|
Na podlagi 6. člena statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 34/95), na podlagi
zakon o
planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS,
št. 48/90),
zakon
o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89),
zakon o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86 in 20/90 ter Uradni list RS, št. 18/93, 47/93 in
71/93) je Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 7. redni seji dne
26. 7. 1999 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o spremembah in
dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine
Slovenska Bistrica, dopolnjen 1998 |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
Sprejme se odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega
in srednjeročnega plana–prostorski del Občine Slovenska Bistrica,
dopolnjen 1998. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega
plana – prostorski del (v nadaljevanju: plan, Uradni list RS št. 42/92,
35/94, 35/96, 41/97) se nanašajo na področja, sprejeta v programu
priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS št.
72/97), ki so: |
|
|
|
1. uskladitev rabe zemljišč z dejanskim stanjem:
dopolnitev območij stavbnih zemljišč z območji, za katere so bila izdana
predpisana dovoljenja za gradnjo na podlagi izvedbenega akta; v to
dopolnitev so vključena tudi območja stavbišč, ki doslej še niso bila
evidentirana (ažuriranje stanja); |
|
|
|
2. širitev urbanih območij in drugih posegov v prostor: |
|
|
|
2.1. širitev območij stavbnih zemljišč razpršene gradnje
zaradi širitve funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, stanovanjske
in druge gradnje, širitve turistične ponudbe na kmečkih gospodarstvih in
širitve proizvodnih dejavnosti; |
|
|
|
2.2. širitve ureditvenih območij naselij, za katere je
ugotovljeno, da v okviru sedanjih meja nadaljna gradnja ni možna; |
|
|
|
3. urbanistična zasnova mesta Slovenska Bistrica; |
|
|
|
4. širitev območja eksploatacije rudnin; |
|
|
|
5. opredelitev v zvezi s planinskimi potmi, stezami in
učnimi potmi na območju krajinskega parka Boč-Donačka gora. |
|
|
|
6. programska zasnova za obvoznico Pragersko; |
|
|
|
7. področje obrambe in zaščite; |
|
|
|
8. področje zasnova vodnogospodarskih ureditev; |
|
|
|
9. področje rekreacija v naravnem okolju; |
|
|
|
10. področje zasnova elektroenergetskega omrežja. |
|
|
|
Sestavni del plana je sklep Vlade Republike Slovenije, št.
350–00/99-24 (N) z dne 1.7.1999, sprejet na osnovi mnenja Ministrstva za
okolje in prostor RS, Urada za prostorsko planiranje št. 350-13-113/95 z
dne 4.6.1999 o usklajenosti predloga prostorskih sestavin sprememb in
dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Slovenska
Bistrica, dopolnjenega 1998, z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do 2000
(Uradni list SRS št. 1/86, 41/87, 12/89 ter Uradni list RS št. 36/90)
ter srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje od
leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89) ter
odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
72/95). |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
V besedilu dolgoročnega plana – prostorski del se v
poglavju 3. Zasnova razvoja dejavnosti v prostoru spremenijo ali
dopolnijo: |
|
|
|
1. V podpoglavju 3.1. Zasnova organizacije dejavnosti se
za osemnajstim odstavkom doda besedilo: |
|
|
|
Za povečanje kapacitet regionalnega plinovoda bomo
zgradili novi odsek regionalnega plinovoda do Oplotnice, ki bo potekal
iz smeri občine Slovenske Konjice. |
|
|
|
2. V podpoglavju 3.2. Zasnova namenske rabe: |
|
|
|
– se prvi stavek četrtega odstavka spremeni tako, da
glasi: Na področju kmetijstva bomo izkoristili naravne danosti
najboljših kmetijskih zemljišč; teh je 8.429,47 ha od 15.496,37 ha vseh
obdelovalnih površin. |
|
|
|
– v šestem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da
glasi: |
|
|
|
Gozdovi zavzemajo površino 19.210,03 ha ali 52% občinskega
prostora. |
|
|
|
– štirinajsti odstavek se dopolni tako, da se za besedo
Dravinja vstavi besedilo: vzdolž njenega toka na območju občine
Slovenska Bistrica. |
|
|
|
– v sedemnajstem odstavku se številka 34,76 nadomesti s
številko 46,34. |
|
|
|
– v dvajsetem odstavku se doda tretja alinea, ki glasi: |
|
|
|
– povečati zmogljivost naprav za prevoz smučarjev z
izgradnjo nove štirisedežnice na Rogli (Jurgovo); |
|
|
|
V nadaljevanju se doda besedilo: Na območju krajinskega
parka Boč-Donačka gora bomo še nadalje vzdrževali planinske poti in
steze ter učno pot na Boč ter jih opredelili kot javne poti; |
|
|
|
– v šestindvajsetem odstavku se, skladno s predvidenimi
širitvami naselij, površine nekateri ureditvenih območij spremenijo in
sicer: |
|
|
|
Zg. Polskava 154,95 |
|
|
|
Pragersko 126,14 |
|
|
|
Poljčane 196,16 |
|
|
|
Slov. Bistrica 597,72 |
|
|
|
Makole 13,60 |
|
|
|
V poglavju 10. Urbanistične zasnove se prvi stavek
spremeni tako, da glasi: |
|
|
|
Sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine Slovenska Bistrica so urbanistične zasnove
naselij Zg. Polskava, Laporje in Slovenska Bistrica. |
|
|
|
V podpoglavju 11.2. Kartografska dokumentacija v merilu
1:5000 se besedilo spremeni tako, da se v tretjem odstavku številka 1996
nadomesti s številko 1998. V istem poglavju se v četrtem odstavku
besedilo bilanca površin spremeni tako, da glasi: |
|
|
|
---------------------------------------------------------------------------
Plan 1996 Sprememba Plan
1998
v ha v ha v
ha
---------------------------------------------------------------------------
1. obm. kmet. zemljišč 8.446,31 – 16,84
8.429,47
2. obm. kmet. zemljišč 7.085,83 – 18,93
7.066,90
gozd 19.220,19 – 10,16
19.210,03
stavbno zemljišče 2.143,76 + 36,11
2.179,87
neplodno 106,91 + 9,82
116,93
37.003,00
37.003,00
--------------------------------------------------------------------------- |
|
|
V poglavju 12. Dokumentacija k planu se v drugem stavku
številka 1996 nadomesti s številko 1998. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
Prostorske sestavine srednjeročnega plana se spremenijo in
dopolnijo s programsko zasnovo za območje prestavljene trase glavne
ceste I./2 Slovenska Bistrica – Hajdina – Ptuj pri naselju Pragersko, ki
se glasi: |
|
|
|
1. Uvodna pojasnila |
|
|
|
Magistralna cesta M 3-3 (glavna cesta I./2) je pomembna
povezava med pomursko in podravsko regijo. Severovzhodno od Slovenske
Bistrice se priključi na magistralno cesto M 10 in avtocesto A 10. Njena
zmogljivost je različna po posameznih odsekih oziroma pododsekih. Zelo
obremenjeni so zlasti prehodi skozi naselja (predvsem naselji Pragersko
in Šikole). Z izgrajenim AC priključkom Devina promet z avtoceste v
smeri Pragersko – Ptuj več ne poteka skozi vso Slovensko Bistrico. |
|
|
|
Od priključka na M 10 in A 10 poteka magistralna ceste M
3-3 po južnih obronkih gričev Velenika in preide po prečkanju Polskave
na ravninsko območje Dravskega polja. V nadaljevanju poteka trasa skozi
Pragersko. V tem delu je njen potek zelo neugoden, saj poteka skozi ves
kraj z mnogimi krivinami in zožitvami. Tu povzroča poleg zastojev zelo
kritične prometne razmere zlasti z vidika prometne varnosti ter velike
emisije hrupa in izpušnih plinov. |
|
|
|
Največ prometnih problemov povzroča nivojski prehod ceste
preko primarne železniške proge Celje – Pragersko – Maribor. Ta
železniški prehod je situiran na področju ranžirne postaje Pragersko, ki
je zelo obremenjena, ta da je prehod po izmerjenih podatkih zaprt 15,43
ure na dan. To povzroča velike zastoje v prometu in bistveno degradira
obstoječo prometno smer. |
|
|
|
V nadaljevanju magistralne ceste pred Šikolami še enkrat
prečka železniško progo (primarno progo Pragersko – Ormož – Murska
Sobota) in za vasjo ostro zavije v vzhodno smer. Nato poteka v zelo
iztegnjeni trasi čez polja in gozd (Prelogi) do Hajdine. |
|
|
|
Programske zasnove obravnavajo območje odseka magistralne
ceste M 3-3 Slovenska Bistrica – Hajdina (obvoznica Pragersko) s
pripadajočimi ureditvami prostora. |
|
|
|
Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg
in določajo: |
|
|
|
– območje po parcelnih številkah |
|
|
|
– organizacijo dejavnosti |
|
|
|
– tehnološke pogoje in omejitve |
|
|
|
– podrobnejšo namensko rabo površin |
|
|
|
– infrastrukturna omrežja, objekte in naprave |
|
|
|
– usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko
oblikovanje |
|
|
|
– usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter
značilnih kakovostnih prvin krajine |
|
|
|
– usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja |
|
|
|
– usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito. |
|
|
|
2. Območje po parcelnih številkah |
|
|
|
Programska zasnova obsega naslednje parcele: |
|
|
|
K.o.: Sp. Polskava |
|
|
|
948/1, 948/3, 941, 943/3, 943/2, 812, 813, 810, 811/2,
1455, 808/2, 809, 808/1, 800/4, 800/7, 807, 1454, 552/3, 552/4, 553,
750, 749/1, 747/1, 747/3, 1461/1, 747/2, 560/4, 560/2, 1451/1, 563,
1425/1, 667, 738, 1508, 1471/21, 1471/17, 1471/2,668/1, 669/2, 670/1,
671, 673, 675, 676, 677, 678, 679, 681, 683, 684, 685, 686, 687, 688,
689, 690, 691, 692/1, 692/2, 693, 694, 697, 698, 699, 700, 702, 708/1,
708/2, 709, 710, 711/2, 711/1, 712, 715/1, 775/2, 728/1, 728/9, 732,
843/2, 643/1, 642, 639, 144, 729, 644, 645/1, 645/2, 646, 747/5, 1548,
1547, 1544, 1546, 1545, 1540, 1547, 1566, 1564, 1538, 973/2, 1541. |
|
|
|
3. Tehnološki pogoji in omejitve |
|
|
|
Trasa poteka preko območja Dravskega polja. Območje
Dravskega polja označuje skoraj raven relief, na območju variant
obvoznice je nadmorska višina med 245 in 255 m. |
|
|
|
Na območju med Pragerskim gradom in Šikolami predstavljajo
temeljna tla peščena glina z lečami proda. Meja dravske terase in
področja iz koherentnih zemljin poteka na območju obravnavane trase
nekako po lokalni cesti, ki poteka iz Šikol v Spodnjo Gorico. Vzhodno od
Šikol so terasni sedimenti, ki jih v zgornjem sloju debeline 0,3–2 metra
grade peščeni melji in puste ter peščene gline. |
|
|
|
Na tej osnovi razvita tla sodijo v združbo tal na glinah
in ilovicah (2. pedosekvenca tal), ki so bolj ali manj psevdooglejena.
Stopnja psevdooglejevanja je različna, v profilu tal nastopa neprepustni
horizont. Za psevdooglejena tla je značilna večja količina melja, ki
povzroča nestrukturnost tal. |
|
|
|
Z ureditvijo vodnega režima (primarne in sekundarne
odvodnje) so zemljišča iz večinoma travniškega sveta spremenjena
pretežno v njive. Zaradi ravnega terena in ob melioracijah izvedenih
komasacij je možna intenzivna obdelava teh zemljišč. Zato so ta tla iz
nekdaj IV. kategorije uvrščena v I. oziroma II. kategorijo kmetijskih
zemljišč. Zaradi potrebe po zaščiti tal za kmetijske namene so v
prostorskih planih občin opredeljene kot najboljša kmetijska zemljišča. |
|
|
|
Na območju poteka variant obvoznice med Pragerskim gradom
in Šikolami je podtalnica v globini 1–4,7 metrov in je verjetno vezana
na pojave peščenih zemljin oziroma prepustnejših slojev (plavajoča
podtalnica). Vzhodno od Šikol se podtalnica pojavlja nekoliko globlje, v
globini 5–6 metrov. |
|
|
|
Podtalnica Dravskega polja je zavarovana z občinskimi
odloki o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje voda. Na območju
poteka obvoznice veljata naslednja odloka: |
|
|
|
– odlok o varstvenih pasovih virov v Občini Ptuj in
ukrepih za zavarovanje voda (MUV, št. 19/1992) |
|
|
|
– odlok o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje
zalog pitne vode na Dravskem polju v Občini Maribor (MUV št. 9/92). |
|
|
|
Na območju poteka variant je tako z odloki zavarovano
območje podtalnice samo na območju občin Rače – Fram in Kidričevo. Glede
na pomen podtalnice Dravskega polja pa je v vodnogospodarskih kartah
opredeljen vplivni pas tudi na območju občine Slovenska Bistrica. |
|
|
|
Območje poteka variant se nahaja v zmernem celinskem
podnebju. Najvišje letne temperature ne presegajo 30° C, najnižje pa ne
padejo pod -20° C. Povprečne temperaturne razlike ne presegajo 30° C. |
|
|
|
Obdobje zamrznitve tal traja približno tri mesece,
zamrznitve pa segajo do globine 70 cm. Neugodno je to, da med obdobjem
zamrznitve nastopajo odjuge, kar zelo neugodno vpliva na cestno telo.
Pogost pojav v zimskem času je megla. Dravsko polje je v splošnem tudi
dobro prevetreno. |
|
|
|
4. Organizacija dejavnosti |
|
|
|
Programska zasnova obravnava odsek magistralne ceste M 3-3
Slovenska Bistrica – Hajdina (obvoznica Pragersko) na območju Občine
Slovenska Bistrica. |
|
|
|
Obvoznica Pragersko se pri Pragerskem gradu naveže na
rekonstruiran odsek magistralne ceste, poteka SZ in severno od naselja
Pragersko, v podvozu prečka železniško progo Maribor – Zidani most in se
za naseljem Šikole naveže na obstoječo traso. Cesta bo izvedena v
normalnem prečnem profilu NPP 9,50 m, računska hitrost je 100 km/h. |
|
|
|
Na obravnavanem območju se predvidi: |
|
|
|
– magistralna cesta v dolžini 3,250 m na odseku med
Pragerskim gradom in občinsko mejo z Občino Rače–Fram |
|
|
|
– priključek Pragerski grad na cesto proti Spodnji
Polskavi |
|
|
|
– priključek Pragersko na obstoječo magistralno cesto |
|
|
|
– vsi spremljajoči objekti, deviacije, prepusti, mostovi |
|
|
|
– vodnogospodarske ureditve vseh vodotokov, ki jih trasa
prečka |
|
|
|
– prestavitev vodovoda in plinovoda v območju trase |
|
|
|
– podvoz pod železniško progo Maribor – Zidani most. |
|
|
|
5. Namenska raba prostora |
|
|
|
Trasa magistralne ceste poteka večji del po najboljših
kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijski rabi in so v
prostorskih planih (republiških in občinskih) opredeljena kot 1. območje
kmetijskih zemljišč. 1. območje kmetijskih zemljišč obsega kmetijska
zemljišča I., II., III., in IV. kategorije, 2. območje pa zemljišča V.
in VI. kategorije. |
|
|
|
Večina najboljših kmetijskih zemljišč na območju trase je
zaradi ravnega reliefa in s tem dobrih možnosti za obdelavo tal sodi v
I. in II. kategorijo kmetijskih zemljišč, razen na aluvialnih nanosih,
kjer so tla zaradi vlažnosti večinoma III. ali IV. kategorije. Območja
so bila nekdaj znana po zamočvirjenih in često poplavljenih travnikih,
po regulaciji so nastala velika polja. |
|
|
|
Območje kompleksnega urejanja meri 4,875 ha. Trasa poteka
večji del po kmetijskih območjih. |
|
|
|
6. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave |
|
|
|
Trasa magistralne ceste prečka obstoječe vodovodne
cevovode, ki potekajo iz črpališč Šikole proti Slovenski Bistrici.
Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskimi
jaški. |
|
|
|
Trasa magistralne ceste križa oziroma se približa
obstoječim 20 kV daljnovodom. Vsa križanja in prestavitve stebrov se
izvedejo v skladu s predpisi. Na mestih, kjer ni možnosti doseči
predpisanih odmikov, je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju poiskati
ustrezno rešitev za prestavitev daljnovoda. |
|
|
|
Magistralna cesta se približa oziroma poteka v varovalnem
pasu obstoječega magistralnega plinovoda DN 250 Ptuj–Kidričevo–Slovenska
Bistrica. Vsa dela v bližini plinovoda oziroma v varovalnem pasu se
izvajajo v skladu s pogoji upravljavca. Plinovod se prestavi tako, da se
doseže ustrezen kot križanja. |
|
|
|
Magistralna cesta prečka več kablov oziroma prostih vodov
medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja. Na mestih
križanja se predvidi zaščita TK kablov s cevmi. Prostovodne TK linije se
na mestih križanja kablirajo. |
|
|
|
7. Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko
oblikovanje |
|
|
|
Trasa magistralne ceste in z njo povezane ureditve
predstavljajo velik poseg v prostoru in krajino, zato morajo ureditve
kontaktnega prostora upoštevati: |
|
|
|
1. urbani prostor: |
|
|
|
– trasa magistralne ceste se naj prilagaja obstoječemu
urbanemu razvoju, križišča in druge ureditve se prilagodijo veljavnim
prostorskim dokumentom, |
|
|
|
– zagotoviti varstvo pred vplivi magistralne ceste v
smislu hrupa in onesnaženja zraka, |
|
|
|
– nasilne posege v razdelitev prostora je potrebno urejati
z oblikovalskimi rešitvami cest in kontaktnega območja, funkcionalnimi
prehodi in ohranitvijo obstoječih povezav, |
|
|
|
– dostopi do zemljišč se izvedejo v sklopu podvozov
oziroma mostov in z vzporednimi povezavami, |
|
|
|
2. odprti prostor – krajina: |
|
|
|
– pri vseh stikih magistralne ceste s kmetijskimi
površinami je potrebno na novo organizirati kmetijski prostor, |
|
|
|
– potrebne regulacije vodotokov morajo upoštevati tipiko
krajinske slike; vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasti, prečni
profili pa v različnih naklonih; zagotovljeno mora biti nemoteno
delovanje habitata, |
|
|
|
– vse zasaditve v odprtem prostoru naj pretežno upoštevajo
izbor sadik iz vrst avtohtone vegetacije. |
|
|
|
8. Usmeritve za zavarovanje naravne in kulturne dediščine
in značilnih kakovostnih prvin krajine |
|
|
|
Na območju poteka variante obvoznice je naravna in
kulturna dediščina zavarovana z občinskimi odloki: |
|
|
|
– na območju Občine Slovenska Bistrica velja odlok o
razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in
zgodovinskih spomenikov na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni
list RS, št. 21/92). |
|
|
|
Na območju poteka magistralne ceste ni zavarovanega
območja ali spomenika naravne dediščine, prav tako ni nobenega plansko
predvidenega. |
|
|
|
Magistralna cesta se približa zavarovanemu območju
kulturne dediščine – poteku rimske ceste, ki je zavarovana kot
arheološko območje ter kot arheološki spomenik (odlok o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Ptuj). V obeh primerih je predpisan varstveni režim, ki zahteva nadzor
nad posegi v zemeljske plasti in zaščitno izkopavanje. |
|
|
|
9. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in
delovnega okolja |
|
|
|
Za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene
protihrupne bariere na odseku, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa
v stanovanjskem bivalnem okolju. |
|
|
|
Vsi potrebni ukrepi se opredelijo v poročilu o vplivih na
okolje. |
|
|
|
10. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito |
|
|
|
Za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti
zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. |
|
|
|
Vsi nasipi in ukrepi morajo biti izvedeni tako, da ne bo
prihajalo do erozijskih procesov. |
|
|
|
Za gradnjo magistralne ceste ni posebnih pogojev z vidika
obrambe. |
|
|
|
11. Tolerance |
|
|
|
Vsi predvideni ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem
načrtu. Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna
odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo
rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in
oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. |
|
|
|
12. Grafični del |
|
|
|
Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska
dokumentacija na kartah v merilu 1:5.000; ki obsega naslednje
kartografske prikaze: |
|
|
|
1. Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja
kompleksnega urejanja PKN, merilo 1:5.000. |
|
|
|
2. Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja
TTN, merilo 1:5.000 |
|
|
|
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko
oblikovanje ter varovanje in izboljšanje naravnega in bivalnega okolja
TTN, merilo 1:5.000 |
|
|
|
4. Komunalna in energetska infrastruktura TTN, merilo
1:5.000 |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine
Slovenska Bistrica so stalno na vpogled v Oddelku za okolje in prostor
občine Slovenska Bistrica. |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
|
|
Št. 10/032-01/7-6/1999 |
|
|
|
Slovenska Bistrica, dne 26. julija 1999. |
|
|
|
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l. r. |
|
|
|
|
|
|
|
|