|
|
2. SSv – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA VEČSTANOVANJSKE STAVBE |
|
1 Namenska raba:
Stanovanjske površine za večstanovanjske stavbe so namenjene
bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
FZ = 30 %
FI = 1,1
DOBP = 20 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti:
– 11220 Tri in večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
samo dom za starejše osebe,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje
(vrtci, osnovne šole),
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine,
– 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja). |
|
4 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
a) V večstanovanjskih stavbah so naslednje pogojno dopustne
nestanovanjske dejavnosti dopustne samo v pritličju in kleti, če
se s tem ne odvzema funkcionalnih površin stanovanj kot so
kleti, shrambe, kolesarnice ipd.:
– trgovina na drobno (razen z motornimi vozili), storitvene
dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil),
dejavnosti osebnih storitev, zdravstvo in socialno varstvo ter
kultura, če služijo tem območjem.
b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v stavbi,
– zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore dejavnosti,
– dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna
vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
c) V stanovanjih večstanovanjskih stavb so mirne dejavnosti, ki
ne potrebujejo obiska strank dopustne v skladu s predpisi, ki
urejajo področje stanovanjskih stavb in stanovanj. |
|
5 Oblikovanje objektov
5.1 Gabariti
– tlorisni gabarit je podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,2. Tlorisno zasnovo določi odgovorni projektant glede na
značilnosti oblikovanja okoliške pozidave, pri čemer tlorisni
gabarit ne sme preseči maksimalnih gabaritov stavb v morfološki
enoti;
– višinski gabarit: etažnost od P+1+M do P+4, pri čemer
je potrebno višinski gabarit prilagoditi okoliškim objektom.
5.2 Posebnosti
a) Za spodnje objekte veljajo oblikovalska določila za stavbe v
območjih z naslednjo podrobno namensko rabo:
– za objekte 12630 oblikovalska določila območij CDi,
– za objekte 12420 oblikovalska določila območij CU.
b) Za potrebe parkiranja je dopustna postavitev skupnih
nadstreškov na gradbenih parcelah stavb. Nadstreški morajo biti
oblikovno zasnovani kot celota. Oblikovanje nadstreškov potrdi
pristojni organ Občine Bled. |
|
|
|
3) Splošni
PIP za stanovanjske površine vaških jeder (SSvj): |
|
|
|
|
|
|
3. SSvj – STANOVANJSKE POVRŠINE – VAŠKO JEDRO |
|
1 Namenska raba:
Stanovanjske površine vaških jeder so namenjene bivanju,
kmetijskim in dopolnilnim oziroma spremljajočim dejavnostim. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
DOBP = 10 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti ter
podobni deli stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 500,00 m2
uporabne površine objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice,
bari (do 70,00 m2 uporabne površine dela objekta),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo penzion, gostišče in podobne stavbe za nastanitev
(prenočišča
s sobami z največ 4 posteljami) z ali brez restavracij,
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12420 Garažne stavbe: razen javnih garaž in garažnih hiš,
b) Dopustne so dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi
o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti
na kmetiji. Za umestitev objektov za pridobivanje in prodajo
energije iz obnovljivih virov je treba pridobiti pogoje in
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
c) Dopusten je obseg kmetijske dejavnosti s hlevom do 20 glav
živine.
d) V stanovanjskih objektih sme biti površina prostorov za
dejavnost osebnih storitev največ 30 % uporabne površine
posameznega stanovanjskega objekta.
e) V stanovanjskih objektih sta kot gostinski nastanitveni
dejavnosti pogojno dopustna sobodajalstvo in oddajanje
apartmajev. Pri tem je skupna površina ene ali dveh
stanovanjskih enot vsaj 50 % uporabne površine objekta,
preostala uporabna površina objekta pa je lahko namenjena
oddajanju sob ali apartmajev. Sobe in apartmaji so namenjeni
oddajanju kot dejavnosti lastnika, kar mora biti razvidno iz
zasnove objekta in instalacij (skupni priključki brez
odštevalnih števcev, skupno ogrevanje).
f) Na območju kmetije je dopustna ureditev gnojišča, ki mora
biti vsaj 10,0 m oddaljeno od meje s sosednjo gradbeno parcelo,
ki je namenjena za stanovanjsko gradnjo. Manjši odmik je možen s
pisnim soglasjem soseda.
g)
Dopustne
dejavnosti iz točk
d)
in e)
kumulativno ne smejo presegati deleža največ 50 % uporabne
površine objekta. |
|
4 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni objekti so:
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 150,00 m2
uporabne površine objekta ali dela objekta,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic: samo pošte in banke,
– 12201 Stavbe javne uprave: samo lokalne skupnosti in krajevni
uradi,
– 12301 Trgovske stavbe. (do 200,00 m2 objekta ali
dela objekta),
– 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice za dopolnilno
dejavnost na kmetiji (do 150,00 m2 uporabne površine
objekta ali dela objekta).
b) Objekti iz točke a) so dopustni, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
– obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
– dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila,
katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene
stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom. |
|
5 Oblikovanje objektov
Obstoječe objekte se prvenstveno ohranja in prenavlja. V kolikor
določeni principi gradnje v spodnjih določilih za oblikovanje
niso zajeti, se jih lahko uporabi, če predstavljajo stavbno
dediščino območja skladno s pogoji organa, pristojnega za
varstvo kulturne dediščine. Oblikovanje v tem primeru potrdi
tudi Občina Bled.
Če je vaško jedro hkrati tudi naselbinska kulturna dediščina,
mora biti oblikovanje stavb, vključno z materiali in barvami
usklajeno s pogoji organa, pristojnega za varstvo kulturne
dediščine.
5.1 Gabariti
– tlorisni gabarit je podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,5;
– višinski gabarit: pritlične stavbe do P+M in nadstropne
stavbe do P+1+M. Kota pritličja je največ 0,30 m nad raščenim
terenom. Pri pritličnih objektih je dovoljena višina kolenčnega
zidu 1,20 m. Kolenčni zid pri nadstropnih objektih ni dopusten.
5.2 Posebnosti
– pri načrtovanju postavitve stavbe na parcelo je treba izdelati
urbanistični vzorec na digitalnem katastrskem načrtu v merilu
1:1000 in postavitev ter razmerje novogradnje oziroma dozidave
vključiti v urbanistični vzorec,
– stavbno pohištvo je leseno, na fasadah in v zunanji ureditvi
se smiselno uporabljajo detajli, značilni za stavbno dediščino
območja,
– na stavbah ne sme biti več manjših balkonov,
– napušč strehe ne sme presegati 80 cm,
– balkonske ograje imajo vertikalno položene deske.
Za nestanovanjske kmetijske stavbe veljajo oblikovalska določila
za stavbe v območjih s podrobno namensko rabo SK. |
|
6 PIP za gradnje in posege
a) Ohranjanje in prenova obstoječih stavb imata v območjih
vaških jeder prednost pred novimi gradnjami. Ohranjajo se
značilnosti območij in arhitekture v skladu z določili 110.
člena tega odloka za registrirano naselbinsko dediščino.
Novogradnje stavb so dopustne izjemoma:
– kot dopolnilne gradnje stavb za bivanje, kmetijsko dejavnost
ter dopolnilne in spremljajoče dejavnosti na nezazidanih
stavbnih zemljiščih, ki so določena v PPIP,
– na mestu poprej odstranjenega objekta, če je za to pridobljeno
soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
· kot
dozidava in nadzidava objekta.
Pri dozidavah in nadzidavah objektov se upošteva morfološki
vzorec obstoječe vaške grajene strukture, tako da z novo
situacijo ni okrnjena oblikovna podoba objekta in dela naselja.
Dozidava je dopustna v skladu s splošnimi določili tega odloka,
vendar največ toliko, da ni presežena vrednost FZ je 60 %.
Dopustne so novogradnje objektov GJI ter v skladu s Prilogo 1
novogradnje pomožnih objektov.
Za vse posege je treba v skladu s 108. členom tega odloka
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
b) Obstoječe sadovnjake v vaških jedrih je treba ohranjati. Če
to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, se jih v
največji možni meri sanira ali nadomesti. |
|
|
|
4) Splošni
PIP za stanovanjske površine za posebne namene (SB): |
|
|
|
|
|
|
4. SB – STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE |
|
1 Namenska raba
Stanovanjske površine za posebne namene so namenjene občasnemu
ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok,
ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin) ter samostanom. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
FI = 1,0
DOBP = 30 % (od tega polovica na raščenem terenu) |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov ,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine.
b) Pogojno dopustni objekti so:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 200,00 m2
uporabne površine objekta ali dela objekta); bifeji, bari (do
70,00 m2 uporabne površine dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 100,00 m2
uporabne površine objekta ali dela objekta),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo dnevni center za starejše ali otroke in mladostnike,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante.
c) Objekti iz točke b) so dopustni, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v stavbi,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom,
– dejavnost dopolnjuje osnovno dejavnost v območju (bivanje). |
|
4 Oblikovanje objektov
4.1 Gabariti
– tlorisni gabarit: tlorisno zasnovo določi odgovorni
projektant glede na značilnosti oblikovanja okoliške pozidave,
pri čemer tlorisni gabarit ne sme preseči maksimalnih gabaritov
stavb v okolici. Prilagojen je velikosti in legi gradbene
parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb;
– višinski gabarit se določi glede na funkcijo stavbe in
ne sme presegati višine slemena najvišje stavbe na območju v
oddaljenosti do 50 m od gradbene parcele novogradnje, k čemur se
ne štejejo cerkveni stolpi.
4.2 Posebnosti
– obliko in naklon strešine ter kritino in smeri slemen določi
odgovorni projektant glede na značilnosti okoliške pozidave in
izpostavljene lege stavbe,
– če je streha dvokapna, ima sleme v smeri daljše stranice. |
|
|
|
5) Splošni
PIP za površine podeželskega naselja (SK): |
|
|
|
|
|
|
5. SK– POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA |
|
1 Namenska raba
Površine podeželskega naselja so namenjene bivanju, kmetijskim
in dopolnilnim oziroma spremljajočim dejavnostim. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
FZ = 40 %
DOBP = 30 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12620 Muzeji in knjižnice: samo galerije,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
b) Dopustne so dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi
o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti
na kmetiji. Za umestitev objektov za pridobivanje in prodajo
energije iz obnovljivih virov je treba pridobiti pogoje in
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
Dopustni dopolnilni dejavnosti sta tudi konjeništvo in
konjereja.
c) Dopusten je obseg kmetijske dejavnosti s hlevom do 120 glav
živine, oziroma 40 glav živine, če gre za območje kulturne
dediščine.
d) Na območju kmetije je dopustna ureditev gnojišča, ki mora
biti vsaj 10,0 m oddaljeno od meje s sosednjo gradbeno parcelo,
ki je namenjena za stanovanjsko gradnjo. Manjši odmik je možen s
pisnim soglasjem soseda.
d) Če je območje s podrobno namensko rabo SK v PIP za EUP
določeno za preselitev kmetije iz naselja, širitev ali gradnjo
nove kmetije, mora gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetije
obravnavati objekte celotne kmetije ali samo kmetijske objekte,
ne sme pa obravnavati samo stanovanjske stavbe. |
|
4 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni objekti so:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo penzion, gostišče in podobne stavbe za nastanitev
(prenočišča
s sobami z največ 4 posteljami) z ali brez restavracij,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,0 m2
uporabne površine objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice,
bari (do 70,0 m2 uporabne površine dela objekta),
– 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice za dopolnilno
dejavnost na kmetiji (150,00 m2 uporabne površine objekta ali
dela objekta).
b) Objekti iz točke a) so dopustni, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
– obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v stavbi,
– dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila,
katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene
stroje,
– delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne
povzroča čezmerne obremenitve s hrupom. |
|
5 Oblikovanje objektov
5.1 Gabariti
– tlorisni gabarit: gospodarska poslopja, hlevi in
pomožne kmetijske stavbe (razen silosov) imajo podolgovat
tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:2,
– višinski gabarit: etažnost P+M, razen če tehnološki
proces ne zahteva drugače
5.2 Posebnosti
– naklon streh je od 35º do 45º (ne velja za silose),
– v primeru dozidav h gospodarskim poslopjem in hlevom so
izjemoma dopustne lomljene strešine, če zaradi prevelikih
strešnih dimenzij izvedba strehe v predpisanem naklonu ni možna
oziroma racionalna (izjema se utemelji v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja)
– na stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč se z zasaditvijo
nizke in visoke lokalno značilne vegetacije ali sadnega drevja
oblikuje postopen prehod v odprto krajino.
Za stanovanjske stavbe veljajo oblikovalska določila za stavbe v
območjih s podrobno namensko rabo SSvj. |
|
6 PIP za gradnje in posege
– sprememba namembnosti kmetijskih stavb v stanovanjske stavbe
ni dopustna,
– na območju ene kmetije je dopustna gradnja ene stanovanjske
stavbe. |
|
|
|
|
|
|
132.
člen |
|
|
(območja centralnih dejavnosti) |
|
|
1) Splošni
PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti (CU): |
|
|
|
|
|
|
6. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
1 Namenska raba
Območja osrednjih centralnih dejavnosti so namenjena trgovskim,
oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim,
vzgojnim in izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim
dejavnostim ter bivanju. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
Pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je
treba izdelati preveritev obstoječih faktorjev izkoriščenosti v
območju oziroma območjih z enako podrobno namensko rabo v
okolici ter jo priložiti k projektu. Dopustna izraba prostora se
določa po obstoječih faktorjih v območju, ki izhajajo iz
preveritve. Če obstoječih faktorjev ni možno določiti, velja:
FZ = 40 %
DOBP = 30 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11220 Tri in večstanovanjske stavbe,
– 11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnice),
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: razen igralnice in
cirkusi,
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe in
terminali na avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe.
b) Pritličja stavb morajo biti v javni rabi. |
|
4 Oblikovanje objektov
4.1 Gabariti
– tlorisni gabarit je podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,2 in je lahko členjen,
– višinski gabarit stavbe ne sme presegati višine slemena
najvišje stavbe na območju v oddaljenosti do 50 m od gradbene
parcele novogradnje, k čemur se ne štejejo cerkveni stolpi. |
|
|
|
2) Splošni
PIP za druga območja centralnih dejavnosti brez stanovanj (CDd): |
|
|
|
|
|
|
7. CDd – DRUGA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI BREZ STANOVANJ |
|
1 Namenska raba
Druga območja centralnih dejavnosti so namenjena družbenim,
oskrbnim in storitvenim dejavnostim brez bivanja. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
Pred izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je
treba izdelati preveritev obstoječih faktorjev izkoriščenosti v
območju oziroma območjih z enako podrobno namensko rabo v
okolici ter jo priložiti k projektu. Dopustna izraba prostora se
določa po obstoječih faktorjih v območju, ki izhajajo iz
preveritve. Če obstoječih faktorjev ni možno določiti, velja:
FZ = 40 %
DOBP = 30 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine:
samo župnišča,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: razen igralnice in
cirkusi,
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter javni
vrtovi, parki in trgi, ki niso sestavni deli javne ceste,
zelenice in druge urejene zelene površine,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo stavbe in
terminali na avtobusnih postajah in z njimi povezane stavbe. |
|
4 Oblikovanje objektov
4.1 Gabariti
– tlorisni gabarit: tlorisno zasnovo določi odgovorni
projektant glede na značilnosti oblikovanja okoliške pozidave,
pri čemer tlorisni gabarit ne sme preseči maksimalnih gabaritov
stavb v okolici. Prilagojen je velikosti in legi gradbene
parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb;
– višinski gabarit: potrebno je upoštevati vertikalni
gabarit naselja ali dela naselja, tako da nova stavba ne izstopa
iz silhuete naselja ali dela naselja.
4.2. Posebnosti
– obliko in naklon strešine ter kritino in smeri slemen določi
odgovorni projektant glede na značilnosti okoliške pozidave in
izpostavljene lege stavbe,
– če je streha dvokapna, ima sleme v smeri daljše stranice. |
|
|
|
3) Splošni
PIP za območja drugih centralnih dejavnosti za izobraževanje (CDi): |
|
|
|
|
|
|
8. CDi – OBMOČJA DRUGIH CENTRALNIH DEJAVNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE |
|
1 Namenska raba
V drugih območjih centralnih dejavnosti za izobraževanje
prevladujejo vzgojno izobraževalne dejavnosti, ki se
dopolnjujejo s posameznimi kulturnimi dejavnostmi. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
Za osnovne šole in vrtce se upošteva normative in standarde, ki
izhajajo iz veljavnih predpisov za gradnjo teh objektov. Za
ostale objekte velja:
FZ = 40 %
DOBP = 40 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo: gledališča,
dvorane za družabne prireditve, plesne dvorane, ki niso
diskoteke, in glasbeni paviljoni),
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12650 Stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih
dejavnosti),
– 12620 Muzeji in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine. |
|
4 Oblikovanje objektov
4.1 Gabariti
– tlorisni gabarit: tlorisno zasnovo določi odgovorni
projektant glede na značilnosti oblikovanja okoliške pozidave.
Tlorisni gabarit je prilagojen velikosti in legi gradbene
parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb;
– višinski gabarit: potrebno je upoštevati vertikalni
gabarit naselja ali dela naselja, tako da nova stavba ne izstopa
iz silhuete naselja ali dela naselja.
4.2 Posebnosti
– obliko in naklon strešine ter kritino in smeri slemen določi
odgovorni projektant glede na značilnosti okoliške pozidave in
izpostavljene lege stavbe,
– če je streha dvokapna, ima sleme v smeri daljše stranice. |
|
|
|
|
|
|
133.
člen |
|
|
(območja proizvodnih dejavnosti) |
|
|
1) Splošni
PIP za gospodarske cone (IG): |
|
|
|
|
|
|
9. IG – GOSPODARSKE CONE |
|
1 Namenska raba
Gospodarske cone so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
FZ = 60 %
DOBP = 20 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
– 12510 Industrijske stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
– 12303 Bencinski servisi,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
– 12203 Druge poslovne stavbe
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, ki služijo temu
območju
– 12420 Garažne stavbe,
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča in garaže za tovorna vozila, ki presegajo
3,5 tone, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za
dostavna vozila
– 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja (bazne
postaje za mobilno telefonijo, tudi ko gre za manj zahtevne in
zahtevne objekte)
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe: samo oddajne stavbe za
radio in televizijo in stavbe telekomunikacijskih oddajniških
centrov, stavbe telefonskih central in podobno ter cestno
vzdrževalne baze. |
|
4 Oblikovanje objektov
4.1 Gabariti
– tlorisni gabarit je podolgovat, praviloma v razmerju
stranic vsaj 1:1,2 in je lahko členjen,
– višinski gabarit: višina objektov ne sme presegati
višine 11,00 m oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov
v EUP, če tehnološki proces ne zahteva drugače.
4.2 Posebnosti
– obliko in naklon strešine ter kritino in smeri slemen določi
odgovorni projektant glede na funkcijo stavbe ter značilnosti
okoliške pozidave in izpostavljene lege stavbe
– sklopi objektov morajo biti oblikovno poenoteni. |
|
|
|
2) Splošni
PIP za površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK): |
|
|
|
|
|
|
10. IK – POVRŠINE Z OBJEKTI ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO |
|
1 Namenska raba:
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so namenjene
kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo
živali. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
FZ = 50 %
DOBP = 15 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 12510 Industrijske stavbe: samo žage,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča.
c) Dopustne so dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi
o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti
na kmetiji razen nastanitev ter pridobivanje in prodaja energije
iz obnovljivih virov. Dopustni dopolnilni dejavnosti sta tudi
konjeništvo in konjereja. |
|
4 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni objekti so:
– 12301 Trgovske stavbe za potrebe kmetijstva (do 500,00 m2
uporabne površine objekta ali dela objekta),
– 12203 Druge poslovne stavbe (do 300,00 m2 uporabne
površine objekta ali dela objekta).
b) Objekti iz točke a) so dopustni, če dopolnjujejo osnovno
namembnost območja oziroma izvajanje osnovne kmetijske ali s
kmetijstvom povezane dejavnosti. |
|
5 Oblikovanje objektov
5.1 Gabariti
– tlorisni gabarit je podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:2 in je lahko členjen, razmerje stranic ne velja za silose,
– višinski gabarit: etažnost (K)+P z možnostjo izrabe
podstrešja, pri čemer višina objekta ne sme presegati višine
10,00 m oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov v EUP.
5.2 Posebnosti
– obliko in naklon strešine ter smeri slemen določi odgovorni
projektant glede na funkcijo stavbe ter značilnosti okoliške
pozidave in izpostavljene lege stavbe,
– kritina je sive barve,
– sklopi objektov morajo biti oblikovno poenoteni. |
|
|
|
134 |
|
|
(posebna območja) |
|
|
1) Splošni
PIP za površine za turizem (BT): |
|
|
|
|
|
|
11. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM |
|
1 Namenska raba
Površine za turizem so namenjene hotelom in drugim objektom za
turistično ponudbo in nastanitev. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
FZ = 25 %
DOBP = 25 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo konferenčne in kongresne
stavbe,
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične, kolesarske ali konjske dirke,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: razen zabaviščnih parkov, tudi vodnih in podobnih
objektov na prostem ter igrišč za golf,
– 12420 Garažne stavbe za potrebe osnovne namembnosti območja.
b) Mladinska prenočišča (hostli), bungalovi, apartmajska naselja
in apartmaji, razen hotelski apartmaji, niso dopustni.
c) V hotelskih in podobnih gostinskih stavbah je dopustno
bivanje lastnika ali upravljavca objekta, in sicer največ ena
stanovanjska enota. Počitniška stanovanja, ki niso predmet
trženja v turistične namene, v teh objektih niso dopustna. |
|
4 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni objekti so:
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: razen avtopralnice,
stavbe za oskrbo in nego hišnih živali ipd.,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante vezane na
preventivni zdraviliški turizem.
b) Pogojno dopustne dejavnosti so:
– trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah (alkoholne in
brezalkoholne pijače, tobačni izdelki, medicinski in ortopedski
izdelki, kozmetični izdelki, specializiran izbor tekstila
oziroma oblačil, usnjeni izdelki, časopisi, revije, knjige,
športna oprema, cvetličarna, prodaja ur, nakita in bižuterije,
spominki, umetniški izdelki in drugi sorodni proizvodi),
– storitve za potrebe turizma (storitve potovalnih agencij in
organizatorjev potovanj ter druge s turizmom povezane storitve,
dajanje avtomobilov v najem, menjalnice, spremljajoče
rekreacijske dejavnosti, frizerski, kozmetični in pedikerski
saloni in druge storitve za nego telesa, druge storitve za
potrebe turizma),
– zdravstvo (specialistične ambulantne dejavnosti in druge
zdravstvene dejavnosti, vezane na preventivni zdraviliški
turizem),
– izobraževanje odraslih,
– kulturne dejavnosti z javnim programom.
c) Objekti iz točke a) in dejavnosti iz točke b) so dopustni, če
so izpolnjeni naslednji pogoji:
– objekti in dejavnosti dopolnjujejo osnovno namembnost območja,
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe vseh dejavnosti v stavbi. |
|
5 Oblikovanje objektov
5.1 Gabariti
– tlorisni gabarit: tlorisno zasnovo določi odgovorni
projektant glede na značilnosti oblikovanja okoliške pozidave.
Tlorisni gabarit je prilagojen velikosti in legi gradbene
parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb,
– višinski gabarit: potrebno je upoštevati vertikalni
gabarit naselja ali dela naselja, tako da nova stavba ne izstopa
iz silhuete naselja ali dela naselja.
5.2 Posebnosti
– obliko in naklon strešine ter kritino in smeri slemen določi
odgovorni projektant glede na funkcijo stavbe ter značilnosti
okoliške pozidave in izpostavljene lege stavbe.
K oblikovanju objekta je treba v fazi izdelave projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine in pristojnega organa
Občine Bled.
Za hotelske in podobne gostinske stavbe ter druge gostinske
stavbe za kratkotrajno nastanitev, ki so po gradbeni masi enake
eno ali dvostanovanjski stavbi veljajo oblikovalska določila za
stavbe v območjih s podrobno namensko rabo SSe. |
|
6 PIP za gradnje in posege
Na objektih so dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje,
– odstranitev objekta.
Gradnja novega objekta je dopustna, če se obstoječi objekt v
območju predhodno odstrani. Vrste pomožnih objektov, ki jih je
dopustno graditi v območjih za turizem, so določene v tabelah v
Prilogi 1 tega odloka. |
|
|
|
2) Splošni
PIP za športne centre (BC): |
|
|
|
|
|
|
12. BC – ŠPORTNI CENTRI |
|
1 Namenska raba
Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni
športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
Delež zelenih površin na raščenem terenu je najmanj 20 %. |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 12650 Stavbe za šport,
– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične, kolesarske ali konjske dirke,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: razen zabaviščnih parkov, tudi vodnih in podobnih
objektov na prostem
b) Pogojno dopustni objekti so:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in
poslovnimi prostori,
namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij, katerih delovanje je
vezano na program v območju,
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo za storitve,
vezane na program v območju,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za
potrebe osnovne dejavnosti objekta,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– dopustni so spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje
športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, servisni objekt,
sanitarije, klubski prostor), do 200,00 m2.
c) Objekti iz točke b) so dopustni, če dopolnjujejo osnovno
namembnost območja. |
|
4 Oblikovanje objektov
4.1 Gabariti
– tlorisni gabarit: tlorisno zasnovo določi odgovorni
projektant glede na značilnosti oblikovanja okoliške pozidave.
Tlorisni gabarit je prilagojen velikosti in legi gradbene
parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb;
– višinski gabarit: potrebno je upoštevati vertikalni
gabarit naselja ali dela naselja, tako da nova stavba ne izstopa
iz silhuete naselja ali dela naselja; višina športnih objektov
se prilagaja funkcionalnim zahtevam objekta glede na normative;
– izjemoma so dopustne nadzidave obstoječih športnih objektov do
višine, ki jo določajo normativi in standardi za tovrstne
stavbe.
4.2 Posebnosti
– obliko in naklon strešine ter smeri slemen določi odgovorni
projektant glede na funkcijo stavbe ter značilnosti okoliške
pozidave in izpostavljene lege stavbe. |
|
|
|
135.
člen |
|
|
(območja zelenih površin) |
|
|
1) Splošni
PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS): |
|
|
|
|
|
|
13. ZS – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT |
|
1 Namenska raba
Površine za oddih, rekreacijo in šport so namenjene preživljanju
prostega časa, oddihu, rekreaciji in športom na prostem ter
izboljšanju kakovosti bivanja. |
|
2 Dopustna stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo
Delež zelenih površin na raščenem terenu je najmanj 30 %. |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
Dopustni objekti so:
– 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: razen zabaviščnih parkov, tudi vodnih in podobnih
objektov na prostem ter igrišč za golf,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni
prostori,
– tribune za gledalce,
– počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori,
klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in
podobna mikrourbana oprema. |
|
4 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
a) Pogojno dopustni objekti so:
– spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih
igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, orodja in strojev,
sanitarije, klubski prostor in podobno (do 200,00 m2
uporabne površine objekta ali dela objekta).
b) Objekti iz točke a) so dopustni, če dopolnjujejo osnovno
namembnost območja in FZ vseh pogojno dopustnih objektov skupaj
s parkirišči ne presega 10 % površine EUP. |
|
5 Oblikovanje objektov
a) Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v
največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine.
b) Travnata ali peščena igrišča se uredijo na naravno ravnem
prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti
(zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez
večjih zemeljskih del. |
|
|
|
2) Splošni
PIP za parke (ZP): |
|
|
|
|
|
|
14. ZP – PARKI |
|
1 Namenska raba
Parki so namenjeni preživljanju prostega časa ter izboljšanju
kakovosti bivanja. |
|
2 Dopustni objekti in dejavnosti ter ostali pogoji
a) Dopustni objekti so:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni
vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice
in druge urejene zelene površine,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo javni
sanitarni prostori.
b) Dopustni so vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev GJI,
drugih omrežij v javni rabi ter pomožnih infrastrukturnih
objektov. Nove ureditve in gradnja objektov GJI je dopustna
izjemoma, za priključke objektov in naprav na primarno omrežje
ter izjemoma na krajših odsekih za primarno omrežje, če
kakršnakoli druga možnost gradnje in poteka ni mogoča.
c) Dopustna so javna parkirna mesta za obiskovalce parkov.
d) V območju ZP ni dopustno postavljanje ograj, razen v primeru
ograditve otroškega igrišča, pasjega parka in druge podobne
ureditve v javni rabi, ki zahteva ograditev zaradi zagotavljanja
varnosti in varovanja. V območjih varstva kulturne dediščine je
za to treba pridobit pogoje in soglasje pristojnega organa za
varstvo kulturne dediščine.
e) Urbana in mikrourbana oprema morata biti na celotnem območju
EUP oziroma na celotnem območju parka, če ga sestavlja več EUP,
oblikovno poenoteni.
f) Raščen teren (s travo, grmovnicami, drevjem in drugimi
zasaditvami) mora pokrivati najmanj 70 % površine parka. |
|
|
|
3) Splošni
PIP za mestni parkovni gozd (ZPg): |
|
|
|
|
|
|
15. ZPg – MESTNI PARKOVNI GOZD |
|
1 Namenska raba
Mestni parkovni gozdovi so gozdovi z izjemno poudarjenimi
socialnimi funkcijami. |
|
2 Dopustni objekti in posegi
V EUP s podrobno namensko rabo ZPg se glede dopustnih objektov
in posegov uporabljajo določila za območja s podrobno namensko
rabo Gpn.
Za obstoječe zakonito zgrajene objekte, ki jim je na karti 3
Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev
določeno stavbišče na podlagi podatkov katastra stavb, veljajo
določila za objekte razpršene gradnje v 143. členu tega odloka. |
|
|
|
4) Splošni
PIP za pokopališča (ZK): |
|
|
|
|
|
|
16. ZK – POKOPALIŠČA |
|
1 Namenska raba
Pokopališča so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
|
2 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 24204 Pokopališča,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12722 Pokopališke stavbe,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo javni
sanitarni prostori,
– 12301 Trgovske stavbe (do 80,00 m2 uporabne
površine) samo za potrebe pokopališča,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti samo za potrebe
pokopališča. |
|
|
|
(5)
Splošni PIP za druge urejene zelene površine (ZD): |
|
|
|
|
|
|
17. ZD – DRUGE UREJENE ZELENE POVRŠINE |
|
1 Namenska raba
Druge urejene zelene površine vključujejo zelene pasove z
zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni
zeleni pasovi in zelene bariere ipd.). |
|
2 Dopustni objekti in dejavnosti
– posegi skladno z 69. členom tega odloka,
– pomožni objekti, ki so navedeni v Prilogi 1 tega odloka,
– urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice,
– postavitev objektov in naprav za opazovanje narave,
– obstoječe sadovnjake je treba ohranjati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, se jih v največji
možni meri sanira ali nadomesti. |
|
|
|
136. člen |
|
|
(območja
GJI) |
|
|
1) Splošni
PIP za površine cest (PC): |
|
|
|
|
|
|
18. PC – POVRŠINE CEST |
|
1 Namenska raba
Površine cest so namenjene izvajanju motornega, kolesarskega in
peš prometa. |
|
2 Dopustni objekti in dejavnosti
– državne ceste: 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in
regionalne ceste,
– občinske ceste: 21120 Lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– 21410 Mostovi in viadukti,
– 21421 Predori,
– 21422 Podhodi. |
|
3 Oblikovanje objektov
Upoštevati je treba urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti stičnih območij. Posamezni sistemi, omrežja in
tipologija objektov morajo biti poenoteni. |
|
|
|
2) Splošni
PIP za površine železnic (PŽ): |
|
|
|
|
|
|
19. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC |
|
1 Namenska raba
Površine železnic so namenjene izvajanju železniškega prometa. |
|
2 Dopustni objekti in dejavnosti
– 21210 Glavne in regionalne železniške proge,
– 21410 Mostovi in viadukti,
– 21421 Predori,
– 21422 Podhodi,
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča in garaže za tovorna vozila, ki presegajo
3,5 tone, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za
dostavna vozila,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste,
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne
delavnice za potrebe območja,
– 12520 Rezervoarji in skladišča: samo pokrite skladiščne
površine za potrebe območja,
– postajališča in peroni. |
|
3 Oblikovanje objektov
Upoštevati je treba urbanistične, arhitekturne in krajinske
značilnosti stičnih območij. Posamezni sistemi, omrežja in
tipologija objektov morajo biti poenoteni. |
|
|
|
3) Splošni
PIP za ostale prometne površine (PO): |
|
|
|
|
|
|
20. PO – OSTALE PROMETNE POVRŠINE |
|
1 Namenska raba
Ostale prometne površine so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa,
kot so prometni terminali, postajališča avtobusnega in
železniškega prometa ipd. |
|
2 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste,
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– 12303 Bencinski servisi,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo avtopralnice)
– odprta parkirišča,
– parkirne površine za avtobuse.
b) Na avtobusnih in železniških postajah ter bencinskih servisih
so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in
gostinstvo, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja. |
|
3 Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov in površin se upošteva urbanistične,
arhitekturne in krajinske značilnosti stičnih območij. Posamezni
sistemi, omrežja in tipologija objektov morajo biti poenoteni. |
|
|
|
4) Splošni
PIP za območja energetske infrastrukture (E): |
|
|
|
|
|
|
21. E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
1 Namenska raba
Območja energetske infrastrukture so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. |
|
2 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Dopustni objekti so:
– 22121 Daljinski vodovodi in pripadajoči objekti,
– 22110 Naftovodi in daljinski plinovodi,
– 22140 Daljinski elektroenergetski vodi,
– 22210 Lokalni plinovodi,
– 22240 Lokalni elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna)
komunikacijska omrežja,
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti.
b) MHE so v območjih naravnih vrednot dopustne samo v sklopu
obstoječih mHE ali na mestu nekdanjih mlinov in žag. Če zaradi
tehnoloških zahtev uporaba obstoječih mlinščic ni možna, morajo
biti novi cevovodi vkopani. Za rabo vodnega vira je treba
predhodno pridobiti koncesijo. |
|
3 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
V EUP z namensko rabo E je dopustno pod pogoji, ki veljajo za
območja namenske rabe IG, graditi tudi dopolnilne objekte
oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520
Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne in pisarniške
stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP.
Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na
energetsko infrastrukturo, ni dopustna. |
|
4 Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov in površin se upošteva urbanistične,
arhitekturne in krajinske značilnosti stičnih območij. Posamezni
sistemi, omrežja in tipologija objektov morajo biti poenoteni. |
|
|
|
5) Splošni
PIP za območja okoljske infrastrukture (O): |
|
|
|
|
|
|
22. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
1 Namenska raba
Območja okoljske infrastrukture so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja
odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. |
|
2 Dopustni objekti
– 22121 Daljinski vodovodi in pripadajoči objekti,
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22232 Čistilne naprave,
– 12510 Industrijske stavbe: samo objekti za obdelavo odpadkov,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo objekti za
obdelavo odpadkov,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov. |
|
3 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti
V EUP z namensko rabo O je dopustno pod pogoji, ki veljajo za
območja namenske rabe IG, graditi tudi dopolnilne objekte
oziroma namembnosti, in sicer 12510 Industrijske stavbe, 12520
Rezervoarji, silosi in skladišča ter 1220 Upravne in pisarniške
stavbe, kadar so neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP.
Sprememba namembnosti objektov v dejavnosti, ki niso vezane na
energetsko infrastrukturo, ni dopustna. |
|
4 Oblikovanje objektov
Pri oblikovanju objektov in površin se upošteva urbanistične,
arhitekturne in krajinske značilnosti stičnih območij. Posamezni
sistemi, omrežja in tipologija objektov morajo biti poenoteni. |
|
|
|
137.
člen |
|
|
(območja za potrebe obrambe) |
|
|
|
|
|
|
23. F – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
|
1 Namenska raba
Območja za potrebe obrambe v naseljih in zunaj naselij so
namenjena izključno obrambnim potrebam. Na njih potekajo stalne
aktivnosti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske ter
izvajanje drugih dejavnosti s področja obrambe in zaščite. |
|
2 Dopustne dejavnosti in objekti
– 24201 Obrambni objekti,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice
ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje
območij za potrebe obrambe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
– 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste: samo parkirišča in garaže za tovorna vozila, ki presegajo
3,5 tone, za priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za
dostavna vozila,
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliporti (na podlagi
pogojev in soglasij pristojnih organov). |
|
3 Oblikovanje objektov
Objekti se oblikujejo v skladu s predpisi, ki urejajo področje
obrambe. Hkrati se upošteva:
– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s
tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki
veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska
območja;
– strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z obliko,
naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki veljajo za
sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja;
– v območjih varstva kulturne dediščine se upoštevajo varstveni
režimi enot dediščine. |
|
|
|
138.
člen |
|
|
(površine razpršene poselitve) |
|
|
|
|
|
|
24. Ak – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE - KMETIJE |
|
1 Namenska raba
Površine razpršene poselitve so pretežno namenjene kmetijam,
bivanju ter dopolnilnim dejavnostim. |
|
2 Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli
FZ = 40 %
DOBP = 30 % |
|
3 Dopustni objekti in dejavnosti
a) Za dopustne objekte in dejavnosti veljajo določila točke 3
območij s podrobno namensko rabo SK.
b) Če je območje s podrobno namensko rabo Ak v PIP za EUP
določeno za preselitev kmetije iz naselja, širitev ali gradnjo
nove kmetije, mora gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetije
obravnavati objekte celotne kmetije ali samo kmetijske objekte,
ne sme pa obravnavati samo stanovanjske stavbe. Za poseg v
prostor kot oblikovanje nove kmetije na območju krajine mora
oseba izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti status nosilca kmetijskega gospodarstva,
– predložiti potrdilo kmetijsko pospeševalne službe glede
perspektivnosti kmetije. |
|
4 Oblikovanje objektov
Na stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč se z zasaditvijo nizke
in visoke lokalno značilne vegetacije ali sadnega drevja
oblikuje postopen prehod v odprto krajino.
Za spodnje objekte veljajo oblikovalska določila za stavbe v
območjih z naslednjo podrobno namensko rabo:
– za stanovanjske objekte oblikovalska določila območij SSe,
– za nestanovanjske kmetijske stavbe oblikovalska določila
območij SK. |
|
|
|
139.
člen |
|
|
(območja kmetijskih zemljišč) |
|
|
|
|
|
|
25. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
1 Namenska raba
Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč so namenjena
kmetijski pridelavi. |
|
2 Dopustni objekti in posegi
a) Dopustni objekti in posegi so:
– agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– sanacija divjih odlagališč odpadkov s kontroliranim odlaganjem
inertnih odpadkov (do višine okoliškega terena) in vzpostavitev
kmetijskih površin na podlagi projekta in soglasij pristojnih
služb,
− vodnogospodarske ureditve: samo kot posegi za začasne ureditve
za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
– naprave in oprema za varstvo pred točo,
– objekti, ki neposredno služijo kmetijskim zemljiščem in
vodnogospodarskim ureditvam (dovodni in odvodni kanali,
namakalni in osuševalni sistemi), skladno s področnimi predpisi,
– gradnja objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ne
glede na zahtevnost objekta ob upoštevanju zakonskih in
podzakonskih aktov, ki urejajo to področje.
b) Vse nelegalne kope je treba v čim krajšem času sanirati (brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). Možna je
sanacija s sukcesijo. V vseh nelegalnih kopih je treba do končne
sanacije s fizičnimi ovirami (zapore) preprečiti odvažanje
mineralne surovine.
c) Vsi zgoraj navedeni objekti in posegi se na območju narodnega
parka izvajajo tudi v skladu s predpisi o narodnem parku.
d) Poseganje v grbinaste travnike ni dopustno.
e) Obstoječe sadovnjake je treba ohranjati. Če to zaradi
tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, se jih v največji
možni meri sanira ali nadomesti. Določilo velja tudi pri širitvi
stavbnih zemljišč na robu naselij: če zaradi tehničnih zahtev
gradnje pride do odstranitve dela ali celega sadovnjaka, se mora
sadovnjak na stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč na novo
zasaditi, tako da se oblikuje postopen prehod v odprto krajino.
f)
Na kmetijskih zemljiščih, tudi kadar gre za samooskrbno obdelavo (vrtičkarstvo), niso dopustni nobeni elementi gradnje (poti, tlakovanje, robniki, žive meje, ograje, objekti ipd.).
Na
kmetijskih zemljiščih za samooskrbno obdelavo (vrtičkarstvo)
niso dopustni nobeni elementi gradnje (poti, tlakovanje,
robniki, žive meje, ograje, objekti ipd.),
razen poljske poti, rastlinjaki do višine 2,2 m ter vodni
zbiralniki prostornine do 3 m3.
g) Taborjenje v odprtem prostoru, razen v območjih, kjer je to
določeno s podrobnimi PIP, ni dopustno. |
|
|
|
140.
člen |
|
|
(območja gozdnih zemljišč) |
|
|
1) Splošni
PIP za gozdna zemljišča (G): |
|
|
|
|
|
|
26. G – GOZDNA ZEMLJIŠČA |
|
1 Namenska raba
Gozdna zemljišča so namenjena gozdovom, njihovemu izkoriščanju
in gospodarjenju z gozdovi. |
|
2 Dopustni objekti in posegi
a)
Drugi dopustni posegi v prostor so:
– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov,
– sanacija divjih odlagališč odpadkov s kontroliranim odlaganjem
inertnih odpadkov na podlagi projekta in soglasij pristojnih
služb ter sanacija cestnih usekov in nasipov,
– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno s predpisi o
gozdovih,
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi
načrti,
− objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade, jezovi ipd.),
vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in
hudournikov po usmeritvah pristojne vodne uprave ter druge
ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda in
objekti za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– gradnja objektov za črpanje, filtriranje in zajem vode ne
glede na zahtevnost objekta ob upoštevanju zakonskih in
podzakonskih aktov, ki urejajo to področje.
b) Vse nelegalne kope je treba v čim krajšem času sanirati (brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). Možna je
sanacija s sukcesijo. V vseh nelegalnih kopih je treba do končne
sanacije s fizičnimi ovirami (zapore) preprečiti odvažanje
mineralne surovine.
c) Krčitve gozdov za ureditev vzletišč jadralnega padalstva
oziroma zmajarstva niso dopustne.
d) Taborjenje in glamping v odprtem prostoru, razen v območjih,
kjer je to določeno s podrobnimi PIP, ni dopustno. |
|
|
|
2) Splošni
PIP za gozdove s posebnim namenom (Gpn): |
|
|
|
|
|
|
27. Gpn – GOZD S POSEBNIM NAMENOM |
|
1 Namenska raba
Območja gozdov s posebnim namenom so namenjena gozdovom s
poudarjeno estetsko, rekreacijsko in varovalno funkcijo. |
|
2 Dopustni objekti in posegi
a)
Dopustni objekti in posegi so:
– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov,
– sanacija divjih odlagališč odpadkov s kontroliranim odlaganjem
inertnih odpadkov na podlagi projekta in soglasij pristojnih
služb ter sanacija cestnih usekov in nasipov,
– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom,
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi
načrti.
b) V gozdovih s posebnim namenom je treba skrbeti za urejenost,
dostopnost in čistočo. V okviru ureditve javnih poti je dopustna
ureditev počivališč, naprav za rekreacijo v naravi, klopi, miz,
lesenih zavetišč do velikosti 100,00 m2, razgledišč
in razglednih stolpov, košev za odpadke, informativnih tabel,
kažipotov in podobne opreme.
c) Vse nelegalne kope je treba v čim krajšem času sanirati (brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). Možna je
sanacija s sukcesijo. V vseh nelegalnih kopih je treba do končne
sanacije s fizičnimi ovirami (zapore) preprečiti odvažanje
mineralne surovine.
d) Taborjenje v odprtem prostoru, razen v območjih, kjer je to
določeno s podrobnimi PIP, ni dopustno. |
|
|
|
3) Splošni
PIP za varovalne gozdove (Gv): |
|
|
|
|
|
|
28. Gv – VAROVALNI GOZD |
|
1 Namenska raba
Varovalni gozd je gozd, ki varuje sebe, svoje zemljišče in nižje
ležeča zemljišča ter gozd, ki ima izjemno poudarjeno katero koli
drugo ekološko funkcijo. |
|
2 Dopustni objekti in posegi
– prostorski posegi v varovalne gozdove so dopustni izjemoma ter
na podlagi presoje vplivov na okolje in izdelanega krajinsko
ureditvenega načrta (npr. posegi za infrastrukturne objekte),
– posegi, ki bi zahtevali preoblikovanje reliefa in spremembo
talnega profila niso dopustni,
– sečnja drevja in grmovja je dopustna izjemoma na površini do 5
arov, če se s tem krepi varovalna vloga gozda in je poseg
izveden na podlagi gozdnogojitvenega načrta,
– posekani les praviloma ostane v gozdu, v primeru spravila se
uporablja spravilni način, ki varuje zemljišče in sestoj
(žičenje),
– posegi v planinska travišča ter ostanke drevesne in grmovne
vegetacije niso dopustni, razen ob obnovi in gradnji steza,
katere vzdolžni naklon je dopusten do 25 % in širina do 0,60 m. |
|
|
|
141.
člen |
|
|
(območja vodnih zemljišč) |
|
|
|
|
|
|
29. VC – CELINSKE VODE |
|
1 Namenska raba
Območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti s področja rabe voda. |
|
2 Dopustni objekti in posegi
a)
Dopustni objekti in posegi so:
– objekti, potrebni za rabo voda ter zagotovitev varnosti plovbe
in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– objekti GJI,
– objekti grajenega javnega dobra,
– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(b) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na
krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek
vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust
na javnih cestah in poteh). |
|
3 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti:
– 23020 Energetski objekti: samo mHE do 36 kW v skladu s
splošnimi določili tega odloka ter na podlagi predhodne
prostorske preveritve, hidrološko hidravlične analize, pozitivne
ocene vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. |
|
|
|
142.
člen |
|
|
(območja mineralnih surovin in ostala območja) |
|
|
1) Splošni
PIP za območja nadzemnega pridobivalnega prostora (LN): |
|
|
|
|
|
|
30. LN – POVRŠINE NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA |
|
1 Namenska raba
Območja mineralnih surovin so namenjena izvajanju dejavnosti s
področja izkoriščanja mineralnih surovin. |
|
2 Dopustni objekti in posegi
a) Dopustni objekti in posegi so:
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin: samo površinski kop, rudarski objekti in inštalacije
ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin,
– posegi, ki so namenjeni varovanju in zaščiti pred negativnimi
vplivi na okolje,
– objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja
izkoriščanja.
b) Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje, kar vključuje tudi obvezno
sanacijo območja po zaključku izkoriščanja.
c)
Vse nelegalne kope se sanira z namenom, da se zaradi nezakonitih
rudarskih del na prizadetem območju v največji možni meri
vzpostavi prejšnje stanje, tako da to območje znova dobi s tem
prostorskim aktom zahtevane oziroma zaželene lastnosti.
d) Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik dolžan
zagotoviti sprotno in končno sanacijo. Na območjih sanacij
opuščenih površinskih kopov je dopustno saniranje in prepuščanje
naravni sukcesiji ali vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer
se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja.
e) Za gradnjo v mejah pridobivalnega prostora je treba pred
izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje nosilca rudarske
pravice. |
|
|
|
2) V EUP s
podrobno namensko rabo OO (ostala območja) se smiselno upoštevajo
določila za EUP s podrobno namensko rabo Gv (varovalni gozd). |
|
|
|
|
|
143. člen |
|
|
(objekti razpršene gradnje) |
|
|
(1) V EUP
z namensko rabo K1, K2, G ali Gpn so evidentirani posamični obstoječi
objekti razpršene gradnje. |
|
|
(2)
Objekti razpršene gradnje so evidentirani na podlagi podatkov katastra
stavb in so prikazani kot stavbišča v karti »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
|
|
(3) Na
obstoječih zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje oziroma na
gradbeni parceli objekta, ki je bila z gradbenim dovoljenjem določena za
objekt iz prvega odstavka tega člena, so v skladu z namembnostjo,
določeno v gradbenem dovoljenju, dopustne naslednje vrste gradenj: |
|
|
·
rekonstrukcija objektov, |
|
|
·
vzdrževanje objektov, |
|
|
·
odstranitev objektov. |
|
|
(4) Za
izvedbo dopustnih gradenj iz tretjega odstavka tega člena se smiselno
uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim
dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih
evidencah. |
|
|
(5) Na
gradbeni parceli zakonito zgrajenega objekta razpršene gradnje je ob
smiselnem upoštevanju določb 3.4 poglavja izvedbenega dela tega odloka
dopustna gradnja naslednjih pomožnih objektov: nadstrešek, rezervoar za
UNP ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zajetje, vrtina ali
vodnjak, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča, nepretočna greznica,
utrjena dovozna pot iz Priloge 1 tega odloka. |
|
|
(6) Na
zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega
člena je treba ob izvajanju gradenj iz tretjega odstavka tega člena na
podlagi določil tega odloka izvesti komunalno sanacijo, če je ta
potrebna. |
|
|
(7)
Gradbena parcela zakonito zgrajenega objekta je določena z gradbenim
dovoljenjem ali drugim predpisanim upravnim dovoljenjem za objekt. Če
gradbena parcela objekta ni bila določena, se za potrebe izvajanja
določb tega odloka uporabi dopustna najmanjša velikost gradbene parcele
eno ali dvostanovanjske prostostoječe hiše, to je 500,00 m2.
Enako velja za objekte, zgrajene pred letom 1967. |
|
|
(8) Če
obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan na karti iz drugega
odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte. |
|
|
|
|
|
144. člen |
|
|
(planine) |
|
|
(1)
Obstoječe objekte na planinah je dopustno vzdrževati, rekonstruirati
brez povečanja prostornine in odstraniti. Gradnja novih objektov na
planinah je dopustna samo na mestu poprej odstranjenega objekta in le za
kmetijske namene (npr. gradnja stanu - pastirske koče, hleva na planini,
staje, senika ipd.). |
|
|
(2) Pri
posegih iz prvega odstavka tega člena se upošteva značilnosti lokalnega
stavbarstva na posamezni planini (oblika in naklon strehe, struktura in
barva strešne kritine, oblikovanje in uporaba materialov pri stavbarskih
in arhitekturnih elementih, tlorisna in višinska razmerja). Podrobnejša
določila za oblikovanje objektov in urejanje okolice objektov na
planinah določajo PPIP za posamezno planino v 156. členu tega odloka.
Smiselno se uporabljajo tudi določila 145. in 146. člena tega odloka. |
|
|
(3)
Naknadne dozidave in nadzidave osnovnih objektov, ki ne ustrezajo
tipologiji objektov in ohranjanju značilnosti lokalnega stavbarstva na
posamezni planini ne štejejo za osnovni BTP stavbe in jih je treba
odstraniti, oziroma njihovo vzdrževanje in obnova nista dopustna. |
|
|
(4) Pred
posegom je treba pridobiti pogoje in soglasje organov, pristojnih za
varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
|
|
(5)
Sprememba namembnosti obstoječih kmetijskih objektov in pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov v nekmetijsko namembnost ni dopustna. |
|
|
(6)
Obstoječe konfiguracije terena na planinah ni dopustno spreminjati.
Ravnanje in poseganje v grbinaste travnike ni dopustno. Okolica objektov
na planinah mora ostati zatravljena. |
|
|
(7)
Čredinke na planinah oziroma pašnikih je treba izven pašne sezone
odstraniti. |
|
|
(8) Za
postavitev sončnega zbiralnika, male vetrne elektrarne in objekta
elektromagnetnega sevanja na objektu ali na območju planine je treba
pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
Sončne zbiralnike je dopustno postaviti na streho objekta, in sicer
tako, da ležijo v njeni ravnini ter ne segajo višje od slemena in ne
nižje od linije kapa. |
|
|
(9)
Območje posamezne planine je določeno z mejo EUP v skladu s 156. členom
tega odloka. |
|
|
|
|
|
5.
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za območje Triglavskega narodnega
parka |
|
|
|
|
|
145. člen |
|
|
(splošna določila za posege v prostor) |
|
|
(1) Območje TNP v občini Bled obsega celotne EUP z oznako PL-2 do PL-8 ter del EUP z oznako PL-1 in PL-9. Območje TNP je prikazano v Prikazu stanja prostora. Objekti na območju TNP so pretežno objekti razpršene gradnje. Prevladujoči namenski rabi sta gozdna in kmetijska zemljišča.
Območje TNP v občini Bled obsega celotne EUP z oznako PL-2, PL-3, PL-4,
PL-5, PL-6, PL-7 in PL-8 ter del EUP z oznako PL-1, PL-9, ZA-7, ZA-11 in
HO-1. |
|
|
(2) Za
zakonito zgrajene objekte razpršene gradnje se upošteva določila 143.
člena tega odloka, v kolikor niso v neskladju s PIP za območje TNP,
poleg tega velja tudi: |
|
|
·
dopustna je sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v
kmetijsko ali gozdarsko namembnost, |
|
|
·
spreminjanje namembnosti kmetijskih ali gozdarskih gospodarskih objektov
(stanovi – pastirske koče, seniki, hlevi, kašče, sirarne, drvarske in
oglarske koče, lovske in gozdarske koče ipd.) v objekte drugih
nekmetijskih namembnosti ni dopustno, |
|
|
·
za
območja planin se upoštevajo določila 144. člena tega odloka. |
|
|
(3) Kadar
se na mestu poprej odstranjenega zakonito zgrajenega objekta postavi nov
objekt, je dopustno ohraniti del obstoječega objekta, če se ta vključi v
gradbeno maso novega objekta v skladu z devetim odstavkom 83. člena tega
odloka. |
|
|
(4) Za
izvajanje posegov v prostor in gradnjo objektov je treba pridobiti
naravovarstvene pogoje in naravovarstvena soglasja po predpisih, ki
urejajo ohranjanje narave, in kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstvena soglasja po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne
dediščine. |
|
|
(5)
Škodljivost ravnanj, posegov ali dejavnosti, ki bi lahko ogrozili cilje
narodnega parka, se skladno z zakonom, ki ureja območje narodnega parka,
ugotovi v postopku celovite presoje vplivov na okolje, presoje vplivov
na okolje, presoje sprejemljivosti in v drugih predpisanih postopkih, ki
se izvajajo po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, upravljanja voda,
ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Na podlagi ugotovljene
škodljivosti ravnanj, posegov ali dejavnosti se tako ravnanje, poseg ali
dejavnost dovoli ob hkratni določitvi obveznih pogojev za omilitev
škodljivih vplivov na narodni park ali pa se prepove. |
|
|
|
|
|
146. člen |
|
|
(dopustne gradnje, objekti in dejavnosti) |
|
|
(1) Če ta
odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju TNP v
občini Bled v povezavi z drugim odstavkom tega člena dopustni: |
|
|
1.
komunalni objekti, vodi in naprave: |
|
|
·
za
oskrbo s pitno in požarno vodo, |
|
|
·
za
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
|
|
·
za
distribucijo zemeljskega plina, |
|
|
·
za
javno razsvetljavo in semaforizacijo, |
|
|
·
podzemno in nadzemno elektroenergetsko in elektronsko komunikacijsko
omrežje in objekti napetostnega nivoja 20 kV in manj ob upoštevanju
omejitev iz 99. in 100. člena odloka, |
|
|
·
zbiralnice ločenih frakcij odpadkov, |
|
|
·
objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na
območju dopustno graditi in druga podzemna energetska infrastruktura. |
|
|
2.
gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, |
|
|
3.
parkirne površine samo za osebna vozila (samo v sklopu razširitve
ceste), |
|
|
4.
pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, |
|
|
5.
dostopi za funkcionalno ovirane osebe, |
|
|
6.
odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška igrišča
in biotopi, |
|
|
7.
vodnogospodarske ureditve, |
|
|
8. brvi
in mostovi, |
|
|
9.
dostopi do vode, |
|
|
10.
objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z zaklonišči ter objekti za zaščito, reševanje in pomoč (razen
nadzemnih zaklonišč), |
|
|
11.
objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami, |
|
|
12.
naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov), |
|
|
13.
mikrourbana oprema (v sklopu počivališč ob poteh). |
|
|
(2) V
povezavi s prvim odstavkom tega člena so na spodaj naštetih območjih
namenske rabe dopustni le naslednji objekti in drugi posegi v prostor: |
|
|
K1, K2:
1., 2. (samo vzdrževanje in rekonstrukcija lokalnih cest in javnih
poti), 3., 4. (samo: pločnik, kolesarska steza in kolesarska pot ob
rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti), 5. (samo kot ureditev v
sklopu vzdrževanja zakonito zgrajenega objekta), 8. (samo ob
rekonstrukciji lokalne ceste in javne poti), 12. (samo vrtina ali
vodnjak, potrebna za raziskave) in 13. (samo kot počivališče v sklopu
vzdrževanja obstoječe rekreacijske, tematske in kolesarske poti) točka
prvega odstavka tega člena, |
|
|
G: 1., 2.
(samo vzdrževanje in rekonstrukcija), 3. (samo v sklopu razširitve
ceste), 4., 5., 6. (samo biotop), 7., 8., 10. (razen nadzemnih
zaklonišč), 11., 12. in 13. (kot počivališča v sklopu rekreacijskih
poti) točka prvega odstavka tega člena, |
|
|
Gpn: 1.
(razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih
komunikacijskih objektov in naprav, objektov za distribucijo zemeljskega
plina in zbiralnic ločenih frakcij odpadkov), v sklopu navezave z
obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 2. (samo vzdrževanje in
rekonstrukcija), 3. (samo za potrebe obiskovalcev in v sklopu razširitve
ceste), 4. (samo pešpoti), 5., 6. (samo biotop), 7., 8., 9., 10. (razen
nadzemnih zaklonišč), 11., 12. in 13. (kot počivališča v sklopu
rekreacijskih poti) točka prvega odstavka tega člena, |
|
|
Gv, OO: 1.
(razen nadzemnih okoljskih, elektroenergetskih in elektronskih
komunikacijskih objektov in naprav, objektov za distribucijo zemeljskega
plina in zbiralnic ločenih frakcij odpadkov), v sklopu navezave z
obstoječo infrastrukturno ureditvijo tudi 4. (samo planinske poti), 6.
(samo biotopi), 7., 8., 9., 10. (razen nadzemnih zaklonišč), 11., 12. in
13. (kot počivališča s klopmi in koši v sklopu pešpoti in planinskih
poti) točka prvega odstavka tega člena, |
|
|
VC: 1.
(samo komunalni vodi, nujni za urejanje območja VC, in komunalni vodi,
ki prečkajo območje VC), 4., 5., 6. (samo biotop), 7., 8., 9., 10.
(razen nadzemnih zaklonišč), 11. in 12. točka prvega odstavka tega
člena. |
|
|
(3) Trim
steze je dopustno urejati po obstoječih stezah in poteh. |
|
|
(4) Vrste pomožnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih
območjih podrobne namenske rabe, so določene v tabelah v Prilogi 1 tega
odloka. |
|
|
|
|
|
147. člen |
|
|
(pomožni
objekti) |
|
|
(1) Pri
umestitvi, številu in velikosti turistične in druge obvestilne
signalizacije je treba upoštevati merilo in značilnosti prostora (tudi
značilne poglede). |
|
|
(2)
Objekti za oglaševanje, ki so postavljeni za komercialne namene, niso
dopustni. Dopustna je samo turistična in druga obvestilna signalizacija. |
|
|
(3)
Lokacijo postavitve pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta potrdijo
organ Občine Bled, pristojen za urejanje prostora, Javni zavod
Triglavski narodni park in organ, pristojen za varstvo kulturne
dediščine. Gradnja pomožnih kmetijskih objektov je dopustna na podlagi
pozitivnega mnenja kmetijske svetovalne službe. |
|
|
|
|
|
148. člen |
|
|
(oblikovanje vseh vrst objektov in urejanje okolice objektov) |
|
|
(1) Pri
gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se uporablja materiale,
značilne za območje narodnega parka. Gradi se skladno z značilnostmi
kulturne dediščine v narodnem parku ter na način, ki upošteva stavbno
tipologijo območja. |
|
|
(2) Za
oblikovanje gospodarskih poslopij velja, da imajo podolgovat tloris z
razmerjem stranic vsaj 1:1,5. |
|
|
(3)
Oblikovanje stanov in drugih objektov na planinah se mora v materialu in
obliki prilagajati značilnostim starih stanov in drugih objektov na
posamezni planini. |
|
|
(4)
Sirarne na planinah morajo biti zidane, dopustna je tudi delna izvedba v
lesu. Pred vhodom je dopusten večji pokrit prostor ali nadstrešek. |
|
|
(5) Strehe
objektov so dvokapne v naklonu 40 º do 45 º in s slemenom v smeri daljše
stranice. Strehe so simetrične, razen na enojnih stegnjenih kozolcih s
plaščem in kozolcih na psa ali kozla. Krite morajo biti s skodlami, ki
so naravno starane, ali deskami brez barvnih premazov. Enokapne in ravne
strehe niso dopustne. |
|
|
(6) Za
cerkve, kapelice in znamenja je dopusten drugačen naklon strehe od
predpisanega v tem členu ter kritina iz bakrene pločevine. |
|
|
(7)
Napušči se oblikujejo kot tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi
elementi. |
|
|
(8)
Zatrepi objektov morajo biti v celoti leseni. Balkoni oziroma ganki na
čelnih fasadah objektov so dopustni na zatrepu in v nadstropju.
Potekati morajo po vsej širini čelne fasade. |
|
|
(9)
Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah objektov so dopustni v
nadstropju in le po delu fasade. Za ograje se uporablja lesen opaž, ki
je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 1,00 cm.
Stopničasto zaključevanje ograj balkonov in opažev ni dopustno. |
|
|
(10) Med
materiali se uporabljajo les, kamen in omet. Zidane stene morajo biti
ometane. Omet je praviloma gladek, obdelan s tradicionalno ročno
obdelavo, ki daje razgibano površino. Za barvo ometa se uporablja
lokalno značilne barve ometov. Obloge iz umetnega kamna, keramičnih
ploščic, fasadne opeke ali obloge iz umetnih snovi in zasteklitve niso
dopustni. |
|
|
(11)
Okenske odprtine je treba praviloma izvesti v pokončni pravokotni legi. |
|
|
(12) Za
zaščito lesenih delov objektov je dopustna uporaba zaščitnih
brezbarvnih premaznih sredstev, ki dopuščajo naravno staranje lesa. |
|
|
(13)
Sončne zbiralnike za lastno uporabo je dopustno postavljati na streho,
tako da ležijo v njeni ravnini ter ne segajo višje od slemena in ne
nižje od linije kapa. |
|
|
(14)
Podporni zidovi so praviloma iz zloženega kamenja. |
|
|
(15) Javni
zavod Triglavski narodni park v sodelovanju z organom, pristojnim za
varstvo kulturne dediščine in s pristojnim organom Občine Bled pripravi
koncept enotnega oblikovanja oziroma usmeritve za oblikovanje različnih
pojavnih vrst objektov. |
|
|
|
|
|
149. člen |
|
|
(priključevanje objektov na
GJI) |
|
|
(1) Glede
obveznosti priključevanja obstoječih in načrtovanih objektov na omrežja
GJI veljajo določila 91. in 92. člena tega odloka. |
|
|
(2) Za
dostop do javne ceste za zahtevne in manj zahtevne objekte se šteje tudi
peš dostop po poteh, poljskih in gozdnih poteh ipd. |
|
|
(3) Kot
dostop za intervencijska vozila v oddaljenih območjih se šteje tudi
intervencija v zračnem prometu. |
|
|
|
|
|
150. člen |
|
|
(okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura) |
|
|
(1) Trase
omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture se praviloma načrtuje znotraj obstoječih infrastrukturnih
koridorjev. Načrtovane morajo biti tako, da čim manj vplivajo na
namensko rabo prostora, površinski pokrov in vidne kakovosti v prostoru. |
|
|
(2)
Gradnja nadzemnih objektov in naprav okoljske, energetske in elektronsko
komunikacijske infrastrukture ni dovoljena, razen v primeru, kjer bi
vkop lahko negativno vplival na ugodno stanje živalskih ali rastlinskih
vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot,
oziroma taka izvedba predstavlja manjši poseg kot vkopavanje. |
|
|
(3)
Transformatorske postaje morajo biti načrtovane na vidno
neizpostavljenih mestih in oblikovane skladno s krajevno značilno
arhitekturo. |
|
|
(4) Za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda se uporablja mČN. V primeru možnega
praznjenja in odvažanja vsebine s strani pooblaščene organizacije na
ustrezna odlagališča izven TNP, je dovoljena uporaba nepretočnih
greznic. |
|
|
(5)
Površinski vodni zbiralniki so dopustni za potrebe napajanja živine. |
|
|
(6)
Gradnja odlagališč odpadkov in odlaganje odpadkov v naravno okolje je
prepovedano. Povzročitelji odpadkov so dolžni vse nastale odpadke zbrati
ločeno in jih odložiti na najbližjih zbiralnicah ločenih frakcij
odpadkov. |
|
|
(7)
Gradnja novih objektov in naprav za proizvodnjo energije zunaj naselij,
razen objektov in naprav za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije za
samooskrbne potrebe, kjer ni možnosti priključitve na javno energetsko
omrežje, ni dovoljena. |
|
|
(9)
Postavljanje in uporaba virov svetlobe za usmerjeno osvetljevanje
naravnega okolja ni dopustna. |
|
|
(10)
Objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umestiti na druga
kmetijska zemljišča in v območja gospodarskega gozda na podlagi soglasja
pristojnih služb s področja kmetijstva, gozdarstva in varovanja narave. |
|
|
|
|
|
151. člen |
|
|
(prometna infrastruktura) |
|
|
(1) Pri
načrtovanju prometne infrastrukture je treba enakovredno upoštevati
naravovarstveni, okoljski in prostorski vidik ter omejitvam prilagoditi
tudi prometni režim. |
|
|
(2) Pri
ureditvi cestnega telesa (premostitve, podporne zložbe, varovalne ograje
ipd.) in obcestnega prostora (reliefno preoblikovanje, zatravitev in
zasaditev) je treba slediti sonaravnim rešitvam z uporabo naravnih
materialov (kamen, les, lokalno značilna drevnina). |
|
|
(3)
Rekonstrukcije prometnic so dopustne z minimalnim odstopanjem od
obstoječih tras. |
|
|
(4) Nove
dostopne ceste na planote preko vizualno izpostavljenih pobočij niso
dopustne. |
|
|
(5)
Kmetijske in gozdne prometnice ne smejo biti širše od 3,00 m, razen v
ostrih zavojih, pri tem so na ravninskih delih mestoma dopustne
ureditve izogibališč in deponij za les. |
|
|
(6) Pri
zimskem urejanju cest je treba soljenje omejiti na najmanjši možen obseg
oziroma nadomestiti z drugimi, naravi manj škodljivimi ukrepi. |
|
|
(7)
Površine za ustavljanje in parkiranje osebnih vozil je dopustno urejati
zunaj območja naravnih vrednot in v skladu s 146. členom tega odloka.
Utrditi jih je dopustno z rušniki in tratnimi ploščami ali urediti kot
makadamsko vozišče. Parkirišča in počivališča izven naselij morajo biti
opremljena s klopmi in smetnjaki. |
|
|
(8) Pri
prometu s športnimi in turističnimi letali je treba upoštevati predpise
o največjem dovoljenem hrupu ter prepovedi nizkega letenja v TNP.
Alternativne oblike zračnega prometa s plovili z motornim pogonom niso
dovoljene. |
|
|
(9) Kjer
se z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnice posega v planinske in druge
poti, je treba te poti prav tako rekonstruirati in označiti. |
|
|
(10)
Ureditve peš poti za dostop in ogled naravovarstveno pomembnih območij,
za dostop do razglednih točk ter ureditev turističnih, vzgojno
izobraževalnih poti in informacijskih točk so dopustne ob upoštevanju
poteka obstoječih poti in morebitnih prevezav. Na izpostavljenih mestih
je poti dopustno zavarovati. Ob poteh je dopustno urejati počivališča z
ustrezno opremo (klopi, opozorilne in informacijske table, kurišče
ipd.). |
|
|
(11)
Gradnja kolesarskih poti je dopustna, če gre za povezavo z izgradnjo
nacionalne mreže daljinskih kolesarskih poti oziroma za druge povezave,
ki ne ogrožajo varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ter s
krajinskega vidika ne obremenjujejo prostora. |
|
|
(12)
Vožnja z gorskimi kolesi je dopustna samo po obstoječih prometnicah,
vlakah, kolovozih in poteh, širših od dveh metrov. |
|
|
|
|
|
152. člen |
|
|
(varstvo površinskih voda in vodnih virov) |
|
|
(1) Za
vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih
objektov, odvzemom proda in peska, vzdrževanjem obrežne vegetacije in
drugimi posegi, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali
stanje voda, je treba poleg soglasja organa, pristojnega za vode,
pridobiti tudi soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
|
|
(2) Pri
urejanju voda se uporabljajo naravni materiali (kamen, les), vidni beton
ni dopusten. |
|
|
(3) Za
potrebe napajanja živine ter za požarno varnost se vzdržuje vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. |
|
|
|
|
|
6.
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
prostora in na območjih predvidenih OPPN |
|
|
|
|
|
6.1
Podrobni PIP za EUP v naseljih |
|
|
|
|
|
153. člen |
|
|
(podrobni PIP za EUP na območju mesta Bled) |
|
|
|
|
|
|
Ime dela naselja |
Identifikacijska oznaka,
način urejanja,
ime EUP |
Namenska raba v območju |
Podrobni PIP |
|
Bled |
BL-1
OPN
Grad – vaško jedro |
SSvj
SSv
SB
CDd
BT
ZS
ZP
PC
G
Gv
K2 |
Ohranjanja in prenavlja se obstoječ stavbni fond. Ohranja se
strnjen gozd in gozdni rob na hribu Bledec ter grajskem hribu.
Za objekte samostana v območjih s podrobno namensko rabo SB in
ZP veljajo oblikovalska določila za objekte v območjih s
podrobno namensko rabo SSvj. Na površinah ZP je dopustno urediti
otroško igrišče, pri čemer je treba ohranjati obstoječo
visokodebelno vegetacijo in mejice. Za vse posege je treba
pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine.
Na območju večstanovanjskih površin v križišču Partizanske in
Prešernove ceste (Partizanska 1 in 1A) sta dopustna samo
vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov kot celote.
Postavitev nadstreškov za parkiranje ni dopustna.
V objektih na parc. 67/1 ter 47/1 in 47/2, vse k.o. Bled, je
dopustna dejavnost mladinsko prenočišče (hostel).
Na parc. 4/1 in 4/2 k.o. Bled so dopustne tudi stavbe 12120
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev.
Na zemljišču parc. 35/2 k.o. Bled je dopusten pomožni objekt,
namenjen pomožnim prostorom sosednjega stanovanjskega objekta,
ki ima streho izkoriščeno za parkiranje.
Na gradbeni parceli objekta, ki jo sestavljajo parc. 73/5, 75 in
74/6 k.o. Bled, je dozidava objekta dopustna do 50 % zazidane
površine objekta.
Za obstoječ objekt na hribu Bledec so dopustni samo
rekonstrukcija brez povečanja prostornine, vzdrževanje in
odstranitev objekta. V primeru odstranitve obstoječega objekta
je dopustna gradnja lesenega razglednega stolpa. V sklopu stolpa
je dopustna gostinska dejavnost strežbe jedi in pijač z
ureditvijo odprtega sezonskega gostinskega vrta. Faktorje izrabe
(FZ in DOBP) določi odgovorni projektant. Na hribu Bledec je
dopustna ureditev pešpoti do vrha Bledca, če je za to
pridobljeno soglasje pristojnega organa za gozdove.
Za vse posege na zavarovanem območju in na naravni vrednoti je
treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za
ohranjanje narave. |
|
Bled |
BL-2
BL-3
OPPN
Blejski grad in Grajska pristava |
CDd
ZPg
PO
PC
K2
Gv
OO |
Namen OPPN je zagotoviti celovito urejanje spomenika državnega
pomena in njegove okolice.
Obvezna je pridobitev celovitih urbanističnih, arhitekturnih in
krajinsko-arhitekturnih strokovnih rešitev za celotno območje
OPPN z javnim natečajem.
Območje se ureja pod pogoji in s soglasjem organa, pristojnega
za varstvo kulturne dediščine. Sestavni del OPPN mora biti
konservatorski načrt za prenovo. Osnutek OPPN mora v okviru
rešitev in ukrepov za celostno ohranjanje kulturne dediščine
vključevati osnutek konservatorskega načrta za prenovo.
Usmeritve za arheološko območje: Na kmetijskih in gozdnih
površinah posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso
dopustni. Dovoljena je obstoječa obdelava kmetijskih površin. Na
ostalih območjih je treba pred posegi v zemeljske plasti izvesti
predhodne arheološke raziskave – površinski in podpovršinski
pregled, ki ga opravi za to usposobljeni izvajalec.
Organ, pristojen za ohranjanje narave, pripravi naravovarstvene
smernice s podrobnejšimi usmeritvami, pogoji in priporočili na
območju z varstvenimi statusi oziroma naravovarstvenimi
vsebinami.
Drugi pogoji:
celotno območje grajske pristave (BL-3) se ureja kot kulturno in
izobraževalno središče v povezavi z Blejskim gradom;
poleg kulturnih in izobraževalnih dejavnosti so na območju
grajske pristave dopustne tudi dejavnosti, ki dopolnjujejo
osnovno dejavnost: gostinske dejavnosti strežbe in trgovina v
drobno specializirani prodajalni (spominki, umetniški izdelki,
revije, knjige ipd.);
v obstoječih garažah oziroma delavnicah zahodno od grajske
pristave so obstoječe dejavnosti dopustne do začetka izvajanja
gradenj, predvidenih z OPPN;
del parkirnih mest za osnovne dejavnosti grajske pristave je
možno zagotoviti v EUP BL-3, če so za to zagotovljene prostorske
možnosti, preostala parkirna mesta za Grajsko pristavo in vsa
parkirna mesta za obiskovalce gradu je treba zagotoviti na
drugih javnih parkiriščih (npr. ob športnem parku Bled) in ne v
območju OPPN;
z namenom zmanjševanja prometne obremenitve območja je dopustna
rekonstrukcija žičnice in obstoječe spodnje postaje žičnice na
zemljišču parc. št. 418/3 in delu 418/1 k.o. Bled za prevoz
obiskovalcev;
delež zelenih površin na raščenem terenu je treba v čim večji
meri ohranjati oziroma ga v območju grajske pristave ni dopustno
zmanjševati.
Posegi, objekti in ureditve, dopustni do uveljavitve OPPN, so
samo:
vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov,
odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so
varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba
pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne
dediščine),
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI, vključno s potmi
na grajskem hribu,
gradnja GJI za potrebe priključevanja obstoječih objektov,
nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za
urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI,
gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in
pomoči, zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih
življenjskih pogojev,
vodnogospodarske ureditve,
naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti
(meritve, zbiranje podatkov),
postavitev mikrourbane opreme. |
|
Bled |
BL-4
OPN
Rečiška cesta |
SSe
PC |
Posegi se izvajajo tako, da se ohranja gozdni rob. |
|
Bled |
BL-5
OPN
Pod gradom |
SSv
SSe
PC |
V območju površin za večstanovanjske stavbe ni dopustna dozidava
in nadzidava obstoječih objektov ter gradnja novih
večstanovanjskih stavb.
Posegi se izvajajo tako, da se ohranja gozdni rob. |
|
Bled |
BL-6
BL-28
OPPN
Športni park Bled |
BC |
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za športno rekreacijski
park Bled – 1. faza (Uradni list RS, št. 104/07) – ostane v
veljavi do uveljavitve OPPN, razveljavi se na delih območja
urejanja v skladu z določili tega odloka.
Z OPPN se načrtuje širitev, razvoj in dopolnjevanje obstoječe
športno-rekreacijske infrastrukture Športnega parka Bled.
Obvezne so celovite urbanistične, arhitekturne in
krajinsko-arhitekturne variantne strokovne rešitve. Pri urejanju
območja je treba upoštevati varstvene režime enot kulturne
dediščine v območju in na robu območja.
Na območju športnega parka so dopustni objekti in naprave za
obstoječe in novo načrtovane športne in rekreativne programe ter
prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi napihljivimi
konstrukcijami (baloni), ki omogočajo sezonsko delovanje
zunanjih igrišč. Dopustni začasni objekti so tudi naslednji
objekti iz Priloge 1 tega odloka: pokrit prostor z napihljivo
konstrukcijo ali montažni šotor, pokriti prireditveni prostor,
cirkus in začasna tribuna. Dopustna je gradnja športne dvorane
in ureditev parkirišča za avtomobile, avtodome in avtobuse, ki
služi zagotavljanju potreb športnega parka in blejskega gradu.
Preveri se možnosti za umestitev pasjega parka ter določi
ustrezno lokacijo.
Obstoječa dejavnost Infrastrukture Bled (zbirni kontejnerji) se
ohranja do uveljavitve OPPN, z OPPN se za dejavnost na južnem
robu območja športnega parka zagotovi manjše zbirno mesto.
Ob severnem robu sta načrtovani pešpot in kolesarska pot, ki
povezujeta območje šole s športnim parkom Bled. Njuna ureditev
je dopustna pred uveljavitvijo OPPN.
Na območju je treba ohranjati visokodebelno vegetacijo in
živice. Severni in južni rob športnega parka se ozelenita z
drevoredom ali drevesno-grmovno vegetacijo. |
|
Bled |
BL-7
OPN
Partizanska cesta |
SSe |
Ob vzhodnem in severnem robu sta načrtovani pešpot in kolesarska pot, ki povezujeta območje šole s športnim parkom Bled.
Ni
podrobnih PPIP. |
|
Bled |
BL-8
OPN
Pokopališče Bled |
ZK
K1
PC |
Območje kmetijskih površin je rezervat za dolgoročno širitev
pokopališča. Pred posegi za širitev pokopališča je potrebno
izvesti predhodne arheološke raziskave. Do izvedbe širitve je
dovoljena obstoječa obdelava kmetijskih površin.
Ob vzhodnem in severnem robu sta načrtovani pešpot in kolesarska
pot, ki povezujeta območje šole s športnim parkom Bled.
V EUP je na pokopališču evidentirana lokacija vojnega grobišča.
Ob posegih v prostor je treba pridobiti pogoje pristojnega
organa. |
|
Bled |
BL-9
OPN
Na
Rebri in Za Pecovco
|
SSe |
Za objekte na naslovih Na rebri 3, 4a, 4, 5, 6, 8, 10 in 12 je
treba ohranjati naklone streh zakonito zgrajenih objektov.
Na parc. št. 41/9 k.o. Bled ni dopustna gradnja novih manj
zahtevnih in zahtevnih objektov. |
|
Bled |
BL-10
OPPN
Avtobusna postaja Bled |
BT
CU
PC |
Načrtovana je selitev obstoječe centralne avtobusne postaje na
Seliše ter gradnja podzemne garažne hiše med hoteli Astoria,
Jelovica in Bellevue z nadzemnim objektom oziroma objekti
osrednjih centralnih dejavnosti.
Obvezna je izvedba javnega arhitekturno-urbanističnega natečaja.
Območje se ureja z enim OPPN, ki ga je dopustno izvesti po
fazah. Etapnost izvajanja se določi v OPPN.
Vsi posegi in prenova območja so dopustni pod pogoji in s
soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Pri
posegih na območju hotela Bellevue (parc. 362, 363/2, 363/9,
363/5, 363/6, 363/7 in 363/18, vse k.o. Bled) je treba
upoštevati tudi smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, OE Kranj, št. II-66/11-2006.
Nova urbanistično arhitekturna zasnova območja mora upoštevati
obstoječo vaško strukturo, trški značaj območja in poglede na
jezero. Ohraniti mora in v koncept vključiti obstoječa
kakovostna drevesa. Prav tako mora izvedba garaže omogočati
zasaditev manjših dreves in grmovnic na trgu in njegovem robu.
Zasnovati je treba novo prometno ureditev območja z avtobusnim
postajališčem in osrednjim trgom, ki je dostopen tako z Grajske
ceste kot Ceste svobode. Višina novih objektov ne sme presegati
višine slemena najvišje stavbe na območju OPPN.
Ker gre za območje varovanih površin za podzemne garažne stavbe,
do uveljavitve OPPN ni dopustno postavljanje podzemnih ali
nadzemnih objektov, ki bi ovirali, onemogočali ali povečali
stroške izvedbe podzemne garažne stavbe. Pred izvedbo posegov na
teh območjih je treba pripraviti oceno o skladnosti načrtovanega
posega z ureditvijo podzemnih garažnih stavb, ki jo potrdi in da
soglasje k posegu pristojni organ Občine Bled. |
|
Bled |
BL-11
OPN
Seliška cesta –osnovna šola |
CDi
ZS
ZP
PO
PC
Gpn |
Površine šole (športna igrišča, parkirišča in ostale prometne
površine idr.) se urejajo izven območja morene in gozda. Na
območju morene so možne samo mehke oblike rekreacije
(sprehajalna pot) brez objektov in igrišč. Gospodarjenje z
gozdom na ledeniških morenah mora potekati skladno z
gozdnogospodarskim načrtom. Na območju velja prepoved sekanja
dreves, razen sanitarne sečnje. Za vsak poseg je treba pridobiti
pogoje in soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave.
V območju šole in šolskega igrišča (območji s podrobno namensko
rabo ZS in CDi) je dopustna gradnja dostopne ceste do šole. |
|
Bled |
BL-12
OPN
Zdravstveni dom in VSŠGT |
CDi
CDd
CU
ZP |
Na območju s podrobno namensko rabo CU (Prešernova cesta 34) so
za obstoječe objekte dopustna samo vzdrževalna dela in
rekonstrukcija v smislu prenove objekta.
Na območju s podrobno namensko rabo CDi (Prešernova cesta 32) so
za obstoječi objekt gostinske šole in ureditve dopustna samo
vzdrževalna dela in rekonstrukcija v smislu prenove. V okviru
prenove je treba obstoječe parkirišče ozeleniti, za kar se
izdela načrt krajinske arhitekture. |
|
Bled |
BL-13
OPN
Ob
Prešernovi cesti |
CDi
CU
BT
PC |
Gradnja objektov v območju s podrobno namensko rabo CDi je
dopustna samo na mestu poprej odstranjenih objektov. |
|
Bled |
BL-14
OPN
Črtomirova ulica |
SSe
SB
PC
Gpn |
Na parc. 88/1 in 87/1, vse k.o. Želeče, je dopustna gradnja
stanovanjskega objekta. Gradbena parcela stanovanjskega objekta
obsega vse navedene parcele. Višina objekta je največ P+1+M, pri
čemer je pritličje na nivoju ceste. Mansarda je brez kolenčnega
zidu. FZ = 40 % |
|
Bled |
BL-15
OPN
Seliška cesta –vrtec |
CDi
ZS
ZP
Gpn |
Površine vrtca (otroška igrišča, parkirišča in ostale prometne
površine idr.) se urejajo izven območja morene in gozda. Na
območju morene so možne samo mehke oblike rekreacije
(sprehajalna pot) brez objektov in igrišč, razen v območju
površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS) ob Seliški cesti,
kjer je dopustna ureditev otroškega igrišča. Gospodarjenje z
gozdom na ledeniških morenah mora potekati skladno z
gozdnogospodarskim načrtom. Na območju velja prepoved sekanja
dreves, razen sanitarne sečnje. Za vsak poseg je treba pridobiti
pogoje in soglasje organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
|
Bled |
BL-16
OPPN
Krim in športna dvorana |
BC
BT
ZP |
Območje je namenjeno hotelskim dejavnostim s termami ter s tem
povezanimi parkovnimi in rekreacijskimi vsebinami. V območju se
načrtuje garažna hiša, ki je v celoti podzemna ali delno
nadzemna, in bo nadomestila večino obstoječih parkirnih mest v
območju OPPN.
Obvezna je izvedba javnega arhitekturno-urbanističnega natečaja.
Območje se ureja z enim OPPN, ki ga je dopustno izvesti po
fazah. Etapnost izvajanja se določi v OPPN.
Dopustni sta rekonstrukcija ter odstranitev hotela Krim in
gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega. Dopustna
višina novega objekta mora biti nižja od obstoječe višine.
Dopustna je odstranitev objekta športne dvorane. Proste površine
so namenjene parkovnim in blagim rekreacijskim vsebinam.
Urbanistično arhitekturna zasnova mora upoštevati vedute na
Blejsko jezero in Blejski grad, parkovni značaj širšega območja
ob jezeru ter obstoječe objekte ob Prešernovi cesti. Višinske
razlike v parkovni ureditvi območja se praviloma premoščajo z
blagimi klančinami. Ograjevanje zemljišč ni dopustno, razen žive
meje, ki je dopustna, če ne moti doživljajskega potenciala
parkovnih površin.
Nove objekte (hotel in garažna hiša) se lahko zasnuje vkopano in
v terasah, tako da sledijo morfologiji terena in izkoristijo
višinsko razliko obstoječega terena. Vsi novi objekti morajo
imeti ozelenjeno streho, streha garažne hiše pa mora biti
urejena kot parkovna površina, ki je del parkovnega sistema ob
jezeru. Njena izvedba mora omogočati zasaditev parkovnih dreves
in grmovnic. Višina garažne hiše ne sme presegati obstoječih
višinskih kot obodnih cest. Parter območja se prav tako zasnuje
kot park.
Poleg posegov iz 160. člena tega odloka, so do uveljavitve OPPN
dopustni tudi:
- na parceli 77 k.o. Želeče, zahodno od športne dvorane, je
dopustna ureditev postajališča za turistični vlakec;
- na Olimpijskem trgu je dopustna postavitev začasnih objektov,
namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: samo
kioski in stojnice za potrebe prodaje pijač, peciva, domačih
proizvodov, sladoleda ipd. Končno lokacijo začasnih objektov,
namenjenih sezonski turistični ponudbi in prireditvam potrdi
pristojni organ Občine Bled;
- postavljanje podzemnih ali nadzemnih objektov, ki bi ovirali,
onemogočali ali povečali stroške izvedbe podzemne garažne
stavbe, ni dopustno. Pred izvedbo posegov je treba pripraviti
oceno o skladnosti načrtovanega posega z ureditvijo podzemnih
garažnih stavb, ki jo potrdi in da soglasje k posegu pristojni
organ Občine Bled.
Vsi posegi in prenova območja so dopustni pod pogoji in s
soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Pri
urejanju območja je treba upoštevati varstvene režime enot
kulturne dediščine na območju. |
|
Bled |
BL-17
OPN
Ob
Ljubljanski cesti I |
CU |
V obstoječih objektih so dopustni tudi objekti: 12111 Hotelske
in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: stavbe za
nastanitev (apartmaji). Njihova skupna površina je največ 30%
uporabne površine objekta. |
|
Bled |
BL-18
OPN
Ob
Ljubljanski cesti II |
CDd
CU
BT |
Na območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) v križišču z
Ulico narodnih herojev so za obstoječe zakonito zgrajene objekte
dopustni samo vzdrževanje, sprememba namembnosti, rekonstrukcija
brez povečanja prostornine in odstranitev. Gradnja novega
objekta je dopustna na mestu poprej odstranjenega obstoječega
objekta ter za namen izboljšave komunalne in energetske
opremljenosti objekta.
Za hotel Lovec (Ljubljanska cesta 6) so dopustni samo
vzdrževanje, rekonstrukcija brez povečanja prostornine in
odstranitev. Gradnja novega objekta je dopustna na mestu poprej
odstranjenega obstoječega objekta ter za namen izboljšave
komunalne in energetske opremljenosti objekta.
Za trgovski center ob Ljubljanski cesti (območje drugih
centralnih dejavnosti CDd) so dopustna samo vzdrževalna dela,
rekonstrukcije, odstranitve objektov in spremembe namembnosti.
Pod obstoječim nivojskim parkiriščem je dopustna gradnja
podzemne garažne hiše, katere izvedba mora omogočati, da se na
terenu ohrani obstoječi delež zelenih površin, ki omogoča
ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali da se v kleti
garaže zasadi visokodebelna drevesa, ki s krošnjo segajo skozi
prepust v strehi garaže nad nivo osnovne kote terena. Obstoječe
površine za pešce (trgi, arkade, hodniki, stopnišča) ter
površine parkirišča morajo biti javno dostopni, zapiranje ali
omejevanje prehoda ni dopustno. Celotno fasado je treba pri
rekonstrukciji ozeleniti. Rekonstrukcija se izvede za celotno
fasado na enkrat. Gradnja novih objektov je dopustna samo za
namen izboljšave komunalne in energetske opremljenosti objekta. |
|
Bled |
BL-19
OPN
Ulica narodnih herojev |
CU
BT |
Na območju vile Bojana (Ljubljanska cesta 12) je gradnja novih
objektov dopustna samo za namen izboljšave komunalne in
energetske opremljenosti objekta vile. |
|
Bled |
BL-20
OPN
Ljubljanska cesta – zahod |
PC |
Ni podrobnih PPIP. |
|
Bled |
BL-21
OPN
Pod Stražo |
ZP
BT |
Na celotnem območju je treba ohranjati parkovno drevesno
vegetacijo. |
|
Bled |
BL-22
OPN
Hoteli Golf, Kompas in Savica |
BT
ZP
ZS |
Dozidave in nadzidave objektov niso dopustne. Dopustna je
gradnja skupne podzemne garažne hiše za hotele Savica, Golf in
Kompas. Izvedba garažne hiše mora omogočati, da se na terenu
ohrani obstoječi delež zelenih površin z ozelenitvijo in
zasaditvijo vsaj nizke vegetacije ali da se v kleti garaže
zasadi visokodebelna drevesa, ki s krošnjo segajo skozi prepust
v strehi garaže nad nivo osnovne kote terena.
Do izgradnje skupne podzemne garažne hiše je na Cankarjevi ulici
nad trgovskim centrom, na območju parkovnih površin (ZP),
dopustna ureditev parkirnih mest, pri čemer je treba za ureditev
izdelati načrt krajinske arhitekture.
Na območju površin za oddih, rekreacijo in šport je treba
ohranjati obstoječa visokodebelna drevesa in območje parkovno
urejati. Dopustna je samo postavitev mikrourbane opreme. Nova
športna igrišča niso dopustna. |
|
Bled |
BL-23
BL-24
BL-25
BL-26
OPPN
Severna razbremenilna cesta |
PC
CDd
CU
CDi
C
BT
BC
ZS
ZP
SSe
SSvj
SSv
VC
PO
K1 |
Območje je namenjeno ureditvi primarne prometne infrastrukture,
kolesarskih poti in pločnikov, v urbaniziranem delu Seliške in
Ljubljanske ceste pa tudi urbanistični in vsebinski prenovi
območja s poudarkom na krajinski zasnovi obcestnega prostora.
Rešitve in usmeritve OPPN naj temeljijo na že izdelanih
variantnih rešitvah za območje.
a) Objekti
Dozidave in nadzidave objekta Ljubljanska cesta 32 niso
dopustne. Ob objektu Ljubljanska cesta 27 je dopustna postavitev
mlekomata.
Za hotel Union so dopustni samo vzdrževanje, rekonstrukcija brez
povečanja prostornine in odstranitev. Gradnja novega objekta je
dopustna samo kot nadomestitev obstoječega, poprej odstranjenega
objekta.
Na parc. 314, 317/2 in 316/3, vse k.o. Želeče, je dopustna
ureditev nepokrite tržnice s postavitvijo stojnic.
Na severozahodni zemljišča, parc. 114/1, 114/11 in 113/1, vse
k.o. Želeče, se za objekt Ljubljanska cesta 17 oziroma
Ljubljanska cesta 19 preveri možnost ureditve ozelenjenega
parkirišča.
b) Drugi pogoji
V celoti je treba ohranjati obstoječ hrastov drevored ob cesti v
Vintgar. Vsi posegi morajo biti odmaknjeni od debel dreves
najmanj za projekcijo krošnje na tla.
Pri oblikovanju objektov in naprav ter urejanju območja je treba
upoštevati varstvene režime enot kulturne dediščine (Ambient
Bleda). Organ, pristojen za ohranjanje narave, pripravi
naravovarstvene smernice s podrobnejšimi usmeritvami, pogoji in
priporočili na območju z varstvenimi statusi oziroma
naravovarstvenimi vsebinami (tudi v območjih, ki mejijo na
OPPN).
c)
Poleg posegov iz 160. člena tega odloka, so do uveljavitve OPPN
dopustni tudi:
na delu parc. 278/1 k.o. Bled, ki je v podrobni namenski rabi PC
in ne bo del cestnega telesa severne razbremenilne ceste, je
dopustno urediti zunanje površine vrtca,
ureditev nepokrite tržnice in postavitev mlekomata iz tretjega
odstavka,
na parc. 114/1, 114/11 in 113/1, vse k.o. Želeče, je za objekt
Ljubljanska cesta 17 oziroma Ljubljanska cesta 19 dopustna samo
dozidava za kotlovnico. |
|
Bled |
BL-27
OPPN
Seliše |
C
VC |
Načrtuje se prenova programske, urbanistične in prometne zasnove
že pozidanih stavbnih zemljišč območja ter širitev območja.
Območje prenove in širitve se načrtujeta celovito. Območje OPPN
je namenjeno predvsem poslovno-trgovskim, družbenim, oskrbnim in
storitvenim dejavnostim ter gostinski dejavnosti strežbe.
Preveri se tudi možnosti za stanovanja in manjše obrtne
dejavnosti. Zagotoviti je treba površine za gradnjo centralne
avtobusne postaje, doma starejših, gasilskega doma in garažne
hiše. Garažna hiša bo namenjena dejavnostim v območju in
obiskovalcem Bleda. Čim večje število parkirnih mest se zagotovi
v kletnih etažah objektov. Dopusten je tudi bencinski servis ter
ureditev manjšega parkirišča za avtobuse, dostavna vozila in
manjša tovorna vozila.
Dopustna je obstoječa proizvodna dejavnost Kovinske Bled. Za
objekt so dopustni vzdrževanje, rekonstrukcija brez povečanja
prostornine in odstranitev.
Preveri se možnosti za umestitev pasjega parka ter določi
ustrezno lokacijo.
Urbanistična zasnova celotnega območja mora upoštevati
raznolikost dopustnih dejavnosti, tako da druga za drugo ne bodo
moteče.
Višina objektov na celotnem območju OPPN ne sme presegati višine
11,00 m oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov v EUP,
če tehnološki proces ne zahteva drugače.
FZ posamezne gradbene parcele je največ 40 %, DOBP v celotnem
območju pa najmanj 30 %.
Za dom starejših je treba upoštevati naslednja določila: DOBP je
najmanj 15 %, FI je največ 1,0. Zelene površine je treba urediti
kot čim bolj enovito površino.
Za nove objekte so dopustne ravne in enokapne strehe z naklonom
do 12 º.
Obstoječi sadovnjak na severu se v čim večji meri ohrani kot del
zelenih površin območja ali doma za starejše.
V območju je načrtovana cestna povezava med severno
razbremenilno cesto Bleda in severnim delom Dob, za katero se
upošteva PPIP v usmeritvah za OPPN Dobe (EUP DO-1, DO-2, DO-3).
Ob cesti v območju Seliš se zasadi dvostranski drevored.
Poleg posegov iz 160. člena tega odloka, so do uveljavitve OPPN
dopustni tudi:
ureditev obdelovalnih vrtov na zemljiščih, ki so po dejanski
rabi kmetijska zemljišča. Uredijo se na podlagi enotnega
koncepta urejanja, kjer umestitev in oblikovanje potrebnih
spremljajočih objektov potrdi Občina Bled.
Območje se ureja z enim OPPN, ki ga je dopustno izvesti po
fazah. Etapnost izvajanja se določi v OPPN. Prva faza mora
zajemati izvedbo celotne prometne in komunalne infrastrukture
ter javnih zelenih površin. Obvezna je izvedba variantnih
strokovnih prostorskih preveritev. |
|
Dobe |
DO-1
DO-2
DO-3
OPPN
Dobe |
SSe
Gpn
ZP
VC |
Z OPPN se na celotnem območju Dob urejajo prometna zasnova,
javne zelene površine in otroška igrišča, določijo se pogoji za
oblikovno sanacijo in prenovo obstoječih stavb, preveri se
možnost umestitve večstanovanjskih stavb na posamezne lokacije
(kot gradnja novih ali kot sprememba namembnosti obstoječih
objektov) ter določijo pogoji za gradnjo v območjih širitve
naselja in obstoječem poselitvenem območju v EUP DO-1.
Celotno območje DO-1, DO-2 in DO-3 se ureja z enim OPPN, ki ga
je dopustno izvesti po fazah. Faznost določi OPPN. Prva faza
mora zajemati izvedbo celotne prometne in komunalne
infrastrukture ter javnih zelenih površin z otroškimi igrišči.
Obvezna je izvedba variantnih strokovnih prostorskih preveritev.
a) Prometna ureditev
Zasnova prometa naj temelji na izboljšanju pretočnosti prometa
in zagotovitvi ustreznejšega nivoja prometnih površin z navezavo
na oblikovanje obcestnega prostora.
Os predvidene prometne povezave med severnim delom Dob in
severno razbremenilo cesto Bleda, ki je prikazana v grafičnih
prikazih izvedbenega dela OPN, predstavlja okvirni potek ceste.
Dejanski potek se s podrobnejšim načrtovanjem preveri in določi
v okviru variantnih strokovnih prostorskih preveritev. Cesta naj
poteka čim bolj po južnem robu morene. Za poseg je treba
pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za ohranjanje
narave
Nova stanovanjska gradnja v območjih širitev ne sme ovirati
dostopa do kmetijskih zemljišč in obstoječih pomožnih kmetijskih
objektov na severu in vzhodu Dob. Nova prometna zasnova območja
mora te dostope ohraniti oziroma zagotoviti nove.
b) Javne zelene površine in otroška igrišča
Območje s podrobno namensko rabo ZP na parc. 122/1 k.o. Želeče
je namenjeno ureditvi javnega parka in otroškega igrišča, ki se
uredita brez posegov v relief in hrastov gozd. Uvrsti se ju med
površine grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
Delež javnih zelenih površin v območju širitev oziroma v
posamezni EUP DO-2 in DO-3 je najmanj 15 % in vključuje zelene
površine za počitek stanovalcev, otroška igrišča ter površine za
igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter za igro
mlajših otrok.
c) Oblikovna sanacija in prenova vseh obstoječih stavb
Obstoječi objekti morajo ohranjati naklone streh zakonito
zgrajenih objektov.
Frčade na strehah objektov so dopustne samo na objektih, ki
imajo naklon strehe od 38 º do 45 º.
Pri dozidavah objektov je treba doseči za okolico značilna
razmerja gabaritov.
d) Gradnja novih stavb
Nove stavbe se z nakloni streh ravnajo po objektih v okolici.
V območjih širitev v EUP DO-2 in DO-3 se načrtuje strnjena eno
in dvostanovanjska gradnja v obliki eno in dvostanovanjskih
prostostoječih stavb in dvojčkov. Dopustna višina objektov je
K+P+1+M. Predpisani faktorji izkoriščenosti pri dvojčkih veljajo
za vsako stavbo dvojčka posebej. Na stikih stavbnih in
nestavbnih zemljišč je treba oblikovati rob naselja ter z
zasaditvijo nizke in visoke vegetacije ali sadovnjaka oblikovati
postopen prehod v odprto krajino.
e) Večstanovanjske stavbe
Preveri se možnost in določijo pogoji za umestitev
večstanovanjskih stavb na posamezne lokacije (kot gradnja novih
ali kot sprememba namembnosti obstoječih stavb) ter možnost
nadzidave in dozidave obstoječih večstanovanjskih stavb. Za
vsako večstanovanjsko stavbo morajo biti zagotovljeni pogoji FZ,
DOBP, število parkirnih mest ipd. Zaradi novih ali povečanja
obstoječih večstanovanjskih stavb ter spremembe namembnosti
obstoječih objektov v večstanovanjske stavbe se ne sme
poslabšati razmer v prometni ureditvi, obremenitvi in
pretočnosti prometa ter zagotavljanju površin za javne zelene
površine ter njihove zadostne količine.
f) Drugi pogoji
V največji možni meri se ohranja obstoječa visokodebelna
vegetacija.
Posegi v morene kot značilne reliefne oblike in vnašanje
neavtohtonih rastlinskih vrst v gozd niso dopustni. Glede
posegov zaradi predvidene prometne povezave med severnim delom
Dob in severno razbremenilo cesto Bleda ter ureditve javnega
parka in otroškega igrišča na parc. 122/1 k.o. Želeče se
upošteva pogoje iz točk a) in b).
Organ, pristojen za ohranjanje narave, pripravi naravovarstvene
smernice s podrobnejšimi usmeritvami, pogoji in priporočili na
območju z varstvenimi statusi oziroma naravovarstvenimi
vsebinami (tudi v območjih, ki mejijo na OPPN).
Pred posegi v zemeljske plasti je priporočljivo izvesti
predhodne arheološke raziskave – površinski in podpovršinski
pregled, ki ga opravi za to usposobljeni izvajalec. Na
arheološkem območju so te raziskave obvezne.
g) Poleg posegov iz 160. člena tega odloka, so do uveljavitve
OPPN dopustni tudi:
ureditev parka in otroškega igrišča ter uveljavitev grajenega
javnega dobra lokalnega pomena na območju s podrobno namensko
rabo ZP na parc. 122/1 k.o. Želeče,
gradnja dvojčka na parc. 256/3 in 256/4, obe k.o. Želeče, je
dopustna gradnja dvojčka. Dostop do obeh stavb dvojčka je s
severne strani parcel. |
|
Dobe |
DO-4
OPN
Vodno zajetje Dobravca |
O |
V območju je zajetje pitne vode Dobravca:
območje zajetja je treba dodatno označiti z opozorilnimi
tablami. |
|
Jermanka |
JR-1
OPN
Jermanka |
SSe
PC
VC |
Na parc. 517/1, 517/4, 517/5, 517/6, 517/7 in 517/3, vse k.o.
Bled, je treba pred gradnjo stavb za celotno zaključeno območje
pridobiti gradbeno dovoljenje za prometno in komunalno
infrastrukturo. Gradnja objektov se sme izvajati vzporedno z ali
po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture. Objekte je
treba priključiti na načrtovano povezovalno javno pot, katere os
je določena v karti 4. »Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture«. Obvezna je izvedba variantnih
strokovnih prostorskih preveritev. Pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja za prometno in komunalno infrastrukturo je dopustna
gradnja enega stanovanjskega objekta na zahodnem delu parc. št.
517/1 k.o. Bled. Objekt se lahko na javno pot na parc. št. 892
k.o. Bled priključi neposredno, pri čemer je treba zagotoviti
zadostno razdaljo priključka do načrtovane povezovalne javne
poti, katere os je določena v karti 4. »Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture«.
Obračanje vozil je treba zagotoviti na gradbeni parceli objekta,
da se prepreči vzvratna vožnja na javno pot.
Na parc. 455/1, 455/3 in 906, vse k.o. Bled, je treba pred
gradnjo stavb za celotno zaključeno območje pridobiti gradbeno
dovoljenje za prometno in komunalno infrastrukturo. Gradnja
objektov se sme izvajati vzporedno z ali po izgradnji prometne
in komunalne infrastrukture. Vsak objekt na gradbeni parceli
mora imeti zagotovljen dostop do javne ceste.
Na parc. 180/1 k.o. Bled je treba ob gradnji novih objektov
ohraniti čim več obstoječih visokodebelnih dreves.
Za vse zgoraj navedene parcele velja, da je treba na stiku
stavbnih in nestavbnih zemljišč z zasaditvijo nizke in visoke
lokalno značilne vegetacije ali sadnega drevja oblikovati
postopen prehod v odprto krajino, kakor je značilen za rob tega
dela naselja (Jermanka). |
|
Jermanka |
JR-2
OPN
Kmetija sever I |
Ak |
Območje je namenjeno za preselitev kmetije s parc. 151/3, 151/2,
150/3, 150/6, 150/17 in 150/18, vse k.o. Bled, v naselju Gmajna
na Bledu. Zasnovati je treba celotno kmetijo naenkrat kot
poenoten sklop objektov. V sklopu kmetije je dopustna postavitev
enega stanovanjskega objekta. Umestitev kmetije v prostor se
optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu umestitve
objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in
krajinskega oblikovanja. Na stiku stavbnih in nestavbnih
zemljišč se z zasaditvijo nizke in visoke lokalno značilne
vegetacije ali sadnega drevja oblikuje postopen prehod v odprto
krajino.
Dopustna višina kmetijskih objektov je P+M, razen če tehnološki
proces ne zahteva drugače. Sprememba namembnosti gospodarskih
objektov v stanovanjske objekte ni dopustna.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba izdelati celovite
urbanistične, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne strokovne
rešitve, ki jih potrdi organ Občine Bled, pristojen za urejanje
prostora. |
|
Jermanka |
JR-3
OPN
Kmetija sever II |
Ak |
Območje je namenjeno za preselitev kmetije z naslova Riklijeva
12, Bled. Zasnovati je treba celotno kmetijo naenkrat kot
poenoten sklop objektov. V sklopu kmetije je dopustna postavitev
enega stanovanjskega objekta. Umestitev kmetije v prostor se
optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu umestitve
objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in
krajinskega oblikovanja. Na stiku stavbnih in nestavbnih
zemljišč se z zasaditvijo nizke in visoke lokalno značilne
vegetacije ali sadnega drevja oblikuje postopen prehod v odprto
krajino.
Dopustna višina kmetijskih objektov je P+M, razen če tehnološki
proces ne zahteva drugače. Sprememba namembnosti gospodarskih
objektov v stanovanjske objekte ni dopustna.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekte in ureditve je
treba izdelati celovite urbanistične, arhitekturne in
krajinsko-arhitekturne strokovne rešitve, ki jih potrdi organ
Občine Bled, pristojen za urejanje prostora. |
|
Jermanka |
JR-4
OPN
Kmetija sever III |
Ak |
Območje je namenjeno za preselitev kmetije s parc. št. 81 in
82/1 k.o. Bled v naselju Bled. Zasnovati je treba celotno
kmetijo naenkrat kot poenoten sklop objektov. V sklopu kmetije
je dopustna postavitev enega stanovanjskega objekta. Umestitev
kmetije v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v
smislu umestitve objektov v prostor ter njihovega
arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Na stiku
stavbnih in nestavbnih zemljišč se z zasaditvijo nizke in visoke
lokalno značilne vegetacije ali sadnega drevja oblikuje postopen
prehod v odprto krajino.
Dopustna višina kmetijskih objektov je P+M, razen če tehnološki
proces ne zahteva drugače. Sprememba namembnosti gospodarskih
objektov v stanovanjske objekte ni dopustna.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekte in ureditve je
treba izdelati celovite urbanistične, arhitekturne in
krajinsko-arhitekturne strokovne rešitve, ki jih potrdi organ
Občine Bled, pristojen za urejanje prostora. |
|
Jermanka |
JR-5
OPN
Kmetija vzhod |
Ak |
Območje je namenjeno za preselitev dela kmetije z naslova
Riklijeva 7, Bled. Dopustna je gradnja gospodarskih objektov.
Dopustna višina objektov je P+M, razen če tehnološki proces ne
zahteva drugače. Sprememba namembnosti gospodarskih objektov v
stanovanjske objekte ni dopustna. Na stiku stavbnih in
nestavbnih zemljišč se z zasaditvijo nizke in visoke lokalno
značilne vegetacije oblikuje postopen prehod v odprto krajino.
Na območju je podan predlog vodovarstvenega območja zajetja
pitne vode Dobravca. Priporočljivo je upoštevanje pogojev za
posege na vodovarstvenem območju:
na širšem območju (III) velja: če niso presežene vrednosti
dušika na vodovarstvenih območjih v skladu s predpisom, ki ureja
vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, je na travnikih
in njivah dovoljeno gnojenje z živilskimi in mineralnimi
gnojili. Dovoljeno je preoravanje travinja v skladu s predpisom,
ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, če so
analize vode v zadnjih petih letih skladne z zahtevami predpisov
o vodah. Potrebno je ozaveščanje prebivalstva. |
|
Lisice |
LI-1
OPN
Obrtna cona |
IG |
Predpisane faktorje zazidanosti (FZ) je dopustno preseči, če se
s tem ne povzroči kršitve drugih s tem odlokom predpisanih
prostorskih izvedbenih pogojev (višina objektov, odmiki od
parcelnih mej in regulacijskih linij, normativi za parkirne
površine in podobno). |
|
Lisice |
LI-2
OPN
Vodno zajetje Lisice |
O |
Ni podrobnih PIP. |
|
Mlino |
ML-1
OPN
Mlino – vaško jedro |
SSvj
SSe
PC
K2
VC |
Na zahodnem delu parc. 981/4, 984/1 (del) in 982/1 (del), vse
k.o. Želeče, je dopustna dopolnilna gradnja stavb za bivanje,
kmetijsko dejavnost ter dopolnilne in spremljajoče dejavnosti.
Na preostalem delu zemljišča se ohranja obstoječi sadovnjak in
zelena površina.
Dozidave in nadzidave obstoječih večstanovanjskih objektov v
območju ter obstoječih objektov na parc. 848, 847/3 in 847/1,
vse k.o. Želeče, niso dopustne.
K večstanovanjskemu objektu na Prežihovi cesti 7 in na
pripadajoči gradbeni parceli gradnja nadstreškov za parkiranje
ni dopustna.
Ohranja se značilen vaški rob, ki ga določajo sadovnjaki in
posamezno drevje. Če zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
posameznih sadnih dreves ni možno ohraniti, se jih nadomesti v
neposredni bližini, tako da se ohranita sadovnjak in značilna
podoba vaškega roba.
Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje
objektov je treba obvestiti ZRSVN, OE Kranj, ki bodo jamo
oziroma najdbo pregledali in dali navodila za ustrezno
zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. |
|
Mlino |
ML-2
OPN
Vila Bled in Blejska pristava |
ZPg
BT
PC |
Na območju vile Bled so v območjih površin za turizem (BT)
dopustne samo 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev ter 12112 Gostilne, restavracije in točilnice. V
parku vile Bled je dopustno vzdrževanje in rekonstrukcija
obstoječih dovoznih poti do objektov. Upoštevati je treba
kulturnovarstvene pogoje št. I-680/3-03 ter za nove posege
pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne
dediščine.
Na območju Pristave so dopustne tudi 12610 Stavbe za kulturo in
razvedrilo: igralnice (dejavnost igralništva). |
|
Mlino |
ML-3
OPN
Ob
Cesti svobode in vila Epos |
BT
ZP |
Dozidave in nadzidave obstoječega objekta Cesta svobode 45 niso
dopustne. Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastni gradbeni
parceli.
Na vseh površinah, predvsem pa na zelenih površinah, je treba
ohranjati parkovno drevesno vegetacijo, ki tvori značilno podobo
obale. |
|
Mlino |
ML-4
ZN
Mlino
|
SSe |
Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BL- S 24 Mlino
(Uradni list RS, št. 66/05, Uradno glasilo slovenskih občin št.
17/2014) – ostane v veljavi do preklica. |
|
Mlino |
ML-5
OPN
Mlino zahod |
SSe
SSv |
Vsi posegi in gradnje se morajo odmakniti od naravne vrednote
trstišča ob Cesti gorenjskega odreda, tako da se mokrišče
ohranja. Objekte v okolici je treba ustrezno komunalno urediti,
da se prepreči onesnaževanje mokrišča. Severno od trstišča je
rastišče tise: posegi v gozd in gozdni rob na območju rastišča
tise niso dopustni. Prav tako se varuje gozd in gozdni rob
ostalih gozdnih površin v območju in ob njem.
V območju stanovanjskih površin za večstanovanjske stavbe niso
dopustni: dozidave in nadzidave obstoječe večstanovanjske
stavbe, gradnja novih večstanovanjskih stavb in postavitev
nadstreškov za parkiranje. |
|
Mlino |
ML-6
OPN
Vrtnarija |
IK
Gpn |
Vrtnarija ostaja primarna dejavnost v območju. Nastanitev kot
dopolnilna dejavnost kmetije je dopustna v sklopu obstoječih
objektov ali v obliki šotorišča in glampinga (kampiranje v
glamping hiškah). Šotorišče in glamping sta dopustna v osrednjem
območju IK, glamping tudi na območju Gpn. Vsi sanitarni prostori
morajo biti zagotovljeni znotraj namenske rabe IK. V območju Gpn
je poleg umestitve glamping hišk dopustna tudi ureditev lesenih
pešpoti, ki bodo v javni rabi. Urejene morajo biti kot
učno-naravoslovno-turistična pot z dostopom do vodotoka, z
možnostjo organiziranega vodenega ogleda.
Ohranja se zelene površine na raščenem terenu. Posegi v območju
Gpn ne smejo pospeševati erozije, dodatno obremenjevati
zemljišča ali razbremenjevati podnožja zemljišča. Krčenje
visokodebelne vegetacije ni dopustno, treba pa je pripraviti
arboristično oceno in dolgoročni načrt vzdrževanja s strani
licenciranega arborista.
Parkirna mesta se zagotovi na robu območja (ob cesti, na skrajni
vzhodni ali zahodni strani).
Za oblikovanje glamping hišk ne veljajo določila razmerja
stranic, ki so določena za oblikovanje objektov v območjih z
namensko rabo IK. |
|
Mlino |
ML-7
OPN
Mlino - sever |
BT |
|
|
Mlino |
ML-8
OPN
Pod Kozarco |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Rečica |
RE-1
OPN
Rečica – vaško jedro |
SSvj
ZD
PC
VC |
Dopustna je dozidava garažne hiše gasilskega doma ob Rečiški
cesti ter izvedba parternih ureditev na parc. 207/2 k.o. Rečica.
Na območju celotne EUP je treba ohranjati čim več obstoječe
visokodebelne vegetacije in sadovnjake, ki tvorijo značilno
podobo vaškega jedra in vaškega roba na stiku z drugimi območji
podrobne namenske rabe stavbnih zemljišč in na stiku z
nestavbnimi zemljišči.
Na parc. 207/2 k.o. Rečica so dopustne samo parterne ureditve za
potrebe prireditvenega prostora, ureditev parkirnih mest (največ
10 PM) in postavitev otroških igral.
Na območju drugih zelenih površin (ZD) se ohranja obstoječe
sadovnjake. Pozidava in gradnja novih dostopnih poti do objektov
ni dopustna.
Na arheološkem območju je ob posegih na cesti obvezno arheološko
dokumentiranje del. |
|
Rečica |
RE-2
OPN
Rečica – vaško jedro Prdanca |
SSvj |
Ni podrobnih PIP. |
|
Rečica |
RE-3
OPN
Za
Gradom – vaško jedro |
SSvj
VC
PC |
Ohranjanja in prenavlja se obstoječ stavbni fond. Na območju
južno od potoka Mišca (parc. 409/2, 409/1, 409/3, 408, 412/2,
408, 412/5, 412/4, 292/8, 292/10, 393 in 288/6, vse k.o. Rečica)
nove stanovanjske stavbe niso dopustne. |
|
Rečica |
RE-4
OPN
Dvorec in park Grimšče |
CDd
ZP |
NI podrobnih PIP. |
|
Rečica |
RE-5
OPN
Sv. Andrej |
CDd |
NI podrobnih PIP. |
|
Rečica |
RE-6
OPPN
Lip Bled |
IG |
Celostno se urejata urbanistična zasnova in GJI. Obvezna je
izvedba variantnih strokovnih prostorskih preveritev.
Dopustna zazidanost je največ 70 % celotnega območja OPPN. Delež
odprtih bivalnih površin v območju je najmanj 20 %.
Dostop v gospodarsko cono se ureja z novim dostopom z Rečiške
ceste in preko obstoječega industrijskega tira železnice na
južni strani cone.
Dopustna je izgradnja kotlovnice.
V največji možni meri se ohranja obstoječa kakovostna drevesa v
območju. V primeru odstranitve se jih nadomesti z novimi. Med
gospodarsko cono in stanovanjskimi površinami se ohranja oziroma
oblikuje nov zeleni ločitveni pas. Ohranja se tudi ostale zelene
pasove na robovih.
V coni je dopustno urediti parkirišče za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 tone. |
|
Rečica |
RE-7
OPPN
Lip Bled – stanovanjsko območje |
SSe |
Dostop v območje se uredi s Triglavske ceste oziroma ceste Za
žago. Nova dostopna cesta mora čim manj posegati v obstoječi
relief, drevesno-grmovno vegetacijo, ki bo odstranjena zaradi
posega pa je treba nadomestiti z novo kot del oblikovanja
južnega roba območja.
V največji možni meri se ohranja obstoječa kakovostna drevesa v
območju. V primeru odstranitve se jih nadomesti z novimi. V
gozdni rob se ne posega. Med gospodarsko cono in stanovanjskimi
površinami se ohranja oziroma oblikuje nov zeleni ločitveni pas.
Ohranja se tudi ostale zelene pasove na robovih. |
|
Rečica |
RE-8
OPN
Valvasorjeva ulica
|
SSe
ZD
PC
VC |
Za objekte, ki po arhitekturnem oblikovanju niso tip
stanovanjske hiše jurček, so dozidave dopustne le kot
podaljšanje strešin obstoječih objektov z enakim naklonom ali
kot prizidki z ravno streho, postavljeni ob krajšo stranico
objekta. Konstrukcija ravne strehe prizidka po višini ne sme
presegati kapne lege osnovnega objekta. V primeru dozidave z
ravno streho je treba celoten objekt oblikovati poenoteno. |
|
Rečica |
RE-9
OPN
Kolodvorska vzhod |
SSe
SSvj
IG |
Gradnja stanovanjskega objekta na parceli 248/3 k.o. Rečica je
dopustna po izgradnji Severne razbremenilne ceste Bleda.
Ohranjati je treba mejico.
Na parc. 263/4, 263/5, 263/2 in 272/5, vse k.o. Rečica (območje
stare Gorenjčeve žage) je treba pred gradnjo stavb za celotno
zaključeno območje pridobiti gradbeno dovoljenje za prometno in
komunalno infrastrukturo. Gradnja objektov se sme izvajati
vzporedno z ali po izgradnji prometne in komunalne
infrastrukture. Obvezna je izvedba variantnih strokovnih
prostorskih preveritev. Na stikih stavbnih in nestavbnih
zemljišč je treba oblikovati rob naselja ter z zasaditvijo nizke
in visoke vegetacije ali sadovnjaka oblikovati postopen prehod v
odprto krajino. Ne glede na predhodna določila, je v varovalnem
pasu Kolodvorske ceste na delu zemljišč parc. 263/5 in 272/5,
obe k.o. Rečica, še pred gradnjo objektov ter prometne in
komunalne infrastrukture dopustno postaviti avtobusno
postajališče. |
|
Rečica |
RE-10
OPN
Triglavska cesta |
SSe
PC |
Ni podrobnih PIP. |
|
Rečica |
RE-11
OPN
Kmetijska zadruga Za Žago |
SSe
SSv
PC |
Po preselitvi kmetijske zadruge je obstoječemu objektu dopustno
spremeniti namembnost v večstanovanjski objekt ali obstoječi
objekt odstraniti in na istem mestu postaviti nov
večstanovanjski objekt. Višina novega objekta in naklon strešin
se morajo prilagoditi višini objektov in naklonu strešin
večstanovanjskih objektov v območju s podrobno namensko rabo SSv
ob cesti Za Žago.
V območju med Triglavsko in Kolodvorsko cesto ter Za Žago
gradnja novih večstanovanjskih stavb ni dopustna. Dozidave in
nadzidave obstoječih večstanovanjskih stavb niso dopustne. Za
potrebe parkiranja je dopustna postavitev skupnih nadstreškov na
gradbenih parcelah stavb. Nadstreški morajo biti oblikovno
zasnovani kot celota, k oblikovanju je treba pridobiti soglasje
organa Občine Bled, pristojnega za urejanje prostora.
V vili na Kolodvorski cesti 48 je dopustno največ eno
stanovanje.
Na površinah za eno in dvostanovanjske stavbe je treba ohranjati
naklone streh obstoječih zakonito zgrajenih objektov. |
|
Rečica |
RE-12
OPN
Za
Žago in Razgledna cesta |
SSe
ZD
PC |
Na parc. 357/4 k.o. Rečica gradnja novih manj zahtevnih in
zahtevnih objektov ni dopustna. |
|
Rečica |
RE-13
OPN
Kolodvorska cesta in železniška postaja |
PŽ
PC |
Vsi posegi v območju se izvajajo na način, da ne poslabšajo
vitalnosti lipovega drevoreda (EŠD 13103). Ob sanacijskih
posegih v drevoredu se pridobi strokovno mnenje organov,
pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
|
Rečica |
RE-14
OPN
Med Kolodvorsko in Župančičevo |
SSe
PC |
Na površinah za eno in dvostanovanjske stavbe med Kolodvorsko in
Župančičevo cesto so novogradnje manj zahtevnih in zahtevnih
objektov dopustne le kot nadomestitev poprej odstranjenih
obstoječih objektov. Za odstranitev obstoječega objekta in
gradnjo novega na naslovu Kolodvorska cesta 17 in 19 je treba
pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne
dediščine.
Vsi posegi v območju se izvajajo na način, da ne poslabšajo
vitalnosti lipovega drevoreda (EŠD 13103). Ob sanacijskih
posegih v drevoredu se pridobi strokovno mnenje organov,
pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
|
Rečica |
RE-15
OPN
Razgledna cesta |
SSe
SK
PC |
Na parc. 463/101 in 463/115, obe k.o. Rečica, se ohranja
obstoječi sadovnjak. Gradnja novih stanovanjskih objektov ni
dopustna.
Dopusten odmik objekta na parc. 463/166 k.o. Rečica od parc.
463/138 k.o. Rečica je 2,00 m. |
|
Rečica |
RE-16
OPN
Med Malo Zako in Kolodvorsko cesto |
SSe
BT
PC |
Nadzidave hotela Triglav niso dopustne. |
|
Rečica |
RE-17
OPN
Med Zakama I |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Rečica |
RE-18
OPN
Med Zakama II |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Rečica |
RE-19
OPN
Med Zakama III |
SSe |
Dopustni so vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev objektov.
Gradnja novega objekta je dopustna na parc. št. 453/1 k.o.
Rečica, na ostalih zemljiščih pa samo na mestu poprej
odstranjenega obstoječega objekta. |
|
Rečica |
RE-20
OPN
Med Zakama IV |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Rečica |
RE-21
OPN
Ribogojnica |
IK |
Ohranjati je treba ozelenjene robove območja ter preprečiti
dotok hranil iz ribogojnice v Blejsko jezero. |
|
Rečica |
RE-22
OPN
Grimšče |
SSv |
Število PM, ki jih je treba za večstanovanjski objekt zagotoviti
na gradbeni parceli objekta je 1 PM/stanovanje. V objektu je z
nadzidavo, povišanjem kolenčnega zidu do 1,2 m ter
rekonstrukcijo strehe dopustno urediti do dve dodatni
stanovanji. Frčade niso dopustne. |
|
Rečica |
RE-23
OPN
Blate |
IK |
Robove območja je treba ozeleniti. |
|
Rečica |
RE-24
OPN
Pod Goričko |
BT
ZS
VC |
Območje predstavlja EUP, za katero je predhodno potrebno
izdelati celovite variantne arhitekturne in krajinsko
arhitekturne rešitve, na katerih temeljijo nadaljnji posegi v
prostor. Izbiro variantne rešitve potrdita ZVKDS in Občina Bled. |
|
Rečica |
RE-25
OPN
Hotel Evropa |
BT
PC |
Območje je namenjeno gradnji manjšega družinskega hotela. Objekt
naj se načrtuje na zgornji terasi območja, ob Kolodvorski cesti.
Parkirna mesta je treba zagotoviti na gradbeni parceli objekta z
izgradnjo podzemne parkirne hiše, v katero se dostop zagotovi z
Župančičeve ceste. Teren nad podzemno garažo mora biti
zatravljen. Tehnološki načrt gradnje podzemne garaže in hotela
mora predvideti način gradnje s podpiranjem brežine, tako da se
izogne popolnemu odpiranju brežine.
Vsi posegi se morajo čim bolj umakniti od osi lipovega drevoreda
(EŠD 13103) in se izvajati na način, da ne poslabšajo njegove
vitalnosti. Ob sanacijskih posegih v drevoredu se pridobi
strokovno mnenje organov, pristojnih za varstvo kulturne
dediščine in ohranjanje narave.
Ohranjati je treba čim večji delež zelenih površin.
Za arhitekturno rešitev objekta in krajinsko arhitekturno
ureditev okolice je treba izvesti javni natečaj. Pri pripravi
projektne naloge in v natečajni komisiji sodelujeta predstavnika
ZVKDS (kot izvedenec) in občine.
Faktor zazidanosti, višino in oblikovanje objekta poda izbrana
natečajna rešitev. |
|
Zagorice |
ZG-1
OPN
Zagorice – vaško jedro |
SSvj
ZD |
Na parc. 18, 20/1, 20/2 (del), 30, 29/2, 29/1 (del) vse k.o.
Želeče je dopustna dopolnilna gradnja stavb za bivanje,
kmetijsko dejavnost ter dopolnilne in spremljajoče dejavnosti.
Izdelati je treba skupne strokovne podlage, to je idejno zasnovo
za umestitev in oblikovanje načrtovanih objektov, na kateri mora
temeljiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja k
posameznemu objektu. Idejno zasnovo za celotno zaključeno
območje potrdita organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine,
in organ Občine Bled, pristojen za urejanje prostora.
Dopustna je sprememba namembnosti objekta kulturne dediščine EŠD
13112 Bled – Domačija Zagoriška 18 (Kumerdejeva rojstna hiša) v
muzej (spominska soba) s tremi apartmaji in servisnimi prostori. |
|
Zagorice |
ZG-2
OPN
Planinska in Levstikova |
SSe
F |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zagorice |
ZG-3
OPPN
Zagorice |
SSe |
Z OPPN se določi urbanistična in prometna zasnova območja.
Območje je namenjeno gradnji eno in dvo-stanovanjskih hiš ter
ureditvi skupnih javnih odprtih zelenih površin.
Višinski gabarit načrtovanih objektov je K+P+1+M.
Dostop do območja se zagotovi preko javne poti Levstikova ulica.
Prometna zasnova naj predvidi ukrepe za umirjanje prometa.
Zasnova območja mora ohraniti in v koncept vključiti obstoječa
kakovostna posamezna drevesa.
Obvezna je izvedba variantnih strokovnih prostorskih preveritev.
Pri urejanju območja je treba upoštevati varstvene režime enot
kulturne dediščine na območju. |
|
Zagorice |
ZG-4
OPN
Ribenska cesta |
CU
SSv
PC |
Na območju površin za večstanovanjske stavbe (SSv) postavitev
nadstreškov za parkiranje ni dopustna. |
|
Zagorice |
ZG-5
OPN
Ribenska cesta in naselje Jaka Bernarda |
SSe
CU
PC |
Na parceli 334/1 k.o. Želeče je dopustna gradnja dveh
stanovanjskih objektov. Na stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč
je treba oblikovati rob naselja ter z zasaditvijo nizke in
visoke vegetacije ali sadovnjaka oblikovati postopen prehod v
odprto krajino.
Na parc. 321/8, 321/9 in 321/10, vse k.o. Želeče, se ohranja
obstoječe naklone streh zakonito zgrajenih objektov. Nadzidave
objektov niso dopustne. |
|
Zagorice |
ZG-6
OPN
Večstanovanjske stavbe na Koritenski cesti |
SSv |
Dozidave in nadzidave obstoječih objektov niso dopustne. Ohranja
se obstoječe naklone streh zakonito zgrajenih objektov. Vse
dopustne gradnje in prostorske ureditve morajo biti oblikovane
enotno za celotno območje.
Obstoječ objekt na parc. 312/6 k.o. Želeče se ureja po določilih
za območja s podrobno namensko rabo SSe. |
|
Zagorice |
ZG-7
OPN
Jarška cesta |
SSe
PC |
Na parc. 309/14 k.o. Želeče je dopustna gradnja stanovanjskega
objekta, ki je po gradbeni masi, oblikovanju in postavitvi na
parcelo enak sosednjim objektom (tip stanovanjske stavbe
jurček). Za objekt ne veljajo splošno predpisani odmiki od
parcelni mej, temveč se upošteva odmike in postavitev objekta na
parcelo skladno s sosednjimi zakonito zgrajenimi objekti tipa
jurček.
Na delih zemljišč s parc. št. 305/5, 305/9 in 305/1, vse k.o.
Želeče, je načrtovana povezovalna cesta Ribenska – Koritenska
cesta kot podaljšek Jarške ceste. |
|
Zagorice |
ZG-8
OPN
Koritenska I |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zagorice |
ZG-9
OPPN
Jarše |
SSv
PC |
Območje je namenjeno širitvi naselja Jarše ter izboljšanju
prometne zasnove območja skupaj z mirujočim prometom. Obvezna je
izdelava celovitih urbanističnih, arhitekturnih in
krajinsko-arhitekturnih variantnih strokovnih rešitev, s
katerimi se preveri tudi možnosti gradnje večstanovanjskih
objektov ob upoštevanju določil za gradnjo takih stavb.
Dopustna je gradnja enega ali več večstanovanjskih objektov s
pripadajočimi zelenimi površinami. Novi objekti imajo enake ali
manjše tlorisne in višinske gabarite kot jih imajo obstoječi
večstanovanjski objekti. Zelene površine se uredijo kot enovita
območja. DOBP je najmanj 15 %. Dopustna je drugačna zasnova
obstoječih površin za mirujoči promet (parkirišča in garaže), če
se s predlagano zasnovo ob upoštevanju novih potreb zaradi
stanovanjske gradnje kakovost bivalnega okolja in urbanistična
zasnova območja izboljšata oziroma se ne poslabšata.
Dozidave in nadzidave obstoječih večstanovanjskih stavb niso
dopustne.
Odpiranje strešin ni dopustno, dopustna so le strešna okna.
Lesene obloge na fasadah morajo biti temno rjave barve in jih ni
dopustno nadomeščati z barvnim ometom. Ometani deli fasad so
bele barve.
Zasnova območja mora ohraniti in v koncept vključiti obstoječa
kakovostna drevesa. Faktor zazidanosti v območju širitve (FZ) se
ravna po obstoječih vrednostih v območju.
Na stikih stavbnih in nestavbnih zemljišč je treba oblikovati
rob naselja ter z zasaditvijo nizke in visoke vegetacije ali
sadovnjaka oblikovati postopen prehod v odprto krajino. |
|
Zagorice |
ZG-10
OPN
Jarše jug |
SSe
PC |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zagorice |
ZG-11
OPN
Koritenska II |
SSe
SSv
PC |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zagorice |
ZG-12
OPN
Ob
južni razbremenilni cesti |
SSv |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zagorice |
ZG-13
OPN
Kmetija Jarše |
IK |
Dostop do kmetije se zagotovi preko parc. 1167 in 446, obe k.o.
Želeče. |
|
Zazer |
ZR-1
OPN
Zazer – vaško jedro |
SSvj |
Ohranjanja in prenavlja se obstoječ stavbni fond. Nove
stanovanjske stavbe niso dopustne. |
|
Zazer |
ZR-2
OPN
Zazer pod Vilo Bled |
SSe |
Vsi posegi in gradnje se morajo odmakniti od naravne vrednote
trstišča ob Cesti gorenjskega odreda, tako da se mokrišče
ohranja. Objekte v okolici mokrišča je treba ustrezno komunalno
urediti, da se prepreči onesnaževanje mokrišča. Severno od
trstišča je rastišče tise: posegi v gozd in gozdni rob na
območju rastišča tise niso dopustni. Prav tako se varuje gozd in
gozdni rob ostalih gozdnih površin v območju in ob njem.
Na parcelah 903/2 in 904, obe k.o. Želeče, je dopustna gradnja
dveh stanovanjskih objektov. V vsakem stanovanjskem objektu sta
dopustna dva apartmaja. Pred gradnjo objektov je treba izvesti
geološko geomehanske raziskave terena. Projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja za objekt mora vsebovati načrt krajinske
arhitekture. Za posege je treba pridobiti pogoje in soglasje
organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
Zazer |
ZR-3
OPN
Zazer - vzhod |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zazer |
ZR-4
OPN
Zazer – Kapnik |
SSe
SSv
VC |
Na parc. 1079/9, 1079/10, 1079/11, 1079/12, 1079/13, 1079/14,
1079/16 in 1079/17, vse k.o. Želeče, je treba pred gradnjo stavb
za celotno zaključeno območje pridobiti gradbeno dovoljenje za
prometno in komunalno infrastrukturo ter izdelati idejno zasnovo
za umestitev in oblikovanje načrtovanih objektov, na kateri mora
temeljiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja k
posameznemu objektu. Idejno zasnovo za celotno zaključeno
območje potrdita organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine,
in organ Občine Bled, pristojen za urejanje prostora. Gradnja
objektov se sme izvajati vzporedno z ali po izgradnji prometne
in komunalne infrastrukture. Posegi v gozdni rob niso dopustni.
Na zemljišču parc. št. 1088/3 k.o. Želeče gradnja novih manj
zahtevnih in zahtevnih objektov ni dopustna.
Na območju s podrobno namensko rabo SSv splošna določila tega
odloka glede dopustne izrabe prostora na gradbeni parceli ne
veljajo. |
|
Zazer |
ZR-5
OPN
V
Grabnu - vzhod |
IG |
Gradnje in prostorske ureditve so dopustne samo za potrebe
dejavnosti žage in skladiščenja hlodovine. Dopusten je obstoječ
stanovanjski objekt brez dozidav in nadzidav. Za objekte v
območju veljajo oblikovalska določila za kmetijska gospodarska
poslopja v območjih s podrobno namensko rabo SK.
12112 Gostilne, restavracije in točilnice niso dopustni.
Za obstoječe objekte znotraj varovalnega koridorja 2 x 110 kV
daljnovoda so dopustni samo sanacija objektov v okviru
obstoječih gabaritov, vzdrževanje in odstranitev. Dozidave in
nadzidave niso dopustne. Dopustna je gradnja objektov za lastne
potrebe, ki služijo obstoječemu objektu (garaža, nadstrešek,
lopa, parkirišče). |
|
Zazer |
ZR-6
OPN
V
Grabnu - zahod |
SK |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zazer |
ZR-7
OPN
V
Grabnu - jug |
E |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zazer |
ZR-8
LN
Čistilna naprava |
O |
Lokacijski
načrt za centralno čistilno napravo Bled z zbirnim centrom in
povezovalnim kanalom "M" do čistilne naprave Bled (Uradni list
RS, št. 44/09)
–
ostane v veljavi do preklica.
Posegi v gozdni rob niso dopustni. Ohranjati je treba živice. V
primeru poškodb, je treba živice sanirati z novo
drevesno-grmovno zasaditvijo. |
|
Zazer |
ZR-9
OPPN
Za
Kozarco |
IG |
Obvezna je izdelava celovitih urbanističnih, arhitekturnih in
krajinsko-arhitekturnih variantnih strokovnih rešitev.
FZ je največ 50 %. Višina objektov ne sme presegati 11,00 m
oziroma se prilagaja višini že zgrajenih objektov v EUP ZR-8, če
tehnološki proces ne zahteva drugače. Delež odprtih bivalnih
površin v območju je najmanj 20 %.
Pri urejanju območja je treba upoštevati varstvene režime enot
kulturne dediščine na območju. Organ, pristojen za ohranjanje
narave, pripravi naravovarstvene smernice s podrobnejšimi
usmeritvami, pogoji in priporočili na območju z varstvenimi
statusi oziroma naravovarstvenimi vsebinami (tudi v območjih, ki
mejijo na OPPN).
Nove objekte in parkirišča je treba ustrezno komunalno urediti,
zaradi preprečitve škodljivih vplivov na naravno vrednoto v
vplivnem območju in zavarovano območje (NV 3750 Log - mrtvica
Save Bohinjke in povirje zahodno od vasi in ZO Močvirje zahodno
od Sela pri Bledu). Pred vsakim gradbenim posegom je treba o tem
obvestiti organ, pristojen za ohranjanje narave.
Pri umestitvi objektov in zasnovi prometne ureditve je treba
upoštevati reliefne značilnosti prostora (razgibanost terena,
terase, naklon, vizualno izpostavljenost ipd.) in obstoječe
objekte čistilne naprave ter ohranjati vse živice v območju. V
primeru poškodb živic, je treba le te sanirati z novo
drevesno-grmovno zasaditvijo. Ohranjata se gozd in gozdni rob na
robu območja. Robove območja, ki jih ne določajo obstoječe
živice, je treba oblikovati in zasaditi, pri čemer se upošteva
obstoječe vegetacijske krajinske vzorce v odprti krajini.
Profil cest mora omogočati dvosmerni promet tovornih vozil ter
imeti ločene površine za pešce. V coni je dopustno urediti
parkirišče za tovorna vozila, ki presegajo 3,50 tone.
Tehnološke odpadne vode je treba pred iztokom v kanalizacijsko
omrežje očistiti do predpisane stopnje skladno s predpisi s
področja varstva okolja. |
|
Zazer |
ZR-10
OPN
Kmetija |
Ak |
Ni podrobnih PIP. |
|
Želeče |
ŽE-1
OPN
Želeče – vaško jedro |
SSvj |
Za obstoječe novejše stanovanjske objekte veljajo oblikovalska
določila za stanovanjske stavbe v območjih s podrobno namensko
rabo SSe. Vse objekte je treba ustrezno komunalno urediti.
Ohranja se jesen (naravna vrednota), tako da se vsi posegi odmaknejo od drevesa za projekcijo krošnje na tla. Ob posegih v okolici jesena (npr. širitev ceste) je treba pridobiti strokovno mnenje organa pristojnega za ohranjanje narave. |
|
Želeče |
ŽE-2
OPN
Želeče pod Stražo |
SSe
BT
F
PC
ZPg |
Parc. 714/5, 714/6, 714/4, 716/12, 717/1 in 715/1 k.o. Želeče
predstavljajo zaključen turistični kompleks, ki ga je treba
urejati celovito. V celoviti idejni zasnovi se določi
namembnost, velikost in oblikovanje posameznih objektov ter
okolice objektov, na idejni zasnovi pa mora nato temeljiti
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja k posameznemu
objektu oziroma ureditvi. Idejno zasnovo za celotno zaključeno
območje potrdi organ Občine Bled, pristojen za urejanje
prostora. Poleg splošnih PIP za namensko rabo BT velja, da je na
parc. 716/12 dopustna gradnja stanovanjskega objekta. Upoštevajo
se oblikovalska določila stanovanjskih stavb v SSe. Stanovanjski
objekt je namenjen za bivanje lastnika oziroma upravljavca
turističnega kompleksa. Vzhodni del parc. 716/12
Zahodni del parc. 716/12
ter parc. 717/1
in 715/1 se ohrani kot zelene površine oziroma odprte bivalne
površine turističnega kompleksa. Parkirna mesta je dopustno
umestiti na skrajnem vzhodnem in jugovzhodnem delu območja
urejanja, ali na skrajnem zahodnem robu ob cesti, z ohranjanjem
osrednje zelene površine.
Za vilo Pod Stražo 10 določilo, da tlorisna površina vseh stavb
skupaj na območju gradbene parcele vile ne sme presegati 225,00
m2, ne velja. Pred pripravo projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja je treba pripraviti variantne rešitve.
Izbiro rešitve potrdita ZVKDS in Občina Bled.
Ob rekonstrukciji Cankarjeve ceste je treba dograditi obojestranski pločnik in kolesarsko stezo.
Krčitve gozdnega robu na Straži niso dopustne.
Ohranja se jesen (naravna vrednota), tako da se vsi posegi
odmaknejo od drevesa za projekcijo krošnje na tla. Ob posegih v
okolici jesena (npr. širitev ceste) je treba pridobiti strokovno
mnenje organa pristojnega za ohranjanje narave. |
|
Želeče |
ŽE-3
OPPN
Dindol |
SSe |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje BL-S26
Dindol (Uradni list RS, št. 111/07, 86/08) – ostane v veljavi do
preklica, razveljavi se na delih območja urejanja v skladu z
določili tega odloka.
Krčitve gozdnega robu niso dopustne. |
|
Želeče |
ŽE-4
OPN
Dindol jug |
SSe
Gpn
PC |
Na parc. 826/19 in 825/20, obe k.o. Želeče, gradnja novih
stanovanjskih objektov ni dopustna. Krčitve gozdnega robu niso
dopustne. |
|
Želeče |
ŽE-5
OPN
Dindol – Alp penzion |
BT |
Za objekte veljajo oblikovalska določila za stanovanjske objekte
v območjih s podrobno namensko rabo SSe.
V primeru gradnje novih objektov je treba za celotno območje
izdelati celovite urbanistične, arhitekturne in
krajinsko-arhitekturne strokovne rešitve, ki jih potrdita organ,
pristojen za varstvo kulturne dediščine in organ Občine Bled,
pristojen za urejanje prostora. Na stiku stavbnih in nestavbnih
zemljišč je treba z zasaditvijo nizke in visoke lokalno značilne
vegetacije ali sadnega drevja oblikovati postopen prehod v
odprto krajino. |
|
Želeče |
ŽE-6
OPN
Na
Jasi |
SSe |
Za obstoječe objekte znotraj varovalnega koridorja 2 x 110 kV
daljnovoda so dopustni samo sanacija objektov v okviru
obstoječih gabaritov, vzdrževanje in odstranitev. Dozidave in
nadzidave niso dopustne. Dopustna je gradnja objektov za lastne
potrebe, ki služijo obstoječemu objektu (garaža, nadstrešek,
lopa, parkirišče). |
|
Želeče |
ŽE-7
OPN
Ob
južni razbremenilni cesti |
SK |
Ni podrobnih PIP. |
|
Želeče |
ŽE-8
OPN
RTP Želeče |
E |
Ni podrobnih PIP. |
|
Želeče |
ŽE-9
OPN
Bencinski servis |
PO |
Območje je namenjeno bencinskemu servisu ob južni razbremenilni
cesti. Obvezno je kakovostno in sodobno arhitekturno oblikovanje
objektov. Arhitekturna in krajinsko-arhitekturna zasnova območja
morata upoštevati značilnosti kulturne krajine. |
|
Želeče |
ŽE-10
OPN
Želeče vzhod |
SSe |
Ohranja se visokodebelna vegetacija v EUP.
Ob gradnji objekta na parceli, namenjeni gradnji, ki jo
sestavljajo parc. 627/3 ter del 628/5 in 353/8 k.o. Želeče, je
treba objekt umestiti tako, da se ohrani obstoječo visokodebelno
vegetacijo na vzhodnem robu območja. |
|
|
|
|
|
|
154.
člen |
|
|
(podrobni PIP na območju Blejskega jezera – EUP z oznako BJ) |
|
|
(1) Širše
območje Blejskega (EUP z oznako BJ) je opredeljeno kot izjemna krajina z
izjemno naravno zgradbo, za katero veljajo naslednji PIP: |
|
|
·
ureditve za potrebe turizma in rekreacije ter druge ureditve se v
prostor umeščajo tako, da se skladnost prostorskih razmerij in druge
vrednosti teh krajin ne zmanjšajo. Posegi, ki bi utegnili spremeniti
naravno zgradbo prostora in prostorska razmerja, niso dopustni, |
|
|
·
posegi v naravno ohranjena območja niso dopustni, razen z namenom
izboljšanja naravnega stanja; |
|
|
·
posegi v krajinsko zgradbo zunaj že poseljenih območij niso dopustni, |
|
|
·
ohranja se značilne vegetacijske strukture (gozd, obvodna vegetacija,
posamična drevesa, parkovna drevesa in zasaditve, ki tvorijo značilno
podobo obale jezera), |
|
|
·
dopustna je samo sanitarna sečnja, sajenje drevnine, ki ni lokalno
značilna, ni dopustno, |
|
|
·
ohranjajo se robovi obstoječih poselitvenih območij, pri prenovah pa se
upošteva morfološka zgradba naselij in značilnosti lokalnega
stavbarstva, |
|
|
·
ohranja se značilne vedute v območju, |
|
|
·
umeščanje zračnih vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov praviloma
ni dopustno, |
|
|
·
infrastrukturni objekti kot so transformatorji oziroma trafopostaje in
bazne postaje mobilne telefonije, se ne umeščajo v ta prostor,
|
|
|
·
infrastrukturne objekte, ki se kot posamični objekti pojavljajo v
krajini (npr. čistilne naprave, črpališča, vodohrani), se umešča v
prostor na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in utemeljitev, s
katerimi se dokaže, da tak objekt ne bo povzročil razvrednotenja
krajinskih kakovosti območja. Njihovo oblikovanje mora biti prilagojeno
konkretnim prostorskim razmeram (dimenzije, proporci, barve, oblika
strehe in podobno); |
|
|
·
pri
prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri drugih gradbenih
posegih se zagotavlja sprotna sanacija poškodovanih površin z
upoštevanjem krajinskih značilnosti območja. |
|
|
(2) Skupni
podrobni PIP v območjih EUP z oznako BJ: |
|
|
·
ohranjati je treba obstoječa trstišča in naravno obalo ter preprečevati
zaraščanje obale z invazivnimi rastlinskimi vrstami. Ob pojavu
invazivnih vrst je treba te odstraniti; |
|
|
·
pred posegi v jezersko dno je treba izvesti predhodne arheološke
raziskave, ki jih opravi za to usposobljeni izvajalec; |
|
|
·
urejanje javnih površin in kopališč (vključno z urbano in mikrourbano
opremo, počivališči in razgledišči ob poteh, tlakovanjem ipd.) ter
urejanje čolnarn, pomolov, privezov in drugih objektov, potrebnih za
rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih se izvaja po enotnem konceptu
oblikovanja za celotno območje oziroma za del območja; |
|
|
·
na
lokacijah kopališč ter čolnarn, pomolov in privezov, ki so navedeni v
102. členu tega odloka so dopustni vzdrževanje, rekonstrukcije brez
povečanja prostornine, odstranitve obstoječih objektov in gradnja novega
objekta, in sicer v skladu z enotnim konceptom oblikovanja za celotno
območje oziroma za del območja; |
|
|
·
izven območij ohranjanja naravne obale je dopustna postavitev začasnih
objektov namenjenih prireditvam, ki jih prireja Občina Bled: samo
stojnice za potrebe prodaje pijač, peciva, domačih proizvodov, sladoleda
ipd. Končno lokacijo navedenih začasnih objektov, potrdi organ Občine
Bled, pristojen za urejanje prostora; |
|
|
·
ureditev parka, ki je sestavni del obstoječe vile ali drugega objekta se
mora homogeno vključiti v parkovne površine širšega objezerskega
prostora. Park ob vili ali drugem objektu se mora urejat na podlagi
načrta krajinske arhitekture, ki je del projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
|
|
|
Ime območja |
Identifikacijska oznaka,
način urejanja,
ime EUP |
Namenska raba v območju |
Podrobni PIP |
|
Blejsko jezero |
BJ-1
OPN
Jezero |
VC |
Dopustni so posegi za vzdrževanje in obnovo komunalnih vodov na
jezerskem dnu. Pred posegi v jezersko dno je treba izvesti
predhodne arheološke raziskave, ki jih opravi za to usposobljeni
izvajalec.
Dopustni so pritrjevanje označb steze za veslanje in štartna
mesta za regato. |
|
Blejsko jezero |
BJ-2
OPN
Otok |
CDd
ZP |
Ohranja se celovitost in prepoznavnost zavarovanega območja ter
relief otoka brez posegov v naravno obalo in otok.
Drevesa je treba ohranjati. Dopustna je samo sanitarna sečnja.
Rastlinskih vrst, ki niso lokalno značilne, ni dopustno vnašati.
Prenova poti je dopustna v kontekstu zaključenega programskega
območja.
Ob obalo otoka je v poletnih mesecih dopustno umestiti začasni
splav za obiskovalce in kopalce. |
|
Blejsko jezero |
BJ-3
OPPN
Ožje središče Bleda |
ZP
ZS
BT
CDd
CDi
CU
ZP
ZS
|
Z OPPN se zagotovi celovita oblikovna podoba ožjega središča
Bleda ob vzhodni obali jezera, tako da se določijo pogoji za
urejanje obale, promenade, zelenih površin in stika zelenih
površin z ostalimi območji ter pogoji za oblikovanje objektov,
ki tvorijo podobo tega dela središča Bleda. Uredi se prometna
situacija.
a) Prometna ureditev
Preveri se prometno ureditev, prometni režim ter dostope do
objektov znotraj območja OPPN, vključno z dostopi do objektov na
njegovem obodu. Prometna zasnova naj temelji na rešitvah, ki
dajejo prednost pešcu, kolesarju ipd. Iz območja, med drugim
tudi Blejske promenade, se umakne motorni promet ter glavna
parkirišča. Ohranijo se lokalni dovoz, servisni in interventni
dostopi do posameznih objektov v območju ter možnosti za
turistične oblike prevozov kot so kočije, turistični vlakec ipd.
Za potrebe ukinitve motornega prometa na promenadi je dopustna
izvedba novih javnih poti za potrebe dostopov do objektov.
b) Odprti prostor
Blejsko promenado (Cesta svobode od Zdraviliškega parka do
križišča z Ljubljansko cesto) se oblikuje kot osrednjo promenado
ter s posameznimi ureditvami naveže na park in jezero (npr.
odstranitev žive meje in zasaditev z ustreznejšo in nižjo
zasaditvijo ipd.).
Na podlagi ovrednotenja obstoječe vegetacije se predvidi prenova
drevesnega in grmovnega fonda.
Predvidi se sanacija degradiranih delov obale, poti in
neustreznih zasaditev, tudi tistih, ki zastirajo poglede proti
jezeru in omejujejo fizičen dostop do obale.
V delu stika obale z Ljubljansko cesto se preveri možnost
izvedbe razgledišča.
Gostinske vrtove pod Kazino in Hotelom Toplice se naveže na
sprehajalno pot ob jezeru. Preveri se možnost razširitve
sprehajalne poti nad jezero.
Podajo se usmeritve in pogoji za poenotenje parterja stavb, v
katerem je umeščen javni program. Parter se v največji meri
odpira in povezuje z zunanjim javnim prostorom.
Preveri se možnosti za umestitev pasjega parka ter določi
ustrezno lokacijo.
Z namenom poenotenja zunanjega odprtega prostora se predvidi
vrsto in oblikovanje urbane opreme, dopustnih začasnih objektov,
gostinskih teras, način ograjevanja ter oblikovanje fasad.
Določijo se območja, kjer bo možna postavitev začasnih objektov.
c) Objekti
Določijo se pogoji za posege na obstoječih objektih, dopustnost
odstranitev, novogradenj in usmeritve za njihovo arhitekturno in
krajinsko oblikovanje.
Za objekt Kazine se izvede javni natečaj, na podlagi katerega se
določijo pogoji za posege v prostor. Z javnim natečajem se
predvidi celovita prenova objekta. OPPN poda robne pogoje za
izvedbo natečaja, vključno s pogoji sodelovanja Občine Bled in
pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine v postopku
natečaja. Do izvedbe natečaja in določitve pogojev so na
obstoječem objektu dopustna samo vzdrževalna dela.
Za objekt TVD Partizan ali nadomestni objekt je poleg objektov
in dejavnosti, ki so dopustni v namenski rabi CDi, kot del
stavbe za kulturo ali izobraževanje dopustna tudi ureditev
kavarne in knjigarne. Odmik objekta od parcelne meje: objekt je
dopustno postaviti na mejo s parc. 356/4.
Za objekta Cesta svobode 7 in 7a je dopustna obstoječa poslovno
stanovanjska raba.
d) Drugi pogoji
Organ, pristojen za ohranjanje narave, pripravi naravovarstvene
smernice s podrobnejšimi usmeritvami, pogoji in priporočili na
območju z varstvenimi statusi oziroma naravovarstvenimi
vsebinami (tudi v območjih, ki mejijo na OPPN).
Usmeritve za arheološko območje: pred posegi v zemeljske plasti
je treba izvesti predhodne arheološke raziskave – površinski in
podpovršinski pregled, ki ga opravi za to usposobljeni
izvajalec.
e) Posegi, dopustni do uveljavitve OPPN, so samo:
vzdrževanje obstoječih objektov;
postavitev začasnih objektov (stojnice, kioski), ki so namenjeni
sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, ki jih prireja
Občina Bled. Lokacijo začasnega objekta potrdi organ Občine
Bled, pristojen za urejanje prostora;
odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so
varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba
pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne
dediščine),
vzdrževanje GJI;
gradnja GJI za potrebe priključevanja obstoječih objektov, nove
izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje
obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI. |
|
Blejsko jezero |
BJ-4
OPN
Pod Stražo |
ZP
BT |
Ohranjati je treba naravno obalo jezera.
Invazivne tujerodne rastline je treba odstraniti.
Po ukinitvi oziroma omejitvi motornega prometa na Cesti svobode
se cesto spremeni v promenado za pešce, kolesarje, fijakarje
ipd. Na promenadi je še vedno treba ohraniti možnost lokalnega
dostopa do obstoječih objektov in za intervencijo. |
|
Blejsko jezero |
BJ-5
OPPN
Obala Mlina |
ZP
SSvj
BT
PC
VC |
Uredi se javno kopališče, pri čemer se degradirane površine
obale ustrezno sanira. Gradnja športnih igrišč ter podobnih
objektov in naprav ni dopustna.
a) Prometna ureditev
Preveri se prometno ureditev, prometni režim vključno z
mirujočim prometom ter dostope do objektov znotraj območja OPPN.
Prometna zasnova naj temelji na rešitvah, ki dajejo prednost
pešcu, kolesarju ipd. Motorni promet se omeji oziroma umakne iz
območja. Cesta svobode se tako spremeni v promenado. Ohranijo se
lokalni dovoz, servisni in interventni dostopi do posameznih
objektov v območju ter možnosti za turistične oblike prevozov
kot so kočije, turistični vlakec ipd. Preveri se možnost
združitve pristanišča za čolne in pristanišča za pletne v skupno
vaško pristanišče.
b) Odprti prostor
Ohranjati je treba naravno obalo jezera. Na vseh površinah,
predvsem pa na zelenih površinah, je treba ohranjati parkovno
drevesno vegetacijo, ki tvori značilno podobo obale. Na podlagi
ovrednotenja obstoječe vegetacije se predvidi prenova drevesnega
in grmovnega fonda.
c) Objekti
Določijo se pogoji za posege na obstoječih objektih, dopustnost
odstranitev, novogradenj in usmeritve za njihovo arhitekturno in
krajinsko oblikovanje.
Nadzidave Penziona Mlino na Cesti svobode 45 niso dopustne.
d) Drugi pogoji
Vkopavanje v brežino in posegi v gozdni rob Straže niso
dopustni.
Obvezna je izvedba variantnih strokovnih prostorskih preveritev.
Organ, pristojen za ohranjanje narave, pripravi naravovarstvene
smernice s podrobnejšimi usmeritvami, pogoji in priporočili na
območju z varstvenimi statusi oziroma naravovarstvenimi
vsebinami (tudi v območjih, ki mejijo na OPPN). |
|
Blejsko jezero |
BJ-6
OPN
Pod vilo Bled |
ZPg
ZS |
Park je na zahodni strani dopustno z rekonstrukcijo oblikovati v
manjši tematski park. Na vzhodni strani pod vilo Bled in pred
vasjo Mlino je dopustna ureditev počivališča ob poti pod Vilo
Bled in pred vasjo Mlino.
Za vse posege je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. |
|
Blejsko jezero |
BJ-7
OPN
Njivice |
ZP
ZPg
PC |
Na območju naravne vrednote Bled – trstičje v Zaki se
sprehajalce usmerja stran od naravne vrednote na obstoječe poti
ob jezeru. Počivališča in postavitev mikrourbane opreme (klopi,
koši) niso dopustna. Dopustna je sanacija obale z uporabo
naravnih materialov.
V preostalem območju je dopustna razširitev ceste, tako da se
med cesto in brežino jezera uredi dodatna pot za pešce ustrezne
širine. Ločitev med cestiščem in pešpotjo se uredi v skladu s
celostnim oblikovanjem brez stebričkov. |
|
Blejsko jezero |
BJ-8
OPN
Velika Zaka kopališče |
ZP
ZS
ZPg
BT
PC |
Pri vili Sončnica je pod pergolo na parc. 463/99 k.o. Rečica
dopustna ureditev gostinskega vrta. Postavitev nadstreškov in
senčnikov ni dopustna.
Posegi in gradnje na kopališču Velika Zaka morajo temeljiti na
naslednjih projektih:
projekt PZI, Tribune ciljne regatne arene v Veliki Zaki na
Bledu, št. projekta 130-08, maj 2009, spremembe februar 2010,
MULTIPLAN arhitekti d. o. o.,
projekt PZI, Tribune ciljne regatne arene v Veliki Zaki na
Bledu, št. projekta 130-08, maj 2009 spremembe februar 2010,
MULTIPLAN arhitekti d. o. o.,
projekti PZI Krajinsko arhitekturna ureditev Veslaškega centra v
Mali Zaki in ciljne regatne arene v Veliki Zaki; številka
projekta 84/2008, projektant ARHE d. o. o.,
projekti PZI Izvedba novega pločnika ob Kidričevi cesti v Veliki
Zaki in obnova veslaške promenade med Veliko in Malo Zako;
številka projekta 84/2008, projektant ARHE d. o. o.,
projekti PZI Krajinsko arhitekturna ureditev Veslaškega centra v
Mali Zaki in ciljne regatne arene v Veliki Zaki, številka
projekta 84/2008, projektant ARHE d. o. o.,
projekti PZI Krajinsko arhitekturna ureditev Veslaškega centra v
Mali Zaki in ciljne regatne arene v Veliki Zaki, številka
projekta 84/2008, projektant ARHE d. o. o,
upoštevajo se varstvene usmeritve z vidika ohranjanja narave, ki
so bile kot poročilo napisane k natečajnim rešitvam za območje,
in se nanašajo na renaturacijo jezerske oble ter ohranjanja
dinamike in kakovosti Blejskega jezera,
skladno z zgoraj navedenimi projekti ter s kontekstom urejanja
Velike Zake je dopustna odstranitev obstoječih zasaditev in
oblikovanje novih ter preoblikovanje podija za zastave. |
|
Blejsko jezero |
BJ-9
OPPN
Kamp v Veliki Zaki |
ZS
BT |
Načrtuje se celovita prenova in dopolnitev GJI območja, ki
vključuje kamp (območje ZS) in gostinsko trgovski objekt pred
kampom (območje BT).
a) Kamp:
FZ za območje ZS = največ 10 %
V kampu so poleg objektov, ki so dopustni na območju s podrobno
namensko rabo ZS, dopustni tudi objekti za potrebe kampa
(recepcija, sanitarna stavba, skladiščni objekt za potrebe
vzdrževanja kampa ipd.) ter glamping hiške.
b) Gostinsko trgovski objekt:
FZ za območje BT = največ 25 %
V primeru, da se za umestitev programa BT po izdelavi variantnih
strokovnih rešitev izkaže kot ustreznejša vedutno manj
izpostavljena lokacija znotraj območja ZS, je dopustno gostinsko
trgovski objekt umestiti tudi v območju ZS, in sicer kot
nadomestitev obstoječih objektov v BT, ki se poprej odstranijo.
Nepozidane površine BT se namenijo rabi in dejavnostim območja
ZS, tako da nova površina, ki je namenjena dejavnostim BT v
celoti ne preseže površine, ki je dejavnostim BT namenjena s tem
OPN.
c) Drugi pogoji:
Obvezna je izdelava celovitih urbanističnih, arhitekturnih in
krajinsko-arhitekturnih variantnih strokovnih rešitev. Pri
urejanju območja je treba upoštevati varstvene režime enot
kulturne dediščine na območju.
Organ, pristojen za ohranjanje narave, pripravi naravovarstvene
smernice s podrobnejšimi usmeritvami, pogoji in priporočili na
območju z varstvenimi statusi oziroma naravovarstvenimi
vsebinami (tudi v območjih, ki mejijo na OPPN). |
|
Blejsko jezero |
BJ-10
OPN
Med Zakama |
ZP |
Ohranjati je treba naravno obalo jezera.
Sprehajalna pot ob jezeru se pretlakuje z naravnimi materiali. Z
namenom preprečevanja erozije in dostopov do jezera je dopustna
zasaditev brežine z lokalno značilno vegetacijo. Z lokalno
značilno vegetacijo se nadomesti tudi obstoječe zasaditve
brežine nad cesto. |
|
Blejsko jezero |
BJ-11
OPN
Mala Zaka |
BC
PO |
Posegi in gradnje morajo temeljiti na naslednjih projektih:
projekt PZI, Tribune ciljne regatne arene v Veliki Zaki na
Bledu, št. projekta 130-08, maj 2009, spremembe februar 2010,
MULTIPLAN arhitekti d. o. o.,
projekt PZI, Tribune ciljne regatne arene v Veliki Zaki na
Bledu, št. projekta 130-08, maj 2009 spremembe februar 2010,
MULTIPLAN arhitekti d. o. o.,
projekti PZI Krajinsko arhitekturna ureditev Veslaškega centra v
Mali Zaki in ciljne regatne arene v Veliki Zaki; številka
projekta 84/2008, projektant ARHE d. o. o.,
projekti PZI Izvedba novega pločnika ob Kidričevi cesti v Veliki
Zaki in obnova veslaške promenade med Veliko in Malo Zako;
številka projekta 84/2008, projektant ARHE d. o. o.,
projekti PZI Krajinsko arhitekturna ureditev Veslaškega centra v
Mali Zaki in ciljne regatne arene v Veliki Zaki, številka
projekta 84/2008, projektant ARHE d. o. o.,
projekti PZI Krajinsko arhitekturna ureditev Veslaškega centra v
Mali Zaki in ciljne regatne arene v Veliki Zaki, številka
projekta 84/2008, projektant ARHE d. o. o,
upoštevajo se varstvene usmeritve z vidika ohranjanja narave, ki
so bile kot poročilo napisane k natečajnim rešitvam za območje,
in se nanašajo na renaturacijo jezerske oble ter ohranjanja
dinamike in kakovosti Blejskega jezera.
Nastanitvene gostinske dejavnosti so dopustne samo v obstoječem
obsegu. |
|
Blejsko jezero |
BJ-12
OPN
Severna obala pod Višcami |
ZP
BT |
Ohranjati je treba naravno obalo jezera.
Vzhodno od izliva Mišce v jezero se odstranijo privezi za čolne,
celotno območje pa sanira in renaturira kot naravni vodni
habitat. Uporabiti je treba naravne materiale.
Sprehajalna pot ob jezeru se delno ali v celoti pretlakuje z
naravnimi materiali, na območju povirja pod Vršcami
Višcami
brez posegov
v povirje, tako da se ohranja hidrološke in geološke lastnosti
naravne vrednote.
Z namenom preprečevanja erozije in dostopov do jezera je
dopustna zasaditev brežine z lokalno značilno vegetacijo in
mestoma tudi nadomestitev nasadov dreves tujerodnih vrst z
novimi, lokalno značilnimi drevesnimi vrstami. |
|
Blejsko jezero |
BJ-13
OPPN
Grajsko kopališče |
ZS
ZP |
Načrtuje se celovita prenova grajskega kopališča. Zagotovi se
oblikovna usklajenost kopališča in spremljajočih objektov.
Obvezna je izvedba javnega natečaja. |
|
Blejsko jezero |
BJ-14
OPN
Dom Muzealcev |
BT |
Ni podrobnih PIP. |
|
|
|
155.
člen |
|
|
(podrobni PIP za EUP na območju ostalih naselij) |
|
|
|
|
|
|
Ime naselja |
Identifikacijska oznaka,
način urejanja,
ime EUP |
Namenska raba v območju |
Podrobni PIP |
|
Bodešče |
BO-1
OPN
Bodešče – vaško jedro V Potoku I |
SSvj
PC |
Na parc. 990/1 (del), 990/2, 989/3 in 989/1 (del),
vse
k.o. Ribno,
ter na parc. 1046 k.o. Ribno je dopustna dopolnilna gradnja
stavb za bivanje, kmetijsko dejavnost ter dopolnilne in
spremljajoče dejavnosti.
Pred posegi na
parcelah
990/1
(del), 990/2, 989/3 in 989/1 (del),
vse
k.o. Ribno,
je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave. Pred gradnjo
objektov na parc. 1046 k.o. Ribno je treba izvesti geološko
geomehanske raziskave terena. |
|
Bodešče |
BO-2
OPN
Bodešče – vaško jedro V Potoku II |
SSvj |
Ni podrobnih PIP. |
|
Bodešče |
BO-3
OPN
Bodešče – vaško jedro Na Pečeh |
SSvj |
Ohranjanja in prenavlja se obstoječ stavbni fond. Nove
stanovanjske stavbe niso dopustne. |
|
Bodešče |
BO-4
OPN
Sv. Lenart Na Pečeh |
CDd |
Ni podrobnih PIP. |
|
Bodešče |
BO-5
OPN
Plezališče Na Pečeh |
ZS |
Dopustna je postavitev mikrourbane opreme (koši za odpadke,
klopi ter opisne, označevalne in usmerjevalne table ) ob vznožju
plezališča. |
|
Bodešče |
BO-6
OPN
Kamp Šobec |
ZS |
Dopustne so mehke oblike rekreacije, ki ne zahtevajo naprav in
objektov (sprehodi, kolesarjenje po obstoječih poteh in mostu,
rekreacija ob vodi ipd.)
Ohranjati je treba okljuk reke in prodišča v naravnem stanju
brez posegov in objektov ter infrastrukturnih objektov. Odvoz
proda ni dopusten. |
|
Bohinjska Bela |
BB-1
OPN
Spodnja vas – vaško jedro I |
SSvj
ZD
VC
PC |
V Grabnu, vzhodno od potoka Belica, gradnja novih stanovanjskih
objektov ni dopustna. |
|
Bohinjska Bela |
BB-2
OPPN
Spodnja vas – vaško jedro II |
SSvj |
Območje je namenjeno strnjeni gradnji eno- in dvostanovanjskih
prostostoječih hiš ter ureditvi skupnih javnih odprtih zelenih
površin. Obvezna je izvedba variantnih strokovnih prostorskih
preveritev. Izbrano varianto potrdi organ, pristojen za varstvo
kulturne dediščine.
Višina objektov je največ K+P+1+M. Velikost gradbene parcele eno
ali dvostanovanjske hiše je 500,00 m2. Faktor zazidanosti (FZ)
je 35 %, delež odprtih bivalnih površin pa 30 %. Delež skupnih
javnih zelenih površin je najmanj 10 % in vključuje zelene
površine za igro z žogo ter otroško igrišče. Postavitev objektov
se mora prilagajati obstoječi konfiguraciji terena, izgradnja
opornih in podpornih zidov ni dopustna. Na stiku z EUP BB-1 je
treba urediti vsaj 25,00 m široko zeleno cenzuro z
visokodebelnimi drevesi, ki je lahko tudi del skupnih javnih
zelenih površin. |
|
Bohinjska Bela |
BB-3
OPN
Spodnja vas – vaško jedro III |
SSvj |
Na delu parc. 60/1, 52/2, 51/2 in 51/1, vse k.o. Bohinjska Bela,
je dopustna dopolnilna gradnja stavb za bivanje, kmetijsko
dejavnost ter dopolnilne in spremljajoče dejavnosti. Dostop do
objektov se zagotovi s parc. 914/1, preko parc. 60/1 oziroma
52/1 k.o. Bohinjska Bela. Na jugu območja se ob lokalni cesti
Bohinjska Bela – Obrne ohranja zeleni rob. |
|
Bohinjska Bela |
BB-4
OPN
Spodnja vas jug I |
CDi
PC |
Ni podrobnih PIP. |
|
Bohinjska Bela |
BB-5
OPN
Spodnja vas – jug II |
SSe
CU
PC |
Ohranjati je treba visokodebelna drevesa in sadovnjake, ki
tvorijo značilno podobo vaškega roba. Na južni strani enote pod
cesto je treba na stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč
oblikovati rob naselja z zasaditvijo nizke in visoke lokalno
značilne vegetacije ali sadnega drevja.
Na območju drugih zelenih površin (ZD) se ohranja lokalno
značilni sadovnjak. Dopustni objekti so pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti (samo: enojni kozolec in kozolec na
plašč).
Posegi v območju osrednjih centralnih dejavnosti (CU) so
dopustni pod pogoji in s soglasjem organa, pristojnega za
varstvo kulturne dediščine. |
|
Bohinjska Bela |
BB-6
OPN
Pokopališče |
ZK
CDd
PC |
Pred posegi za širitev obstoječega pokopališča, gradnjo mrliške
vežice ob vaškem jedru ter ureditev sprevodne poti med mrliško
vežico in pokopališčem je treba izvesti predhodne arheološke
raziskave ter pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine. Mrliško vežico je dopustno umestiti na parc.
23 in 919, obe k.o. Bohinjska Bela. Na stiku stavbnih in
nestavbnih zemljišč se oblikuje zeleni rob naselja. Dopustna
etažnost objekta je P+M.
V območju je načrtovana tudi državna kolesarska pot med
Bohinjsko Belo in Bledom, ki bo potekala ob državni cesti.
Upoštevati je treba naslednja določila:
odkopni material in gradbeni material se odpelje na urejeno
deponijo po končanih delih,
za zatravitev novonastalih brežin se uporablja lokalno značilne
travne mešanice,
spremlja se zaraščanje brežin zaradi nevarnosti vnosa in
širjenja invazivnih vrst,
če se pojavijo invazivne vrste, jih je treba obvezno in nemudoma
odstrani,
kolesarska povezava mora v čim večji meri potekati ob ali po
obstoječih poteh ter ob državni cesti. |
|
Bohinjska Bela |
BB-7
OPN
Kamna gorica |
SSe |
Pred gradnjo objektov na območju parc. 230, 231/1, 232/1, 228/4
in 234/1 se izvede rekonstrukcija javne poti na odseku Spodnja
vas - zaselek Kamna Gorica, in sicer na delih, kjer srečevanje
vozil ni možno ali je oteženo. Za območje parc. 228/4 in 234/1,
obe k.o. Bohinjska Bela, je treba izdelati skupne strokovne
podlage, to je idejno zasnovo za umestitev, oblikovanje in
dostop do načrtovanih objektov, na kateri mora temeljiti projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja k posameznemu objektu.
Idejno zasnovo za celotno zaključeno območje potrdi organ Občine
Bled, pristojen za urejanje prostora.
Posegi v obstoječ gozdni rob niso dopustni. |
|
Bohinjska Bela |
BB-8
OPN
V
Grabnu |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Bohinjska Bela |
BB-9
OPN
Breg |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Bohinjska Bela |
BB-10
OPN
Zgornja vas – vaško jedro |
SSvj
ZS
PC
VC |
Na parc. 94/1 in 93/1 (del), obe k.o. Bohinjska Bela, je
dopustna dopolnilna gradnja stavb za bivanje, kmetijsko
dejavnost ter dopolnilne in spremljajoče dejavnosti. Pred
gradnjo stavb je treba za celotno zaključeno območje na
omenjenih parcelah pridobiti gradbeno dovoljenje za prometno in
komunalno infrastrukturo ter izdelati idejno zasnovo za
umestitev in oblikovanje načrtovanih objektov, na kateri mora
temeljiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja k
posameznemu objektu. Idejno zasnovo za celotno zaključeno
območje potrdita organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine,
in organ Občine Bled, pristojen za urejanje prostora. Gradnja
objektov se sme izvajati vzporedno z ali po izgradnji prometne
in komunalne infrastrukture.
Na območju plezališča Iglica (območje z namensko rabo ZS) se
površine sten za plezanje ohranjajo v obstoječem obsegu. Širitev
plezališča v dele sten, kjer je razvita vegetacija skalnih sten
in razpok, ni dopustna. Na površini pod plezališčem je dopustna
postavitev mikrourbane opreme in usmerjevalnega sistema.
Ureditev nekaj parkirnih mest je dopustna brez osvetljevanja
poti in parkirišča in brez objektov (stalnih in začasnih). Za
vse posege je treba pridobiti pogoje in soglasje organa,
pristojnega za ohranjanje narave.
Na območju celotne EUP je treba ohranjati obstoječo
visokodebelno vegetacijo in sadovnjake, ki so značilni za vaško
jedro. Poseganje v gozdni rob na severu območja ni dopustno. Za
vse posege in gradnje je treba pridobiti pogoje in soglasje
organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
Bohinjska Bela |
BB-11
OPN
Zgornja vas |
SSe
SK
ZD
PC |
Ohranjati je treba visokodebelna drevesa in sadovnjake, ki
tvorijo značilno podobo vaškega roba. |
|
Bohinjska Bela |
BB-12
OPN
Podklanec |
SSe
ZP
PC |
Na parc. 478/2 ter delih parc. 491/1 in 478/1, vse k.o.
Bohinjska Bela, je dopustna gostinska dejavnost z nastanitvijo
(samo kot penzion in gostišče). |
|
Bohinjska Bela |
BB-13
OPN
Železniška postaja Podklanec |
PŽ |
Ni podrobnih PIP. |
|
Bohinjska Bela |
BB-14
OPN
Vojašnica Bohinjska Bela |
F |
Ohranja se rob obrežne vegetacije ob Savi Bohinjki. |
|
Bohinjska Bela |
BB-15
OPN
Podklanec jug |
SSe
PC |
Na mestu poprej odstranjenega gospodarskega objekta na južnem
delu območja (parc. 466/2 k.o. Bohinjska Bela) je dopustna
gradnja novega gospodarskega objekta. Nov gospodarski objekt
mora biti oblikovno usklajen z zgodovinsko podobo poprej
odstranjenega objekta. Oblikovno usklajenost potrdita pristojni
organ za varstvo kulturne dediščine in pristojni organ Občine. |
|
Bohinjska Bela |
BB-16
OPN
Vodno zajetje Bohinjska Bela |
O |
Na območju je zajetje pitne vode Bohinjska Bela – Pod klancem:
na območju zajetja je dovoljeno samo vzdrževanje objekta in
naprav, ki služijo zajetju. Najožje območje je treba označiti z
opozorilnimi tablami. |
|
Bohinjska Bela |
BB-17
OPN
Mostar |
Ak |
Ni podrobnih PIP. |
|
Koritno |
KO-1
OPN
Koritno – vaško jedro jug |
SSvj
PC |
Posegi v obstoječ gozdni rob niso dopustni. Upoštevajo se
pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje narave.
Objekte na parc. 665 in del 664, obe k.o. Ribno, je treba
ustrezno komunalno urediti. |
|
Koritno |
KO-2
OPN
Koritno – vaško jedro sever |
SSvj
PC
K2 |
Na delu parc. 631 in 630/1, obe k.o. Ribno, je dopustna
dopolnilna gradnja stavb za bivanje, kmetijsko dejavnost ter
dopolnilne in spremljajoče dejavnosti. Dostop do objektov se
zagotovi preko parc. 630/1 in 631, k.o. Ribno.
Posegi v obstoječ gozdni rob niso dopustni. Upoštevajo se
pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje narave. |
|
Koritno |
KO-3
OPN
Koritno zahod |
SSe
PC
G |
Ni podrobnih PIP. |
|
Koritno |
KO-4
ZN
Koritno – Polica |
SSe |
Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja Koritno – Polica
ZN KO – S2 (Uradni list RS, št. 105/2006) – ostane v veljavi do
preklica. |
|
Koritno |
KO-5
OPN
Kmetija jug |
IK |
Objekte za primarno kmetijsko dejavnost je treba predvideti v
območju IK, v območju SSvj pa so dopustne le dopolnilne
dejavnosti kmetije in bivanje. Izdelati je treba idejno zasnovo
za celotno območje kmetije, na kateri morajo temeljiti projekti
za pridobitev gradbenega dovoljenja k posameznim objektom.
Idejna zasnova mora predvideti umestitev in poenoteno
oblikovanje objektov, sanacijo obstoječih nadstreškov ter
ustrezno krajinsko arhitekturno obravnavo obodnega prostora
kmetije. Ohranjati je treba visokodebelno vegetacijo. V okviru
priprave projektne dokumentacije za stavbe za rejo živali in
ostale objekte za kmetijsko proizvodnjo je treba podrobno
razdelati tehnologijo reje živali, tehnološke rešitve, možne
vplive in omilitvene ukrepe iz petega odstavka 129. člena tega
odloka na način, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na
okoliška bivalna okolja. Idejno zasnovo za celotno območje
kmetije potrdijo organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine,
organ Občine Bled, pristojen za urejanje prostora, ter kmetijska
svetovalna služba. |
|
Koritno |
KO-6
OPN
RTP Koritno |
E |
Ni podrobnih PIP. |
|
Koritno |
KO-7
OPN
Pibernik hotel |
BT |
Območje južno od osnovnega objekta je namenjeno za postavitev
bungalovov. Za celotno območje je treba izdelati idejno zasnovo
(umestitev
in oblikovanje načrtovanih objektov,
krajinska
ureditev),
ki jo
potrdi organ Občine Bled, pristojen za urejanje prostora.
Ohraniti je treba najmanj 50 % zelenih površin na raščenem
terenu ter čim več obstoječe visokodebelne vegetacije.
Dopustna je postavitev elementov za mehke oblike rekreacije
(trim, sprehajanje, posedanje ipd.). |
|
Koritno |
KO-8
OPN
Pri Komarju |
Ak |
Območje kmetijskega gospodarstva se komunalno uredi tako, da ne
bo prihajalo do onesnaževanja izvira in potoka z izcednimi
vodami, ki lahko poslabšajo ekološke pogoje kvalifikacijskih
vrst območja Natura 2000 in rastiščne pogoje na naravni vrednoti
rastišča navadne rezike. Območje se ne zasipava z zemeljskim
materialom. Za vse posege je treba pridobiti pogoje in soglasje
pristojnega organa za ohranjanje narave. |
|
Kupljenik |
KU-1
OPN
Kupljenik – vaško jedro zahod |
SSvj |
Gradnja novih objektov, razen gospodarskih objektov za potrebe
funkcioniranja kmetij in kadar ni mogoče v predviden namen
izkoristiti obstoječih objektov, ni dopustna.
Na območjih enot kulturne dediščine EŠD 13134, 13149, 14264,
28842 in 28843 gradnja novih objektov ni dopustna.
Ohranja se značilnost umeščanja objektov v prostor vzporedno s
plastnicami in s slemeni v smeri plastnic, kar velja tudi za
nove gradnje in rekonstrukcije.
Ohranja se tradicionalne funkcionalne enote naselja – domačije.
Glede oblikovanja stavbnih tipov, posameznih stavb in
naselbinskih detajlov (ograje, spomeniki, kamniti oporni zidovi
in zidci, plotovi, vodna korita, garteljci) se upošteva
usmeritve elaborata EŠD 13256 Kupljenik – Vas, Vrednotenje po
metodi komisije za naselbinsko dediščino pri ZVKDS, ZVKDS, OE
Kranj, december 2009. |
|
Kupljenik |
KU-2
KU-3
OPN
Kupljenik – vaško jedro |
SSvj
CDd |
Gradnja novih objektov, razen gospodarskih objektov za potrebe
funkcioniranja kmetij in kadar ni mogoče v predviden namen
izkoristiti obstoječih objektov, ni dopustna.
Na območjih enot kulturne dediščine EŠD 1642, 28840, 28841 in
28848 gradnja novih objektov ni dopustna.
Ohranja se silhueta naselja s cerkvijo kot dominanto.
Ohranja se značilnost umeščanja objektov v prostor vzporedno s
plastnicami in s slemeni v smeri plastnic, kar velja tudi za
nove gradnje in rekonstrukcije.
Glede oblikovanja stavbnih tipov, posameznih stavb in
naselbinskih detajlov (ograje, spomeniki, kamniti oporni zidovi
in zidci, plotovi, vodna korita, garteljci) se upošteva
usmeritve elaborata EŠD 13256 Kupljenik – Vas, Vrednotenje po
metodi komisije za naselbinsko dediščino pri ZVKDS, ZVKDS, OE
Kranj, december 2009. |
|
Kupljenik |
KU-4
OPN
Gasilski dom |
CDd |
Dopustni so posegi za potrebe gasilskega doma. Za vse posege je
treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za
varstvo kulturne dediščine.
Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje
objektov je treba obvestiti ZRSVN, OE Kranj, ki bodo jamo
oziroma najdbo pregledali in dali navodila za ustrezno
zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. |
|
Kupljenik |
KU-5
OPN
Kupljenik – vaško jedro vzhod I |
SSvj
PC |
Na območju enote kulturne dediščine EŠD 28864 gradnja novih
objektov ni dopustna.
Na parc. 985, 984 in 1231 (del), vse k.o. Selo pri Bledu, na
območju SSvj, je dopustna dopolnilna gradnja stavb za bivanje,
kmetijsko dejavnost ter dopolnilne in spremljajoče dejavnosti.
Pred načrtovanjem posegov je treba izdelati izmere ohranjenih
ruševin in jih, če je mogoče, vključiti v nov objekt.
Ohranja se značilnost umeščanja objektov v prostor vzporedno s
plastnicami in s slemeni v smeri plastnic, kar velja tudi za
nove gradnje in rekonstrukcije.
Ohranja se tradicionalne funkcionalne enote naselja – domačije.
Glede oblikovanja stavbnih tipov, posameznih stavb in
naselbinskih detajlov (ograje, spomeniki, kamniti oporni zidovi
in zidci, plotovi, vodna korita, garteljci) se upošteva
usmeritve elaborata EŠD 13256 Kupljenik – Vas, Vrednotenje po
metodi komisije za naselbinsko dediščino pri ZVKDS, ZVKDS, OE
Kranj, december 2009. |
|
Kupljenik |
KU-6
KU-7
KU-8
OPN
Kupljenik – vaško jedro vzhod II |
SSvj |
Na območju enote kulturne dediščine EŠD 28847 in 28864 gradnja
novih objektov ni dopustna.
Ohranja se značilnost umeščanja objektov v prostor vzporedno s
plastnicami in s slemeni v smeri plastnic.
Ohranja se tradicionalne funkcionalne enote naselja – domačije.
Glede oblikovanja stavbnih tipov, posameznih stavb in
naselbinskih detajlov (ograje, spomeniki, kamniti oporni zidovi
in zidci, plotovi, vodna korita, garteljci) se upošteva
usmeritve elaborata EŠD 13256 Kupljenik – Vas, Vrednotenje po
metodi komisije za naselbinsko dediščino pri ZVKDS, ZVKDS, OE
Kranj, december 2009. |
|
Kupljenik |
KU-9
OPN
Kupljenik – vaško jedro vzhod III |
IK |
Za vse posege je treba pridobiti pogoje in soglasje organa,
pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
Ohranja se značilnost umeščanja objektov v prostor vzporedno s
plastnicami in s slemeni v smeri plastnic, kar velja tudi za
nove gradnje in rekonstrukcije.
Na stiku objektov z okoliškimi zemljišč se oblikuje rob
območja z zasaditvijo nizke in visoke lokalno značilne
vegetacije ali sadnega drevja.
Glede oblikovanja stavbnih tipov, posameznih stavb in
naselbinskih detajlov (ograje, spomeniki, kamniti oporni zidovi
in zidci, plotovi, vodna korita, garteljci) se upošteva
usmeritve elaborata EŠD 13256 Kupljenik – Vas, Vrednotenje po
metodi komisije za naselbinsko dediščino pri ZVKDS, ZVKDS, OE
Kranj, december 2009. |
|
Obrne |
OB-1
OPN
Obrne vas |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Obrne |
OB-2
OPN
Obrne jug I |
SK |
V stanovanjskih objektih so pogojno dopustni objekti 12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev: stavbe za
nastanitev (apartmaji). Njihova skupna površina je največ 50 %
uporabne površine stanovanjskega objekta. Apartmaji so namenjeni
oddajanju kot dejavnosti lastnika. Dopustna je tudi turistično
gostinska dejavnost strežbe jedi in pijač. |
|
Obrne |
OB-3
OPN
Hidroelektrarna |
E |
Za obstoječ večstanovanjski objekt na parc. 1170/5 k.o. Selo pri
Bledu veljajo PIP za stavbe v območjih s podrobno namensko rabo
SSv. Za obstoječ stanovanjski objekt na parc. 1170/3 k.o. Selo
pri Bledu veljajo PIP za stavbe v območjih s podrobno namensko
rabo SSe.
Upoštevajo se splošni pogoji varstva pred poplavami iz tretjega
odstavka 123. člena tega odloka. |
|
Obrne |
OB-4
OPN
Vodno zajetje Obrne |
O |
V območju je zajetje pitne vode Obrne:
na območju zajetja je dovoljeno samo vzdrževanje objekta in
naprav, ki služijo zajetju. |
|
Obrne |
OB-5
OPN
Obrne jug II |
Ak |
Ni podrobnih PPIP. |
|
Ribno |
RI-1
OPN
Ribno – vaško jedro |
SSvj
ZD
K1
K2
G
VC |
Dopolnilna gradnja stavb za bivanje, kmetijsko dejavnost ter
dopolnilne in spremljajoče dejavnosti
je dopustna na naslednjih območjih:
-
na
delu parc. 20/4 k.o. Ribno,
- na parc. 115/1 in 115/2, obe k.o. Ribno,
- na parc. 84/1, 84/3, 84/4 in 84/5, vse k.o. Ribno. Izdelati je
treba skupno idejno zasnovo za umestitev in oblikovanje
načrtovanih objektov, na kateri mora temeljiti projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja k posameznemu objektu. Idejno
zasnovo za celotno zaključeno območje potrdita organ, pristojen
za varstvo kulturne dediščine, in organ Občine Bled, pristojen
za urejanje prostora.
Dopusten je obstoječ večstanovanjski objekt na parc. 71/4 k.o.
Ribno, ki pa ga ni dopustno dozidati ali nadzidati.
Na delu zemljišč je evidentirano
območje
poplavnega
dogodka, na katerem se
upoštevajo splošni pogoji varstva pred poplavami iz 123. člena
tega odloka. |
|
Ribno |
RI-2
OPN
Središče Ribnega |
CDd
ZK
ZS
PO |
Površine s podrobno namensko rabo ZS so namenjene športnim
igriščem za športe na prostem, kot so košarka, nogomet, odbojka
ipd. brez parkirišč. |
|
Ribno |
RI-3
OPN
Gorenjska in Izletniška |
SSe
SSv
CU
ZD
K2
VC
G |
Parkirna mesta za potrebe kulturnega doma se zagotavlja na parc.
288/14 k.o. Ribno.
Na parc. 178 k.o. Ribno je na skrajnem zahodnem delu dopustna
postavitev enega stanovanjskega objekta. Upošteva se gradbeno
linijo obstoječega objekta na isti parceli.
Na parc. 194/1 in 195/1, obe k.o. Ribno, gradnja novih
stanovanjskih objektov ni dopustna.
Za obstoječ večstanovanjski objekt na parc. 288/15 in 288/16,
obe k.o. Ribno, ne veljajo pogoji FZ. |
|
Ribno |
RI-4
OPN
Ribno - sever |
SSe |
Območje je namenjeno strnjeni gradnji osmih eno- in
dvostanovanjskih stavb s prometno in komunalno infrastrukturo
ter ureditvi skupnih javnih odprtih površin.
Za umestitev objektov, gradnje in ureditve se poleg spodnjih
določil upošteva že izdelane strokovne podlage:
Zazidalna situacija IDZ, št. A 212012, Element d.o.o., Poljska
pot 1, Bled, januar 2013,
Gradnja stanovanjskih stavb s komunalno opremo, Idejna zasnova
(IDZ), št. A 212012, Element d.o.o., Poljska pot 1, Bled, januar
2013.
Dopustne so
tolerance pri izvedbi
GJI,
če se v fazi
podrobnejšega
načrtovanja izkažejo
kot
ustreznejše
drugačne
rešitve.
Parcelacija:
načrt gradbenih parcel, njihova velikost in zakoličbene točke
gradbenih parcel so razvidni iz strokovnih podlag.
Regulacijski elementi:
gradbene linije so razvidne iz strokovnih podlag;
dopustno odstopanje od umestitve objekta v strokovni podlagi, v
smeri, ki ni omejena z gradbeno linijo, je največ +- 1,00 m.
Višina objektov:
največ K+P+M, pri čemer je višina kolenčnega zidu največ 2,00 m.
Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka do vrha
horizontalne AB vezi (brez kapne lege in oblog). Višina
pritličja pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom. Dimenzije
kleti so lahko večje ali manjše od dimenzij objekta, če to
dopušča faktor zazidanosti. Odmik objektov od sosednjih parcel,
ki je predpisan s tem odlokom, mora biti zagotovljen tudi za
kletne etaže, razen za uvozne rampe v kletne etaže.
Faktor izrabe gradbene parcele:
FZ = 35 %, DOBP = 30 %.
Velikost objektov:
tlorisni gabarit osnovnega objekta je podolgovat v razmerju
stranic vsaj 1:1,3, pri čemer mora biti razmerje stranic
zagotovljeno vsaj v etaži na terenu (pritličje). Iz osnovnega
tlorisa lahko segajo členitve in izzidki (garaža, zimski vrt,
pokrita terasa), pri čemer morajo biti zagotovljeni minimalni
predpisani odmiki in faktor FZ. Izzidki ne smejo segati po
celotni dolžini ali širini objekta;
osnovni objekt: 9,00 x 12,00 m;
garaža: 6,00 x 6,00 m. Izvede se kot prizidek na nivoju
pritličja ali v kleti, če je zaradi pogojev priključevanja na
javno cesto to ustreznejše. Umestitev prizidka je poljubna in
njegova izvedba ni nujna.
zimski vrt ali pokrita terasa: 3,00 x 6,00 m;
Oblikovanje objektov:
streha nad osnovnim objektom: dvokapnica v naklonu 40°, sleme v
smeri daljše stranice in v smeri S-J. Čopi na strehah niso
dopustni;
streha nižjih izzidkov: ravna ali v minimalnem naklonu do 7°,
oblikovati jo je dopustno kot pohodno (terasa, balkon);
odpiranje strešin: dopustne so pultne frčade s strešino v
minimalnem naklonu, skupna dolžina frčad na strešini je največ
tri petine dolžine zidu objekta;
frčade: vse frčade na objektu morajo biti enotno oblikovane.
Strešine frčad ne smejo segati višje od osnovne strehe. Stranice
frčad so obdelane s pločevino v barvi kritine;
kritina: siva, strukturirana in neodsevna;
napušč: na čelni fasadi je dopustna širina napušča 150 cm, na
stranski fasadi 50 cm do 100 cm;
fasada: obdelana v svetlih tonih (bela, bež), uporablja se
krajevno značilne materiale (kamen, neobdelan les, ki omogoča
naravno staranje, svetel omet in steklo). Mansarda objektov je v
celoti obdana s horizontalnimi lesenimi oblogami.
Način gradnje:
dopustni so masivno grajeni in montažni objekti ali objekti, ki
so kombinacija obeh.
Pomožni objekti:
oblikovani morajo biti skladno z osnovnim objektom (gradbeni
material);
obdelani morajo biti z lesenimi horizontalnimi oblogami;
strehe so dvokapnice v naklonu 40° ali ravne strehe in strehe v
minimalnem naklonu (do 7°);
gradijo se kot samostojni objekti ali kot prizidek k osnovnemu
objektu;
na posamezni gradbeni parceli je dopustno graditi le en pomožni
objekt iste vrste;
odmik objekta od sosednje parcelne meje je najmanj 2,50 m.
Priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro:
zagotovi se oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, oskrbo
z električno energijo, kabelsko in telefonsko omrežje,
plinovodno omrežje ter javno razsvetljavo.
Prometna zasnova:
nova prometna zasnova mora zagotavljati dostope do obstoječih
stanovanjskih in gospodarskih objektov v EUP RI-3. Spreminjanje
prometne ureditve in ožanje zemljišča za dostopno cesto ni
dopustno.
Krajinska zasnova:
nepozidane površine se v največji meri ozelenijo in zasadijo z
zelenjem;
ograje: žičnate, lesene ali žive meje. Višina ne sme presegati
1,20 m. Ograje se lahko postavljajo na parcelno mejo, razen ob
občinski cesti, kjer je treba odmike uskladiti z upravljavcem
občinske ceste;
uvozi, prikazani v grafičnem delu strokovnih podlag lahko
odstopajo od grafičnega dela;
obseg tlakovanih površin lahko odstopa od prikazanega v
grafičnem delu strokovnih podlag, vendar mora biti zagotovljen
faktor DOBP;.
za premostitev višinskih razlik se uporabljajo blage ozelenjene
brežine.
Za gradnje in prostorske ureditve je treba k projektu PGD
oziroma k predlogu za postavitev pomožnega objekta, iz katerega
je razvidno upoštevanje strokovnih podlag, pridobiti soglasje
pristojnega organa Občine Bled. |
|
Ribno |
RI-5
OPN
Hotel Ribno |
BT
ZS |
FZ za območje BT = največ 30 %
Dopustno je prekritje odprtih športnih igrišč v enoti z
začasnimi napihljivimi konstrukcijami (baloni), ki omogočajo
sezonsko delovanje zunanjih igrišč. |
|
Ribno |
RI-6
OPPN
Pod Ribensko goro |
ZS |
Izdelati je treba celovite urbanistične, arhitekturne in
krajinsko-arhitekturne strokovne rešitve, ki jih potrdita organ
Občine Bled, pristojen za urejanje prostora, in organ, pristojen
za ohranjanje narave. |
|
Ribno |
RI-7
OPN
Ribno - vzhod |
SSe |
Ni podrobnih PIP. |
|
Ribno |
RI-8
OPN
Šotorišče |
ZS |
Območje je namenjeno taborniškemu šotorišču in mehkim oblikam
rekreacije brez igrišč, objektov in naprav. Dopustna je
postavitev 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno
nastanitev: samo sanitarne stavbe v počitniških kampih. Ohranja
se gozd. Na delu zemljišč je evidentirano poplavno območje, na
katerem se upoštevajo splošni pogoji varstva pred poplavami iz
123. člena tega odloka. |
|
Ribno |
RI-9
OPN
Lovska koča Talež |
BT |
Dopustna je gradnja nove lovske koče z gostinsko dejavnostjo in
nastanitvijo. Zagotoviti je treba 1PM/80m2 neto tlorisne
površine, vendar ne manj kot 3 PM. |
|
Selo pri Bledu |
SE-1
Selo pri Bledu – vaško jedro |
SSvj
PC |
Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje
objektov je treba obvestiti ZRSVN, OE Kranj, ki bodo jamo
oziroma najdbo pregledali in dali navodila za ustrezno
zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. |
|
Selo pri Bledu |
SE-2
OPN
Log – vaško jedro |
SSvj |
Na delu parc. 63, 64 in 65, vse k.o. Selo pri Bledu, ter na delu
parc. 59/1 k.o. Selo pri Bledu je dopustna dopolnilna gradnja
stavb za bivanje, kmetijsko dejavnost ter dopolnilne in
spremljajoče dejavnosti.
Dostop do objektov v SE-4 se zagotovi preko obstoječe dostopne
poti na parc. 256/1, 254/6, 254/7 k.o. Selo pri Bledu.
Območje se ustrezno komunalno uredi, da ne bi prišlo do
slabšanja lastnosti naravne vrednote. |
|
Selo pri Bledu |
SE-3
OPN
Selo zahod – kmetija I |
Ak |
Območje je namenjeno za preselitev kmetije s parc. 967 k.o.
Želeče v Mlinem. Zasnovati je treba celotno kmetijo naenkrat kot
poenoten sklop objektov. Umestitev kmetije v prostor se
optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu umestitve
objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in
krajinskega oblikovanja. Na stiku stavbnih in nestavbnih
zemljišč se z zasaditvijo nizke in visoke lokalno značilne
vegetacije ali sadnega drevja oblikuje postopen prehod v odprto
krajino. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba izdelati
celovite urbanistične, prometne, komunalne, arhitekturne in
krajinsko-arhitekturne strokovne rešitve, ki jih potrdi organ
Občine Bled, pristojen za urejanje prostora. Dostop do kmetije
se zagotovi preko dela parc. št. 266 in 1221/2, obe k.o. Selo
pri Bledu. Sprememba namembnosti gospodarskih objektov v
stanovanjske objekte ni dopustna. |
|
Selo pri Bledu |
SE-4
OPN
Log sever - kmetija
|
SK |
Dostop do objektov se zagotovi preko obstoječe dostopne poti na
parc. 256/1, 254/6, 254/7 k.o. Selo pri Bledu. |
|
Selo pri Bledu |
SE-5
OPN
Selo zahod - kmetija II |
IK
SK |
Umeščanje objektov v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih
ukrepov v smislu arhitekturno-urbanističnega in krajinskega
oblikovanja. Na stiku stavbnih in nestavbnih zemljišč se z
zasaditvijo nizke in visoke lokalno značilne vegetacije ali
sadnega drevja oblikuje postopen prehod v odprto krajino
(dopolni se obstoječa vegetacija v območju in okoli njega). Ob
nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje
objektov je treba obvestiti ZRSVN, OE Kranj, ki bodo jamo
oziroma najdbo pregledali in dali navodila za ustrezno
zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. |
|
Selo pri Bledu |
SE-6
OPN
Selo zahod – kmetija III |
Ak |
Ni podrobnih PIP. |
|
Selo pri Bledu |
SE-7
OPN
Selo pri Bledu - vzhod |
BT |
Ni podrobnih PIP. |
|
Selo pri Bledu |
SE-8
OPN
Log jug I |
SK
K2 |
Na
delu zemljišč je
evidentirano poplavno območje,
na katerem se
upoštevajo splošni pogoji varstva pred poplavami iz 123. člena
tega odloka.
Na obstoječem objektu v namenski rabi SK so dopustni posegi
dozidava objekta kot enkratni poseg, in sicer kot povečanje
zazidane površine obstoječega objekta do 40 %, rekonstrukcija,
vzdrževanje in odstranitev objekta. Dozidani del objekta mora
biti oblikovno skladen z obstoječim objektom in mora imeti enak
odmik od javne ceste kot obstoječi objekt. Splošna določila FZ
in DOBP ne veljajo. Dopustne so dejavnosti, ki jih dopušča
veljavno upravno dovoljenje. |
|
Selo pri Bledu |
SE-9
OPN
Log jug II |
IK |
Ni podrobnih PIP. |
|
Slamniki |
SL-1
OPN
Brezje |
Ak
K1
PC |
Ni podrobnih PIP. |
|
Slamniki |
SL-2
OPN
Laznik |
Ak
K1
PC |
Ob nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje
objektov je treba obvestiti ZRSVN, OE Kranj, ki bodo jamo
oziroma najdbo pregledali in dali navodila za ustrezno
zavarovanje najdbe oziroma sanacijo podzemnega habitata. |
|
Slamniki |
SL-3
OPN
V
Grabnu |
Ak
K1 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Slamniki |
SL-4
OPN
Vodno zajetje Slamniki I |
O |
Ni podrobnih PIP. |
|
Slamniki |
SL-5
OPN
Vodno zajetje Slamniki II |
O |
Ni podrobnih PIP. |
|
Slamniki |
SL-6
OPN
Vodno zajetje Slamniki III |
O |
V območju je zajetje pitne vode Bohinjska Bela – vas (Slamniki):
na območju zajetja je dovoljeno samo vzdrževanje objekta in
naprav, ki služijo zajetju;
na najožjem območju (I) predstavljata potencialno nevarnost
onesnaženja sečnja in spravilo lesa. Vse dejavnosti morajo
potekati pod nadzorom upravljavca vodovoda. Najožje območje je
treba označiti z opozorilnimi tablami. |
|
Zasip |
ZA-1
OPN
Vaško jedro Rebr in Stagne |
SSvj
CDd
ZK |
V EUP je na pokopališču evidentirana lokacija vojnega grobišča.
Ob posegih v prostor je treba pridobiti pogoje pristojnega
organa.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Zasip |
ZA-2
OPN
Mužje – vaško jedro |
SSvj |
Posegi v gozdni rob niso dopustni. Glede osvetljevanja naselja,
dovoznih cest, parkirišč in objektov se upošteva določila 113.
člena tega odloka. |
|
Zasip |
ZA-3
OPN
Vaško jedro ob Blejski cesti |
SSvj
CU |
Na območju površin vaškega jedra (Polje 1 in Blejska cesta 2) se
ohranja zelene površine in sadovnjak.
Na območju podrobne namenske rabe osrednjih centralnih
dejavnosti (CU) veljajo za oblikovanje objektov oblikovalska
določila v območjih s podrobno namensko rabo SSvj.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Zasip |
ZA-4
OPN
Vaško jedro Stagne – kmetija |
IK |
Na južni strani območja se nasproti objektu EŠD 2704 zasadi
grmovna in drevesna vegetacija.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Zasip |
ZA-5
OPN
Sebenje, Ledina, Polje, Dolina, Dobje |
SSe
CU
PC
ZD |
Pred posegi v arheološkem območju je treba izvesti predhodne
arheološke raziskave.
Objekt, ki ga je dopustno zgraditi na zemljišču s parc. št. 15/1
in 15/2, obe k.o. Zasip, je treba umestiti v južni del
zemljišča, tako da čim manj posega v vaško strukturo in brežino
na severu. Ohraniti je treba čim več visokodebelne vegetacije.
Na parc. 5/1, 5/2, 5/3, in 4/5, vse k.o. Zasip, je treba pred
gradnjo stavb za celotno zaključeno območje pridobiti gradbeno
dovoljenje za prometno in komunalno infrastrukturo. Gradnja
objektov se sme izvajati vzporedno z ali po izgradnji prometne
in komunalne infrastrukture. Upoštevati je treba splošne določbe
tega odloka, ki veljajo za posege na območju naselbinske
dediščine. Za stavbe in ureditve je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege
po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Na stikih stavbnih
in nestavbnih zemljišč je treba oblikovati rob naselja ter z
zasaditvijo nizke in visoke vegetacije ali sadovnjaka oblikovati
postopen prehod v odprto krajino.
Na parc. 174/6 k.o. Zasip je dopustna samo ureditev avtobusnega
postajališča in javnih površin (otroško igrišče, javno
parkirišče ipd.).
Na parc. 180/1 in 181/2, obe k.o. Zasip, je obvezna izvedba
celovitih urbanističnih variantnih strokovnih rešitev, ki jih
potrdi organ Občine Bled, pristojen za urejanje prostora. Pred
gradnjo stavb je treba za celotno zaključeno območje pridobiti
gradbeno dovoljenje za prometno in komunalno infrastrukturo.
Gradnja objektov se sme izvajati vzporedno z ali po izgradnji
prometne in komunalne infrastrukture.
Na parc. 152/1 k.o. Zasip se ohranja obstoječi rob pozidave,
zato gradnja novih objektov ni dopustna.
Zaradi ohranjanja obstoječega roba pozidave na parc. 150/1 k.o.
Zasip gradnja novih samostojnih objektov ni dopustna.
Pri postavitvi stavb na zemljiščih parc. št. 190/3 in 191/2, obe
k.o. Zasip, je najmanjši odmik skrajne točke objektov od parcele
občinske ceste na zemljišču parc. št. 447 k.o. Zasip, 8,00 m.
Pri postavitvi objekta na zemljišču parc. št. 187/11 in 187/12,
obe k.o. Zasip, je treba upoštevati gradbeno linijo v odnosu do
Blejske ceste, ki jo v prostoru tvorita sosednja objekta na
parc. št. 187/4 in 188/2 k.o. Zasip.
Za gradnjo objektov na parc. 78/1 k.o. Podhom je treba v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti
geotehnično in hidrološko poročilo, ki podata robne pogoje za
posege v prostor.
Posegi v gozdni rob na severu območja niso dopustni.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Zasip |
ZA-6
OPN
Sv. Trojica |
CDd |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zasip |
ZA-7
OPN
Hom |
BT
ZP
PO |
Območje na vstopu v narodni park, ki je namenjeno dnevnim
obiskovalcem, se ureja na podlagi celovite zasnove. Na mestu
predhodno odstranjenih obstoječih objektov je dopustna gradnja
novega objekta. Dopustna je gostinska dejavnost strežbe jedi in
pijač z ureditvijo odprtega sezonskega gostinskega vrta.
Faktorje izrabe (FZ in DOBP) v območju s podrobno namensko rabo
BT določi odgovorni projektant. Na parkovnih površinah je treba
ohraniti obstoječ delež zelenih površin na raščenem terenu in
obstoječo visokodebelno vegetacijo. Obstoječe makadamsko
parkirišče se prometno-tehnično uredi. Znotraj EUP je dopustna
ureditev informacijske točke TNP.
Pred kakršnimi koli posegi v teren je potrebno izvesti predhodne
arheološke raziskave.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Zasip |
ZA-8
OPN
Sv. Katarina |
CDd |
Ni podrobnih PIP. |
|
Zasip |
ZA-9
OPN
Rekreacija na Homu |
ZS |
Dopustno je obstoječe travnato nogometno igrišče ter postavitev
mikrourbane opreme (koši za odpadke, klopi ter opisne,
označevalne in usmerjevalne table).
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Zasip |
ZA-10
OPN
Hidroelektrarna Moste |
E |
Za obstoječ večstanovanjski objekt veljajo PIP za
večstanovanjske stavbe v območjih s podrobno namensko rabo SSv,
pri čemer je v objektu dopustno samo bivanje brez drugih
dejavnosti. Postavitev nadstreškov za parkiranje ni dopustna.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Zasip |
ZA-11
OPN
Vintgar |
E
BT |
Območje BT:
Dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Gradnja
novega objekta v enakih ali manjših gabaritih je dopustna samo
kot nadomestitev obstoječega, poprej odstranjenega objekta.
Dopustne dejavnosti v objektu so: blagajna spodnje postaje
Vintgar, trgovina na drobno (spominki) in točilnica.
Območje E:
Za obstoječ večstanovanjski objekt veljajo PIP za
večstanovanjske stavbe v območjih s podrobno namensko rabo SSv,
pri čemer je v objektu dopustno samo bivanje brez drugih
dejavnosti. |
|
|
|
6.2 Podrobni PIP za EUP v odprtem prostoru |
|
|
|
|
|
156. člen |
|
|
(podrobni PIP za EUP na območju Blejskega kota, doline Save Dolinke,
doline Save Bohinjke, Pokljuke, Homa in Jelovice) |
|
|
|
|
|
|
Ime območja |
Identifikacijska oznaka,
način urejanja,
ime EUP |
Namenska raba
|
Podrobni PIP |
|
Blejski kot |
BK-1
OPN
Severni del Blejskega kota |
K1
K2
G
Gpn
VC
PC
PŽ
|
Ohranja se kulturno krajino kmetijskih površin z živicami,
sadovnjaki (skladno s 139. členom tega odloka) in kozolci ter
odprt pogled proti blejskemu gradu na vzpetini.
Na območju je podan predlog vodovarstvenega območja zajetja
pitne vode Dobravca. Priporočljivo je upoštevanje pogojev za
posege na vodovarstvenem območju:
na ožjem (II) in širšem območju (III) velja: če niso presežene
vrednosti dušika na vodovarstvenih območjih v skladu s
predpisom, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v
tla, je na travnikih in njivah dovoljeno gnojenje z živilskimi
in mineralnimi gnojili. Dovoljeno je preoravanje travinja v
skladu s predpisom, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla, če so analize vode v zadnjih petih letih skladne z
zahtevami predpisov o vodah. Potrebno je ozaveščanje
prebivalstva. Ožje območje je treba označiti z opozorilnimi
tablami.
V obstoječem pomožnem kmetijskem objektu na parc. 540/1 k.o.
Bled je dopustno urediti gnojno jamo.
Obstoječe ceste čez mokrišče
pri Podhomu
ni dopustno utrjevat z asfaltiranjem.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Blejski kot |
BK-2
BK
-3
BK
-4
OPN
Vznožje Homa |
K1
K2
PC |
BK-2, BK-3 in BK-4:
Visokodebelne sadovnjake se ohranja skladno s 139. členom tega
odloka. Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Blejski kot |
BK-5
OPN
Turnič |
K2
Gpn
VC
PC |
Na območju kmetijskih zemljišč na arheološkem območju niso
dovoljeni posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena.
Dovoljena je obstoječa obdelava kmetijskih površin.
Na območju gozda na arheološkem območju so dopustne le
arheološke raziskave s prezentacijo. Drugi posegi niso dopustni. |
|
Blejski kot |
BK-6
OPN
Gmajna |
K1
VC |
V celoti je treba ohranjati obstoječ hrastov drevored ob cesti v
Vintgar. Vsi posegi morajo biti odmaknjeni od debel dreves
najmanj za projekcijo krošnje na tla.
|
|
Blejski kot |
BK-7
BK-8
OPN
Proti Poljšici |
K1
K2
Gpn
PC |
Kmetijska raba se izvaja v dosedanjem obsegu in intenziteti,
brez uporabe umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev. |
|
Blejski kot |
BK-9
BK-10
OPN
Na
Jezercih in Prdanca |
K1
K2
Gpn
VC
PC |
BK-10: Na arheološkem območju niso dovoljeni posegi v zemeljske
plasti in nasipavanje terena. Dovoljena je obstoječa obdelava
kmetijskih površin. |
|
Blejski kot |
BK-11
OPN
Ob
Mišci |
K1
K2
ZP
ZPg
G
VC
PC
|
V južnem delu območja ter v območju ob izlivu Mišce v jezero je
dopustno urediti naravni sistem za prečiščevanje prispevnih vod
jezera, tudi v obliki rastlinske čistilne naprave. Gradnja
drugih objektov, razen za potrebe tega sistema, v tem območju
zato ni dopustna.
Na območju izliva Mišce v jezero se za sanacijo degradiranih
brežin uporabljajo naravni materiali (npr. vrbovi popleti).
Ohranjajo se travnate površine.
Pred posegi v jezersko dno je treba izvesti predhodne arheološke
raziskave, ki jih opravi za to usposobljeni izvajalec. |
|
Blejski kot |
BK-12
BK-13
OPN
Grajski hrib |
ZPg
Gv
K2
K1
PC |
Arheološko območje Bled - Arheološko najdišče Grad: Na
kmetijskih in gozdnih zemljiščih, razen v EUP BK-13, posegi v
zemeljske plasti in nasipavanje terena niso dopustni. Dopustna
je obstoječa obdelava kmetijskih površin.
EUP BK-12 :
Dopustno je vzdrževanje obstoječih poti na grad in drugih
obstoječih poti ter rekreacijskih poti, skupaj z mikrourbano
opremo in informativno signalizacijo. Dopustno je tudi
postavljati novo mikrourbano opremo. Posegi v gozdni rob niso
dopustni.
EUP BK-13:
Postavitev rastlinjakov in steklenjakov kot pomožnih objektov je
dopustna za potrebe vrtnarije. Objekti ne smejo biti vizualno
izpostavljeni. Pred posegi v zemeljske plasti je treba izvesti
predhodne arheološke raziskave – površinski in podpovršinski
pregled, ki ga opravi za to usposobljeni izvajalec. |
|
Blejski kot |
BK-14
BK-15
OPN
Ob
športnem parku in za Žalami |
K1
PC |
Ni podrobnih PIP. |
|
Blejski kot |
BK-16
BK-17
OPN
Betinski klanec |
G
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Blejski kot |
BK-18
BK-19
BK-20
BK-21
BK-22
OPN
Južni del Blejskega kota |
K1
K2
G
Gv
PC
Gpn
VC |
BK-19:
Na
delu zemljišč je
evidentirano poplavno območje,
na katerem se
upoštevajo splošni pogoji varstva pred poplavami iz 123. člena
tega odloka.
Arheološko območje Bodešče - Prazgodovinska naselbina na
Gradišču: ob posegih na cesti je obvezno arheološko
dokumentiranje del, na območju gozdov in kmetijskih zemljišč
posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso dopustni.
Dovoljena je obstoječa obdelava kmetijskih površin.
Arheološko območje Bodešče - Staroslovansko grobišče Dlesc:
posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso dopustni.
Dopustna je obstoječa obdelava kmetijskih površin.
Dostop do kmetije v EUP ZG-13 se zagotovi preko parc. 1167 in
446, obe k.o. Želeče.
Dostop do kmetije v EUP SE-3 se zagotovi preko parc. 371/9 in
370/1, obe k.o. Selo pri Bledu.
BK-18 in BK-19:
Visokodebelne sadovnjake se ohranja skladno s 139. členom tega
odloka. |
|
Blejski kot |
BK-23
OPPN
Južna razbremenilna cesta |
PC
K1
K2
ZPg
Gpn
Gv
VC |
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za južno
razbremenilno cesto na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska; Uradni
list RS, št. 27/12) – ostane v veljavi do preklica. |
|
Blejski kot |
BK-24
OPN
Ribenska gora |
Gpn
Gv
K2
PC |
Objekt ribiške brunarice in ostale ureditve
pred Ribenskim mostom na parc. 462/1 k.o. Selo pri Bledu
se odstrani. Degradirano in nasuto območje se ponovno zasadi z
avtohtono vegetacijo na območju naravne vrednote. Odstrani se
neprimerne zasaditve.
Na
delu zemljišč je
evidentirano poplavno območje,
na katerem se
upoštevajo splošni pogoji varstva pred poplavami iz 123. člena
tega odloka. |
|
Blejski kot |
BK-25
OPN
Obstoječa gramoznica Ribno |
K2 |
Izkoriščanje obstoječe gramoznice z izkopom in sanacijo se
izvaja v skladu s pogoji organa, pristojnega za območja
mineralnih surovin, ki podeljuje rudarsko pravico. V skladu s
pogoji pristojnega organa je dopustno tudi izvajanje zbiranja,
deponiranja in predelave gradbenih odpadkov.
Po končanem izkoriščanju gramoznice je treba zemljišče sanirati
nazaj v kmetijsko zemljišče, ki bo primerno za kmetijsko
pridelavo. |
|
Blejski kot |
BK-26
OPPN
Gramoznica Ribno |
LN |
Širitev gramoznice se ureja z enim OPPN, ki ga je dopustno
izvesti po fazah, in sicer na posameznih površinah velikosti 0,6
ha. Faznost se po parcelah določi v OPPN. Odprta zemeljska
površina nikoli ne sme biti večja od 1,40 ha, kar je polovica
obstoječe odprte površine. Pogoj za začetek nove faze
izkoriščanja je izkoriščena predhodna faza in sanirana
pred-predhodna faza. Po izkopu ene faze je namreč treba v času
izkoriščanja naslednje faze površino predhodnega izkoriščanja
sanirati v kmetijsko površino, ki bo primerna za kmetijsko
pridelavo (sprotna sanacija). Predvidena faznost je v primeru
popolnega zasipa (rekonstrukcija prvobitnega terena) izvedljiva
ob zadostni letni količini odloženih odpadkov. V kolikor bo ta
količina manjša od potrebne, se faza sanacije podaljša ali se
izvede le delni zasip.
Dostop do gramoznice je z južne strani z lokalne ceste
Mlino–Ribno. Po izgradnji južne razbremenilne ceste Bled se
dostopi preusmerijo na novo cesto. |
|
Blejski kot |
BK-27
OPN
Dobra gora |
Gpn
Gv
ZPg |
Ni podrobnih PIP. |
|
Blejski kot |
BK-28
BK-29
OPN
Straža in smučišče Straža |
ZPg
Gpn
Gv
ZS
ZP
BT |
EUP BK-29 (smučišče Straža):
Pri posegih je treba upoštevati Strokovne zasnove za varstvo
kulturne dediščine, št. II-29/7-02 in naravovarstvene smernice
ZRSVN, št. 2-III-38/4, o-02/AO. Za posege je treba pridobiti
pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne
dediščine, ohranjanje narave in gozdove, kadar gre za poseg v
gozd. Ob posegih pri obstoječih objektih smučišča na arheološkem
območju je obvezno arheološko dokumentiranje del.
Za objekt ob spodnji postaji sedežnice na delih parc. 808/12,
809/10, 809/14 in 808/1, vse k.o. Želeče s podrobno namensko
rabo BT, so dopustni vzdrževanje, rekonstrukcija in dozidava.
Dopustne dejavnosti so: gostinska dejavnost strežbe jedi in
pijač, prodaja kart in druge spremljajoče dejavnosti smučišča
(servis in izposoja športne opreme).
Dopustna dejavnost objektov na parc. 820 in 818, obe k.o. Želeče
s podrobno namensko rabo BT, je gostinska dejavnost strežbe jedi
in pijač kot spremljajoča dejavnost smučišča, in sicer v
obstoječem obsegu, brez povečevanja objektov.
Peščeno parkirišče pri spodnji postaji sedežnice je dopustno v
obstoječem obsegu, treba ga je ustrezno urediti (omejiti
nekontrolirano širjenje, urediti odvodnjavanje ipd.).
Dopustne so dejavnosti, katerih izvajanje ne pomeni trajne
spremembe rabe prostora.
EUP BK-28 in BK-29:
Ohranja se parkovni gozd na Straži.
Riklijevo pot je treba vzdrževati. |
|
Blejski kot |
BK-30
BK-31
BK-32
BK-33
BK-34
BK-35
OPN
Mlinsko polje in V blatu |
K1
K2
Gpn
G
VC
PC |
EUP BK-33:
Severno od trstišča ob Cesti gorenjskega odreda je rastišče
tise: posegi v gozd in gozdni rob na območju rastišča tise niso
dopustni.
Visokodebelne sadovnjake se ohranja skladno s 139. členom tega
odloka. |
|
Blejski kot |
BK-36
OPN
Mala Osojnica in Velika Osojnica |
G
Gv
K2
PC |
Ni podrobnih PIP. |
|
Blejski kot |
BK-37
OPN
Pod Grintovcem |
Gpn
PC
PŽ
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Blejski kot |
BK-38
OPN
Pustolovski park na Straži |
ZPg
ZS |
Ureditve pustolovskega parka so dopustne v skladu z veljavnim
upravnim dovoljenjem. |
|
Dolina Save Bohinjke |
SB-1
OPN
Dolina Save Bohinjke |
K1
K2
G
Gv
VC
PC
PŽ |
Arheološko območje Bohinjska Bela - Prazgodovinska naselbina na
Gradišču: ob posegih na cesti je obvezno arheološko
dokumentiranje del, na območju gozdov in kmetijskih zemljišč
posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso dopustni.
Dovoljena je obstoječa obdelava kmetijskih površin.
Na
delu zemljišč je
evidentirano poplavno območje,
na katerem se
upoštevajo splošni pogoji varstva pred poplavami iz 123. člena
tega odloka. |
|
Dolina Save Bohinjke |
SB-2
OPN
Vstopno-izstopno mesto Selo pri Bledu |
K2 |
Na
delu zemljišč je
evidentirano poplavno območje,
na katerem se
upoštevajo splošni pogoji varstva pred poplavami iz 123. člena
tega odloka.
Za splavilo čolnov, gumenjakov in drugih plovil se uporablja
obstoječe poti. Dostop do vode je dopustno utrditi. Dopustno je
urediti prostor za piknik in postaviti mikrourbano opremo
(klopi, koši), v poletnem času tudi začasne sanitarne enote (te
se oblikujejo v skladu z določili posebnega občinskega odloka,
ki podrobneje določa oblikovanje pomožnih objektov). Prostor za
piknik se uredi najmanj 15,00 m od vodotoka, tako da se ne
posega v obrežno vegetacijo. Poskrbeti je treba za odvoz
odpadkov. Parkirna mesta se uredi na severnem delu območja ob
cesti v Selo. Vsi navedeni posegi so dopustni na način, da se
ohranja kmetijska dejanska raba. |
|
Dolina Save Bohinjke |
SB-3
OPN
Za
krajem |
|
Na območju je dovoljeno vzdrževanje objektov ter modernizacija
komunalne infrastrukture in opreme. Gradnja novih objektov je
dopustna zgolj v skladu s pogoji in pozitivnim mnenjem organa,
pristojnega za ohranjanje narave. Na delu zemljišč je
evidentirano poplavno območje, na katerem se upoštevajo splošni
pogoji varstva pred poplavami iz 123. člena tega odloka. Ohranja
se obrežni pas s poplavnimi lokami. |
|
Dolina Save Bohinjke |
SB-4
OPN
Kolesarska pot Bohinjska Bela - Bled |
K1
PC |
V območju je načrtovana državna kolesarska pot med Bohinjsko
Belo in Bledom, ki bo potekala ob državni cesti. Upoštevati je
treba naslednja določila:
odkopni material in gradbeni material se odpelje na urejeno
deponijo po končanih delih,
za zatravitev novonastalih brežin se uporablja lokalno značilne
travne mešanice,
spremlja se zaraščanje brežin zaradi nevarnosti vnosa in
širjenja invazivnih vrst,
če se pojavijo invazivne vrste, jih je treba obvezno in nemudoma
odstrani,
kolesarska povezava mora v čim večji meri potekati ob ali po
obstoječih poteh ter ob državni cesti. |
|
Dolina Save Bohinjke |
SB-5
OPN
Vaški rob Zgornje vasi in Podklanca
|
K1
K2
PC
PŽ |
Ohranjajo se značilni robovi naselij (Zgornja vas in Podklanec),
njuna morfološka zgradba in navezava na obdelovalne površine s
sadovnjaki in posameznim drevjem.
Ohranjajo se struktura obdelovalnih površin, parcelacija
vzporedno s plastnicami in merilo parcel.
Na kmetijskih zemljiščih se ohranja živice, posamezno drevje in
travniške sadovnjake (skladno s 139. členom tega odloka).
Uvajanje kultur, ki niso lokalno značilne in bi zahtevale
specifične ureditve ter s tem spremembo krajinskih vzorcev, ni
dopustno.
Umeščanje zračnih vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov
praviloma ni dopustno. Infrastrukturni objekti, kot so čistilne
naprave, črpališča, vodohrani, transformatorji oziroma
trafopostaje in bazne postaje mobilne telefonije, se praviloma
ne umeščajo v ta prostor. Za umestitev zračnih vodov in
nadzemnih infrastrukturnih objektov, kadar niso možne drugačne
rešitve, je obvezna predhodna strokovna prostorska preveritev in
utemeljitev, v kateri se dokaže, da tak objekt ne bo povzročil
razvrednotenja krajinskih kakovosti območja.
Pri oblikovanju in umeščanju pomožnih kmetijskih objektov se
upoštevajo značilnosti lokalne arhitekture (oblikovanje,
dimenzije, proporci in materiali) in zagotavlja raba teh
objektov v skladu z njihovo namembnostjo.
Pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri
drugih gradbenih posegih se zagotavlja sprotna sanacija
poškodovanih površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti
območja. |
|
Dolina Save Bohinjke |
SB-6
OPN
Vstopno-izstopno mesto Obrne |
|
|
|
Dolina Save Dolinke |
SD-1
OPN
Dolina Save Dolinke |
K1
K2
G
Gpn
Gv
OO
VC
PC |
Visokodebelne sadovnjake se ohranja skladno s 139. členom tega
odloka.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Dolina Save Dolinke |
SD-2
OPN
Ljubljanska cesta |
K2
G
VC
PC |
Na vozišču, ki poteka južno ob Ljubljanski cesti, je z
rekonstrukcijo cestišča dopustna ureditev dveh pasov: za
enosmerni promet osebnih vozil in vzdolžno parkiranje na eni
strani cestišča. Dvosmerno kolesarsko pot je treba ohraniti in
zagotoviti njen varen potek. |
|
Dolina Save Dolinke |
SD-3
OPN
Vstopno-izstopno mesto Blejski most |
K2 |
Za splavilo čolnov, gumenjakov in drugih plovil se uporablja
obstoječe poti. Dostop do vode je dopustno utrditi. Dopustno je
urediti prostor za piknik in postaviti mikrourbano opremo
(klopi, koši), v poletnem času tudi začasne sanitarne enote (te
se oblikujejo v skladu z določili posebnega občinskega odloka,
ki podrobneje določa oblikovanje pomožnih objektov). Posegi v
obrežno vegetacijo niso dopustni. |
|
Dolina Save Dolinke |
SD-4
OPN
Vstopno-izstopno mesto Piškovica |
K2 |
Za splavilo čolnov, gumenjakov in drugih plovil se uporablja
obstoječe poti brez posegov v obrežni pas in vegetacijo. Na
travniku ob dostopni cesti je dopustno urediti prostor za piknik
in postaviti mikrourbano opremo (klopi, koši), v poletnem času
tudi začasne sanitarne enote (te se oblikujejo v skladu z
določili posebnega občinskega odloka, ki podrobneje določa
oblikovanje pomožnih objektov). Poskrbeti je treba za odvoz
odpadkov. Posegi v obrežno vegetacijo niso dopustni. Vsi
navedeni posegi so dopustni na način, da se ohranja kmetijska
dejanska raba.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Hom |
HO-1
OPN
Hom |
K2
G
Gpn
Gv
VC
PŽ
PC |
Arheološko območje Zasip - Prazgodovinsko gradišče Hom: posegi v
zemeljske plasti in nasipavanje terena niso dopustni. Dovoljena
je obstoječa obdelava kmetijskih površin.
Glede osvetljevanja naselja, dovoznih cest, parkirišč in
objektov se upošteva določila 113. člena tega odloka. |
|
Jelovica |
JE-1
OPN
Jelovica |
G
Gv
K1
K2
PC |
Na območju je podan predlog vodovarstvenega območja zajetja
pitne vode Kupljenik. Priporočljivo je upoštevanje pogojev za
posege na vodovarstvenem območju:
na območju zajetja je dovoljeno samo vzdrževanje objekta in
naprav, ki služijo zajetju;
na najožjem območju (I) predstavljata potencialno nevarnost
onesnaženja sečnja in spravilo lesa. Vse dejavnosti morajo
potekati pod nadzorom upravljavca vodovoda. Najožje območje je
treba označiti z opozorilnimi tablami.
na ožjem območju (II) je v gozdu dovoljena le uporaba
fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena za uporabo na
vodovarstvenih območjih. Dovoljena je uporaba sredstev za
zaščito lesa, ki so namenjena za uporabo na vodovarstvenih
območjih. Sečnja in spravilo lesa predstavljata potencialno
nevarnost onesnaženja, zato mora dejavnost potekati pod nadzorom
upravljavca vodovoda. Lastnike gozdov in travnikov na je treba
opozoriti na nevarnosti onesnaženja pitne vode. Ožje območje je
treba označiti z opozorilnimi tablami.
Arheološko območje Kupljenik - Prazgodovinska naselbina
Gradišče: posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso
dopustni. Dovoljena je obstoječa obdelava kmetijskih površin.
Arheološko območje Kupljenik - Prazgodovinska postojanka v jami
pod Babjim zobom: v oddaljenosti 20,00 m od jame posegi v
zemeljske plasti in nasipavanje terena niso dopustni.
Na parc. št. 530/2 k.o. Selo pri Bledu je evidentirana lokacija
vojnega grobišča. Ob posegih v prostor je treba pridobiti pogoje
pristojnega organa. |
|
Jelovica |
JE-2
OPN
Kulturna krajina Kupljenika |
K1
K2
G
PC |
Ohranjati je treba kulturno krajino ter odnos med kulturno
krajino in naseljem. Značilni so razgiban relief, travniki s
kozolci in seniki, sadovnjaki, sadni drevoredi ob cestah in
živice. Varuje se gozdni rob.
Iz vseh vstopnih smeri je treba ohranjati poglede na vas. V
pogledih imajo pomembno vlogo sadovnjaki na robu vasi. Ohranjati
je treba tudi poglede iz vasi v krajino.
Ohranjati je treba obstoječo mrežo komunikacij.
Glede oblikovanja naselbinskih detajlov (ograje, spomeniki,
kamniti oporni zidovi in zidci, plotovi, vodna korita,
garteljci) se upošteva usmeritve elaborata EŠD 13256 Kupljenik –
Vas, Vrednotenje po metodi komisije za naselbinsko dediščino pri
ZVKDS, ZVKDS, OE Kranj, december 2009. |
|
Jelovica |
JE-3
OPN
Prireditveni prostor Kupljenik |
K2 |
Dopustne so mehke oblike rekreacije, ki ne bodo vplivale na
spreminjanje reliefa in hidrologije kraške planote. Območje je
dopustno nameniti za prireditve ter postavitev začasnih objektov
namenjenih prireditvam: samo stojnice za potrebe prodaje pijač,
peciva, hrane, domačih proizvodov, sladoleda ipd., in začasnih
objektov: samo oder z nadstreškom. Določiti je treba lokacijo
vseh začasnih objektov, ki jo potrdita pristojni organ Občine
Bled in organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Površin
ni dopustno utrjevati, ohranjati je treba obstoječo
visokodebelno vegetacijo. Vsi navedeni posegi so dopustni na
način, da se ohranja kmetijska dejanska raba. Pri urejanju
območja se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za
ohranjanje narave. |
|
Jelovica |
JE-4
OPN
Sanacija nelegalnega kopa |
G |
Nelegalni kop ob cesti Bohinjska Bela-Kupljenik je treba
sanirati. Sanacijo (brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja mineralnih surovin) se izvede na podlagi
sanacijskega načrta. Za sanacijski načrt ZRSVN izdela
naravovarstvene smernice. |
|
Jelovica |
JE-5
OPN
Planina Talež |
K1
K2
G
PC |
Ni podrobnih PIP. |
|
Jelovica |
JE-6
OPN
Planina Vršana |
K2
G |
Ni podrobnih PIP. |
|
Jelovica |
JE-7
OPN
Planina Prihod |
K2 |
Na območju je podan predlog vodovarstvenega območja zajetja
pitne vode Kupljenik. Priporočljivo je upoštevanje pogojev za
posege na vodovarstvenem območju:
na najožjem območju (I) predstavljata potencialno nevarnost
onesnaženja sečnja in spravilo lesa. Vse dejavnosti morajo
potekati pod nadzorom upravljavca vodovoda. Najožje območje je
treba označiti z opozorilnimi tablami.
na ožjem območju (II) je v gozdu dovoljena le uporaba
fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena za uporabo na
vodovarstvenih območjih. Dovoljena je uporaba sredstev za
zaščito lesa, ki so namenjena za uporabo na vodovarstvenih
območjih. Sečnja in spravilo lesa predstavljata potencialno
nevarnost onesnaženja, zato mora dejavnost potekati pod nadzorom
upravljavca vodovoda. Lastnike gozdov in travnikov na je treba
opozoriti na nevarnosti onesnaženja pitne vode. Ožje območje je
treba označiti z opozorilnimi tablami. |
|
Jelovica |
JE-8
OPN
Danejeva planina |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Jelovica |
JE-9
OPN
Planina Ricman |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Jelovica |
JE-10
OPN
Čmarjeva planina |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Jelovica |
JE-11
OPN
Žnidarjeva planina |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Jelovica |
JE-12
OPN
Oblakova planina |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Jelovica |
JE-13
OPN
Ribenska planina |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Jelovica |
JE-14
OPN
Selska planina |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Pokljuka |
PL-1
OPN
Pokljuka |
G
Gpn
Gv
K1
K2
OO
VC
PC
PŽ |
Na območju je podan predlog vodovarstvenih območij zajetij pitne
vode Bohinjska Bela – vas (Slamniki), Bohinjska Bela – Pod
klancem ter Obrne. Priporočljivo je upoštevanje pogojev za
posege na vodovarstvenem območju:
na najožjem območju (I) predstavljata potencialno nevarnost
onesnaženja sečnja in spravilo lesa. Vse dejavnosti morajo
potekati pod nadzorom upravljavca vodovoda. Najožje območje je
treba označiti z opozorilnimi tablami;
na ožjem območju (II) je v gozdu dovoljena le uporaba
fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena za uporabo na
vodovarstvenih območjih. Dovoljena je uporaba sredstev za
zaščito lesa, ki so namenjena za uporabo na vodovarstvenih
območjih. Sečnja in spravilo lesa predstavljata potencialno
nevarnost onesnaženja, zato mora dejavnost potekati pod nadzorom
upravljavca vodovoda. Lastnike gozdov in travnikov na je treba
opozoriti na nevarnosti onesnaženja pitne vode, tudi zaradi
možnosti izlitja nevarnih snovi ali pogonskih goriv na lokalnih
in gozdnih cestah. Ožje območje je treba označiti z opozorilnimi
tablami;
na širšem območju (III) velja: če niso presežene vrednosti
dušika na vodovarstvenih območjih v skladu s predpisom, ki ureja
vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, je v gozdu
dovoljena uporaba mineralnih gnojil ter na površinah prekritih s
travniki gnojenje z živilskimi in mineralnimi gnojili. V gozdu
je dovoljena le uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki so
namenjena za uporabo na vodovarstvenih območjih. Dovoljena je
uporaba sredstev za zaščito lesa, ki so namenjena za uporabo na
vodovarstvenih območjih. Dovoljeno je preoravanje travinja v
skladu s predpisom, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla, če so analize vode v zadnjih petih letih skladne z
zahtevami predpisov o vodah. Lastnike počitniških hiš in drugih
objektov na planinah je treba ozaveščati, da so na širšem
vodovarstvenem območju. Greznice objektov morajo biti vodotesne,
njihovo praznjenje mora izvajati za to pooblaščeno podjetje.
Širše napajalno območje je treba v bližini objektov označiti z
opozorilnimi tablami.
Arheološko območje Bohinjska Bela - Prazgodovinska naselbina na
Gradišču: posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso
dopustni. Dovoljena je obstoječa obdelava kmetijskih površin.
Arheološko območje Dunaj nad Obrnami - Arheološko območje:
posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso dopustni.
Arheološko območje Pokljuka - Naselbina na Berjanci: na območju
gozda posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso
dopustni. Dovoljena je obstoječa obdelava kmetijskih površin. |
|
Pokljuka |
PL-2
OPN
Smučišče Zatrnik |
Gpn
K2 |
Območje smučišča Zatrnik se bo na podlagi zakona, ki ureja
območje Triglavskega narodnega parka, urejalo z državnim
prostorskim načrtom, natančna meja območja bo določena s sklepom
Ministra, pristojnega za ohranjanje narave. Do uveljavitve
državnega prostorskega načrta niso dovoljeni novi posegi v
naravo.
Na območju je podan predlog vodovarstvenega območja zajetja
pitne vode Bohinjska Bela – vas (Slamniki). Priporočljivo je
upoštevanje pogojev za posege na vodovarstvenem območju:
na širšem območju (III) velja: če niso presežene vrednosti
dušika na vodovarstvenih območjih v skladu s predpisom, ki ureja
vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, je v gozdu
dovoljena uporaba mineralnih gnojil ter na površinah prekritih s
travniki gnojenje z živilskimi in mineralnimi gnojili. V gozdu
je dovoljena le uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki so
namenjena za uporabo na vodovarstvenih območjih. Dovoljena je
uporaba sredstev za zaščito lesa, ki so namenjena za uporabo na
vodovarstvenih območjih. Dovoljeno je preoravanje travinja v
skladu s predpisom, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla, če so analize vode v zadnjih petih letih skladne z
zahtevami predpisov o vodah. Lastnike počitniških hiš in drugih
objektov na planinah je treba ozaveščati, da so na širšem
vodovarstvenem območju. Greznice objektov morajo biti vodotesne,
njihovo praznjenje mora izvajati za to pooblaščeno podjetje.
Širše napajalno območje je treba v bližini objektov označiti z
opozorilnimi tablami.
Arheološko območje Pokljuka – Naselbina na Berjanci: na območju
gozda posegi v zemeljske plasti in nasipavanje terena niso
dopustni. Dovoljena je obstoječa obdelava kmetijskih površin. |
|
Pokljuka |
PL-3
OPN
Sanacija nelegalnega kopa |
OO
K2 |
Nelegalni kop ob cesti Krnica-Mrzli Studenec je treba sanirati.
Sanacijo (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih
surovin) se izvede na podlagi sanacijskega načrta. Organ,
pristojen za ohranjanje narave, pripravi naravovarstvene
smernice s podrobnejšimi usmeritvami in pogoji. |
|
Pokljuka |
PL-4
OPN
Rečiška planina |
K2 |
Varuje se gozd, gozdni rob, vodni izvir, napajališča v obliki
kalov, pašne površine, stanove in ograde.
Ohranja se konfiguracija terena in umestitev objektov v prostor.
Spremembe so možne samo zaradi vzpostavljanja bolj avtentičnega
stanja. Za avtentično stanje se šteje stanje, ki se je
uveljavilo v času, ko je planina intenzivno služila pašnemu
namenu.
Na planini so trije objekti. Dopustno je njihovo vzdrževanje in
obnavljanje. Spremembe so možne samo zaradi vzpostavljanja bolj
avtentičnega stanja.
Ostenja objektov so v kladni (horizontalne klade, križno vezane
v vogalih) ali brunasti (horizontalno položene brune, križno
vezane v vogalih) konstrukciji.
Strehe so dvokapne, z naklonom 42–45° in krite s skodlami ali
deskami brez barvnih premazov. Neustrezne valovite kritine je
treba ob prenovi zamenjati s skodlami ali deskami.
Gank je na čelnih zatrepih objektov. Ob prenovah objektov je
treba upoštevati avtentičnost lokacije ganka – vzhodna ali
zahodna fasada.
Zatrep je vezan na kašto. Deske so vertikalno položene z izmikom
v zgornjem delu zatrepa.
Ograda okoli objekta je enostavna, iz okroglic in lat. Les mora
biti naravno staran.
Ohranjati je treba naravno posivele lesene površine. Za vse
lesene dele se uporablja brezbarvne premaze, ki dopuščajo
naravno staranje in posivelost lesa. Barvni premazi niso
dopustni – dopustna je samo zaščita proti škodljivcem brez
pigmenta.
Dopustna je obstoječa dostopna pot v obliki kolovoza oziroma
poljske poti, sicer pa se dostopnih poti do objektov ne utrjuje
in ne ureja kot utrjenih peščenih poti. Okolice objektov ni
dopustno utrjevati – ostati morajo travne površine.
Vsi posegi morajo slediti tipologiji objektov in ohranjenim
značilnostim lokalnega stavbarstva na planini. |
|
Pokljuka |
PL-5
OPN
Grajska planina |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Pokljuka |
PL-6
OPN
Belska planina |
K2 |
Dopustno je vzdrževanje in obnavljanje obstoječih objektov. Na
območju ruševin zakonito zgrajenih objektov je dopustno po
analogiji drugih stanov na tej planini ponovno vzpostaviti stan
za potrebe kmetijstva.
Objekti so podolgovati.
Spodnji del objekta je zidan iz kamna, nadstropni del je lesen
iz horizontalno položenih brun ali klad, ki so križno vezane v
vogalih. Pri prenovah kladnih konstrukcij ni dopustna uporaba
žaganih tramov brez dodatne obdelave ročnega tesanja.
Dvokapna streha je krita s skodlami ali deskami.
Gank je v nadstropju čelne fasade. Ograja ganka in zatrep sta
zaprta z vertikalno položenimi deskami.
Gospodarski vhod je iz sprednje strani. Značilna so sredinsko
postavljena velika dvokrilna vrata.
Zunanje vhodne stopnice oziroma stopnice v nadstropni del so ob
čelni fasadi, ki je obrnjena proti gozdu. Stopnice so lesene.
Ograda okoli objekta je enostavna, iz okroglic – nosilne
veritkalne okroglice s tremi horizontalnimi okroglicami po
višini.
Ohranjati je treba naravno posivele lesene površine. Za vse
lesene dele se uporablja brezbarvne premaze, ki dopuščajo
naravno staranje in posivelost lesa. Barvni premazi niso
dopustni – dopustna je samo zaščita proti škodljivcem brez
pigmenta.
Dopustne so obstoječe dostopne poti v obliki kolovozov oziroma
poljskih poti, sicer pa se dostopnih poti do objektov ne utrjuje
in ne ureja kot utrjenih peščenih poti.
Vsi posegi na objektih in pri gradnjah novih objektov v skladu s
prvim odstavkom tega določila morajo slediti tipologiji objektov
na planini, katerih bruna so tesana. To so starejši objekti, ki
imajo ohranjene značilnosti lokalnega stavbarstva. |
|
Pokljuka |
PL-7
OPN
Kranjska dolina |
K2 |
Ni podrobnih PIP. |
|
Pokljuka |
PL-8
OPN
Planina |
K2
Gpn |
Ni podrobnih PIP. |
|
Pokljuka |
PL-9
OPN
Planina Za Jamo |
K2
G
Gpn |
Ohranjati je treba naravno posivele lesene površine. Za vse
lesene dele se uporablja brezbarvne premaze, ki dopuščajo
naravno staranje in posivelost lesa. Barvni premazi niso
dopustni – dopustna je samo zaščita proti škodljivcem brez
pigmenta.
Dopustne so obstoječe dostopne poti v obliki kolovozov oziroma
poljskih poti, sicer pa se dostopnih poti do objektov ne utrjuje
in ne ureja kot utrjenih peščenih poti. Okolice objektov ni
dopustno utrjevati – ostati morajo travne površine.
Vsi posegi morajo slediti tipologiji objektov in ohranjenim
značilnostim lokalnega stavbarstva na planini. |
|
Pokljuka |
PL-10
OPN
Planina Rčitno |
K1 |
Na območju je podan predlog vodovarstvenega območja zajetja
pitne vode Bohinjska Bela – vas (Slamniki). Priporočljivo je
upoštevanje pogojev za posege na vodovarstvenem območju:
na ožjem območju (II) je v gozdu dovoljena le uporaba
fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena za uporabo na
vodovarstvenih območjih. Dovoljena je uporaba sredstev za
zaščito lesa, ki so namenjena za uporabo na vodovarstvenih
območjih. Sečnja in spravilo lesa predstavljata potencialno
nevarnost onesnaženja, zato mora dejavnost potekati pod nadzorom
upravljavca vodovoda. Lastnike gozdov in travnikov na je treba
opozoriti na nevarnosti onesnaženja pitne vode, tudi zaradi
možnosti izlitja nevarnih snovi ali pogonskih goriv na lokalni
cesti;
na širšem območju (III) velja: če niso presežene vrednosti
dušika na vodovarstvenih območjih v skladu s predpisom, ki ureja
vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, je v gozdu
dovoljena uporaba mineralnih gnojil ter na površinah prekritih s
travniki gnojenje z živilskimi in mineralnimi gnojili. V gozdu
je dovoljena le uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki so
namenjena za uporabo na vodovarstvenih območjih. Dovoljena je
uporaba sredstev za zaščito lesa, ki so namenjena za uporabo na
vodovarstvenih območjih. Dovoljeno je preoravanje travinja v
skladu s predpisom, ki ureja vnos nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla, če so analize vode v zadnjih petih letih skladne z
zahtevami predpisov o vodah. Lastnike počitniških hiš in drugih
objektov na planinah je treba ozaveščati, da so na širšem
vodovarstvenem območju. Greznice objektov morajo biti vodotesne,
njihovo praznjenje mora izvajati za to pooblaščeno podjetje.
Širše napajalno območje je treba v bližini objektov označiti z
opozorilnimi tablami. |
|
|
|
7.
Občinski podrobni prostorski načrti |
|
|
|
|
|
157. člen |
|
|
(območja, za katera je predviden OPPN) |
|
|
(1) S tem
odlokom so določena območja, ki se urejajo z OPPN. |
|
|
|
|
|
Preglednica 7:
Enote urejanja prostora, na katerih je predvidena izdelava OPPN. |
|
|
|
|
|
|
zap. št. |
naselje |
ime OPPN |
enota urejanja prostora |
|
1 |
Bled |
Blejski grad in Grajska pristava |
BL-2
BL-3 |
|
2 |
Bled |
Športni park Bled |
BL-6
BL-28 |
|
3 |
Bled |
Avtobusna postaja Bled |
BL-10 |
|
4 |
Bled |
Krim in športna dvorana |
BL-16 |
|
5 |
Bled |
Severna razbremenilna cesta |
BL-23
BL-24
BL-25
BL-26 |
|
6 |
Bled |
Seliše |
BL-27 |
|
7 |
Bled |
Ožje središče Bleda |
BJ-3 |
|
8 |
Bled |
Obala Mlina |
BJ-5 |
|
9 |
Bled |
Kamp v Veliki Zaki |
BJ-9 |
|
10 |
Bled – Dobe |
Dobe |
DO-1
DO-2
DO-3 |
|
11 |
Bled – Rečica |
Lip Bled |
RE-6 |
|
12 |
Bled – Rečica |
Lip Bled – stanovanjsko območje |
RE-7 |
|
13 |
Bled – Zagorice |
Zagorice |
ZG-3 |
|
14 |
Bled – Zagorice |
Jarše |
ZG-9 |
|
15 |
Bled – Zazer |
Za Kozarco |
ZR-9 |
|
16 |
Bohinjska Bela |
Spodnja vas – vaško jedro II |
BB-2 |
|
17 |
Bled |
Grajsko kopališče |
BJ-13 |
|
18 |
Blejski kot (Selo pri Bledu) |
Gramoznica Ribno |
BK-26 |
|
19 |
Ribno |
Pod Ribensko goro |
RI-6 |
|
|
|
(2) Enote
urejanja prostora, za katere se v skladu z določbami tega odloka izdela
OPPN, so prikazane na karti »Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih
pogojev«. |
|
|
(3)
Usmeritve za predvidene OPPN so navedene v preglednicah v 6. poglavju
tega odloka. |
|
|
(4) Meja
OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko
spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam in razmeram na
terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture.
Meja OPPN se lahko spremeni pod pogojem, da občinski svet Občine Bled
sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo
območja OPPN. |
|
|
|
|
|
158. člen |
|
|
(usmeritve za območja predvidenih OPPN) |
|
|
(1) Pri
izdelavi OPPN je treba upoštevati: |
|
|
·
splošne PIP, določene v 3. in 5. poglavju izvedbenega dela tega odloka, |
|
|
·
PIP, določene v 4. poglavju izvedbenega dela tega odloka, |
|
|
·
usmeritve za izdelavo OPPN iz tega poglavja, |
|
|
·
usmeritve za pripravo posameznih OPPN iz 6. poglavja tega odloka. |
|
|
(3) Če
OPPN vključuje več enot urejanja prostora, je treba izdelati strokovne
podlage s strokovnimi rešitvami prostorskih ureditev za celotno območje
in določiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN. |
|
|
(4) Za
območje, ki se ureja z OPPN, se izdela en ali več OPPN, pri čemer je
treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno
smiselno zaključeno enoto in da bo dinamika priprave posameznih OPPN
zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev. |
|
|
(5) Če se
izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava
OPPN, je treba izdelati strokovne podlage in strokovne rešitve
prostorskih ureditev za celotno območje OPPN, določiti in rezervirati
morebitne površine za programe družbene infrastrukture, omrežja
dostopnih cest in osnovne GJI ter določiti etapnost izvajanja OPPN v
celotnem območju urejanja z OPPN. Izdelati je treba program opremljanja
zemljišča, ki bo v primeru etapnega izvajanja OPPN podlaga za izračun
stroškov komunalnega opremljanja v posameznem območju etape. |
|
|
(6) FI, FZ
in DOBP se v OPPN računajo na območja posameznih EUP glede na namenske
rabe, v izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na EUP, in
ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami. |
|
|
(7) Za
OPPN in DPN, ki posegajo v območja izjemnih krajin in druga območja
prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo
tudi krajinske preveritve in utemeljitve. |
|
|
159. člen |
|
|
(strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni
ali krajinsko-arhitekturni natečaj) |
|
|
(1)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z izdelavo
vsaj dveh variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve
lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. V postopku priprave
projektne naloge in variantnih rešitev mora sodelovati predstavnik
Občine Bled. Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj
primerjati. Primerjajo se z urbanističnega, okoljskega in ekonomskega
vidika. Najustreznejšo variantno rešitev, ki jo predlaga študija
variant, potrdi pristojni organ Občine Bled. |
|
|
(2) V
območjih varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za
izdelavo variant od organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in
ohranjanje narave, pridobiti predhodne smernice in na vse variante
predhodno mnenje. |
|
|
(3)
Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim
natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih
površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne
prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju
prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske
dominante. Javni natečaj se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo
področje javnih natečajev. |
|
|
(4)
Zahteva za izvedbo variantnih rešitev ali javnega natečaja je določena v
tabelah v 6. poglavju izvedbenega dela tega odloka. |
|
|
|
|
|
160. člen |
|
|
(PIP do sprejema OPPN) |
|
|
Če ni z
usmeritvami za OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je s tem
odlokom predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni samo
naslednji posegi: |
|
|
·
vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov, |
|
|
·
gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in postavitev ograj na
gradbenih parcelah obstoječih objektov ter postavitev začasnih objektov,
ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom
izvajanja OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v OPPN, |
|
|
·
sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v okviru
obstoječih in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP, |
|
|
·
odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine), |
|
|
·
rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev GJI, |
|
|
·
gradnja GJI za potrebe priključevanja obstoječih objektov, nove izmere,
obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in
načrtovanih objektov in naprav GJI, |
|
|
·
gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči,
zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, |
|
|
·
avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami, |
|
|
·
javne parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN), |
|
|
·
pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste
oziroma poti do objektov, |
|
|
·
dostopi za funkcionalno ovirane osebe, |
|
|
·
urejanje parkovnih in odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za
pešce, otroška igrišča ipd., |
|
|
·
vodnogospodarske ureditve, |
|
|
·
naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov), |
|
|
·
mikrourbana oprema. |
|
|
|
|
|
161. člen |
|
|
(posebni pogoji za gradnjo stanovanj) |
|
|
V
strokovnih podlagah za OPPN, ki vključuje stanovanjske stavbe, je treba
izdelati preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in
osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Občine Bled,
pristojen za primarno izobraževanje ali zdravstvo, ugotovi, da so
obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere
gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju
OPPN sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne
objekte oziroma kapacitete. |
|
|
|
|
|
162. člen |
|
|
(odstopanja od splošnih določb odloka) |
|
|
(1) V OPPN
se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo,
če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Prekoračitev je
treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so za načrtovane objekte
zagotovljene predpisane odprte bivalne površine (DOBP) in parkirne
površine v skladu z določbami tega odloka. |
|
|
(2)
Odstopanja od določil za barve fasad so možna v območjih, ki se urejajo
z OPPN, če za to obstajajo strokovne podlage z utemeljitvijo oziroma se
za objekte ali območje OPPN izvede javni natečaj. |
|
|
|
|
|
163. člen |
|
|
(PIP za pripravo OPPN in državnih prostorskih aktov, ki niso določeni s
tem odlokom) |
|
|
OPPN se lahko izdela v skladu s predpisi s področja urejanja prostora za
posamezni EUP ali manjše območje znotraj posameznega EUP tudi takrat,
kadar njegova izdelava ni predvidena s tem odlokom, če: |
|
|
·
se
za območje ali manjše območje znotraj posameznega EUP izkaže
investicijski interes in ta ni v nasprotju z usmeritvami strateškega
dela OPN Bled za predlagano območje, |
|
|
·
gre
za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč, |
|
|
·
je
na obstoječih gradbenih parcelah treba izvesti predhodno komasacijo, |
|
|
·
ni
mogoče zagotoviti dostopov do gradbenih parcel, |
|
|
·
obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča racionalno gradnjo GJI, |
|
|
·
gre
za gradnjo objektov in naprav GJI. |
|
|
|
|
|
164. člen |
|
|
(urejanje območij, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti) |
|
|
(1) V EUP,
za katere ta odlok podaljšuje veljavnost sprejetih prostorskih
izvedbenih aktov, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo. Če ni v
veljavnem prostorskem aktu posebej prepovedano, so dopustni tudi:
vzdrževanje objektov, gradnja pomožnih objektov v skladu z namensko rabo
EUP, odstranitev objektov ter gradnje in ureditve, določene v 69. členu
tega odloka, razen podzemnih etaž. Upoštevati je treba tudi omejitve za
razvoj v prostoru, ki so prikazane v Prikazu stanja prostora. |
|
|
(2) Pri
spremembi prostorskih izvedbenih aktov, za katere ta odlok podaljšuje
veljavnost, je treba upoštevati določbe tega odloka, razen pri faktorjih
(FZ, FI, DOBP, DZP in višina) in dopustnih dejavnostih, kjer se lahko
upoštevajo določbe podrobnega prostorskega izvedbenega akta, ki je
predmet spremembe. |
|
|
(3) V
primerih, ko so območja ali deli območij veljavnih prostorskih
izvedbenih aktov s tem odlokom opredeljeni za pripravo OPPN, se do
njihovega sprejetja upoštevajo določila veljavnih prostorskih izvedbenih
aktov. |
|
|
|
|
|
165. člen |
|
|
(financiranje OPN in OPPN) |
|
|
(1)
Izredne spremembe in dopolnitve OPN, ki jih zahteva posamezni pobudnik
ali več pobudnikov in ki niso v javnem interesu, vodi Občina, vse
stroške izdelave strokovnih podlag, osnutka, predloga in postopka pa
nosi pobudnik. Pobuda s strani pobudnika za spremembe in dopolnitve OPN
mora vsebovati obrazložitev in utemeljitev, na območju varstvenih
režimov po zakonu o varstvu narave, varstvu voda, varstvu kulture
dediščine in varstvu kmetijskih zemljišč pa morajo vsebovati poleg
strokovnih podlag tudi mnenje pristojnih organov (v primeru posegov na
območja varovanja narave tudi PVO in okoljsko poročilo, če je to zaradi
obsega del potrebno). |
|
|
(2)
Izdelavo OPPN, ki ga zahteva posamezni pobudnik ali več pobudnikov in ki
ni v javnem interesu, vodi Občina, vse stroške izdelave strokovnih
podlag, osnutka, predloga in postopka pa nosi pobudnik. Pobuda s strani
pobudnika za izdelavo OPPN mora vsebovati obrazložitev in utemeljitev,
na območju varstvenih režimov po zakonu o varstvu narave, varstvu voda,
varstvu kulture dediščine in varstvu kmetijskih zemljišč pa morajo
vsebovati poleg strokovnih podlag tudi mnenje pristojnih organov (v
primeru posegov na območja varovanja narave tudi PVO in okoljsko
poročilo, če je to zaradi obsega del potrebno). |
|
|
|
|
|
IV Prehodne in končne določbe |
|
|
|
|
|
166. člen |
|
|
(oglaševanje) |
|
|
(1) Za
potrebe oglaševanja v občini Bled se v 6 mesecih po uveljavitvi tega
odloka sprejme poseben občinski odlok za oglaševanje. Pristojna organa
za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave podata usmeritve za
pripravo odloka in k predlogu odloka izdata pozitivno mnenje. Odlok
potrdi občinski svet Občine Bled. |
|
|
(2) Odlok
o oglaševanju iz prvega odstavka tega člena določa obliko, velikost,
število in lokacije postavitve objektov za oglaševanje, objektov za
oglaševanje za lastne potrebe in objektov za obveščanje. V skladu s
predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah
določa tudi vrste turistične in druge obvestilne signalizacije, ki jo je
dopustno v občini postavljati, ter njeno obliko, velikost in število. |
|
|
(3)
Lokacije objektov iz drugega odstavka tega člena se določi v katastru
oglasnih in obvestilnih mest, oblikovanje in velikost pa v katalogu
objektov za oglaševanje in obveščanje. Kataster in katalog sta sestavna
dela odloka o oglaševanju. |
|
|
(4) Do
sprejetja odloka iz prvega odstavka tega člena veljajo za oglaševanje v
občini določila tega odloka. |
|
|
|
|
|
167. člen |
|
|
(oblikovanje
pomožnih
objektov) |
|
|
(1) Za
oblikovanje in dimenzioniranje pomožnih objektov v občini Bled se v 6
mesecih po uveljavitvi tega odloka sprejme poseben občinski odlok za
oblikovanje pomožnih objektov. Odlok posebej opredeli oblikovanje
pomožnih objektov na parkovnih in ostalih površinah v okolici jezera.
Pristojna organa za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave
podata usmeritve za pripravo odloka in k predlogu odloka izdata
pozitivno mnenje. Odlok potrdi občinski svet Občine Bled. |
|
|
|
|
|
168. člen |
|
|
(strokovni svet za urbanizem) |
|
|
(1) Župan
Občine Bled imenuje strokovni svet za urbanizem, ki je županovo
posvetovalno telo na področju prostorskega načrtovanja. Župan v
strokovni svet povabi po enega predstavnika: |
|
|
·
pristojnega oddelka Upravne enote Radovljica; |
|
|
·
pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine; |
|
|
·
Muzeja za arhitekturo in oblikovanje; |
|
|
·
Katedre za urbanizem pri Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. |
|
|
(2) Člana
strokovnega sveta sta tudi dva zaposlena v občinski upravi, ki hkrati
opravljata administrativno-tehnična opravila, potrebna za delovanje
sveta. Enega člana imenuje pristojni odbor občinskega sveta izmed
občinskih svetnikov. |
|
|
(3)
Vabljeni člani in vsaj eden od zaposlenih v občinski upravi morajo imeti
univerzitetno izobrazbo s področja arhitekture, urbanizma oziroma
krajinske arhitekture. |
|
|
(4) Naloge
strokovnega sveta za urbanizem so predvsem: |
|
|
·
izdelava strokovnih mnenj in stališč do obravnavanih načrtov, idejnih
zasnov oziroma konkretnih izvedbenih projektov, kar vključuje tudi
strokovna mnenja in stališča do predlogov projektantov o odstopanju od
oblikovalskih določil tega odloka; |
|
|
·
izdelava strokovnih mnenj in stališč v primeru vprašanj skladnosti s
prostorskim aktom; |
|
|
·
obravnavanje strokovnih podlag občinskega prostorskega načrta in
prostorskih izvedbenih aktov, ki se nanašajo na načrtovanje in urejanje
prostora, |
|
|
·
usklajevanje razvojnih usmeritev občine s poudarkom na upoštevanju
urbanističnih in arhitekturnih dejavnikov občine Bled; |
|
|
·
priprava pobud in predlogov v zvezi s prostorskim načrtovanjem občine
Bled in njenim umeščanjem v regionalni koncept razvoja, |
|
|
·
priprava pobud in predlogov strokovnim službam in izvajalskim
organizacijam, katerih namen je smotrna in usklajena raba prostora ter
bolj urejeno bivalno in življenjsko okolje. |
|
|
(5)
Pristojnost sveta za urbanizem je tudi presojanje skladnosti projektov
za pridobitev gradbenega dovoljenja z izvedbenimi akti občine. Strokovna
mnenja in stališča o skladnosti so lahko podlaga Občini Bled kot stranki
v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. |
|
|
(6) Občina
v proračunu zagotovi sredstva za delovanje sveta iz prvega odstavka tega
člena. |
|
|
|
|
|
169. člen |
|
|
(območja sanacije) |
|
|
Na
območjih, za katera je sprejeta Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih
za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega
parka v Občini Bled (Uradni list RS, št. 119/2002) se določbe tega OPN
začnejo uporabljati po izvedbi sanacijskih ukrepov, ki jih ta uredba
določa. |
|
|
170. člen |
|
|
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) |
|
|
Postopki
za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega
odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov občine Bled,
veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
|
|
171. člen |
|
|
(veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov) |
|
|
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski
izvedbeni akti: |
|
|
·
Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja Koritno – Polica ZN KO –
S2 (Uradni list RS, št. 105/2006), |
|
|
·
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za južno razbremenilno
cesto na Bledu (R1-209/1089 Bled–Soteska); (Uradni list RS, št. 27/12), |
|
|
·
Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja BL- S 24 Mlino (Uradni
list RS, št. 66/05, Uradno glasilo slovenskih občin št. 17/2014). |
|
|
·
(2)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski
izvedbeni akti za območja in za dele območij, ki so določeni na karti 3
»Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev«, za ostale dele območij
pa se razveljavijo: |
|
|
·
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje BL-S26 Dindol
(Uradni list RS, št. 111/07, 86/08) – območje razveljavitve obsega parc.
717/1 in del 716/12, obe k.o. Želeče, |
|
|
·
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za športno rekreacijski park Bled –
1. faza (Uradni list RS, št. 104/07) – območje razveljavitve obsega
severni del parc. 435/13 k.o. Bled. |
|
|
(3) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji planski akti in
prostorski izvedbeni akti: |
|
|
·
Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine
Bled (Uradni list RS, št. 16/02, 95/02), |
|
|
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled
(Uradni list RS, št. 54/04, 96/04, 120/05, 67/08, 95/08, 29/10), |
|
|
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih
pogojih za območje planske celote Bled – Pristava (Uradni list RS, št.
4/02), |
|
|
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za središče Bleda (Uradni list
RS, št. 90/98, 4/02, 39/02, 99/02, 120/05, 121/05, 33/07, 76/07, 25/09,
79/09), |
|
|
·
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Triglavski narodni park v
občini Radovljica (Uradni list RS, št. 16/91, 72/98, 43/00), |
|
|
·
Odlok o lokacijskem načrtu za plinovod in kablovod Lesce- Bled za del
trase, ki poteka po območju občine Bled (Uradni list RS, št. 60/02), |
|
|
·
Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo Bled z zbirnim
centrom in povezovalnim kanalom "M" do čistilne naprave Bled (Uradni
list RS, št. 79/04, 44/09), |
|
|
·
Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja BL - M4 Spodnje Seliše
(Uradni list RS, št. 7/06, 74/06, 59/08), |
|
|
·
Odlok o ureditvenem načrtu Ribenska gora (Uradni list RS, št. 65/02), |
|
|
·
Odlok o zazidalnem načrtu na območju med Savsko cesto in Cesto
Gorenjskega odreda – ZN M1 (Uradni list RS, št. 71/97). |
|
|
|
|
|
172. člen |
|
|
(dostopnost občinskega prostorskega akta in nadzor) |
|
|
(1) Ta
odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine Bled in
na spletnih straneh Občine. |
|
|
(2)
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljata pristojni
gradbeni inšpektor in pristojni občinski inšpektor. |
|
|
|
|
|
173. člen |
|
|
(veljavnost občinskega prostorskega načrta) |
|
|
Ta odlok
začne veljati šestdeseti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
|
|
|
Številka:
034-3/2014-2 |
|
|
Bled, dne
31. 07. 2014 |
|
|
|
|
|
|
|
Občina Bled |
|
|
Janez Fajfar, župan |
|
|
|
|
|
|
Priloga 1:
Dopustni pomožni objekti na površinah podrobnejše namenske rabe |
|
|
|
|
|
Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem
prostorskem načrtu občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
14/2015) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
15. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |