Na
podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl.
US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) je Občinski svet
Občine Kozje na 18. redni seji dne 19. 10. 2017 sprejel |
|
S T A T
U T |
Občine
Kozje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
Občina
Kozje je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju
naslednjih naselij: Bistrica, Buče, Dobležiče, Drensko Rebro, Gorjane,
Gradišče, Gubno, Ješovec pri Kozjem, Klake, Kozje, Lesično, Ortnice,
Osredek pri Podsredi, Pilštanj, Podsreda, Poklek pri Podsredi, Topolovo,
Vetrnik, Vojsko, Vrenska Gorca, Zagorje, Zdole, Zeče pri Bučah.
|
Sedež
občine je v Kozjem št. 37. |
Občina
je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino
predstavlja in zastopa župan. |
Območje,
ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga
določa zakon. |
Območja
in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
2. člen
|
Občina
Kozje v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge,
določene v 21. členu Zakona o lokalni samoupravi ter naloge, določene s
predpisi občine na podlagi zakona. |
Občina
lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to
zagotovi potrebna sredstva. |
3. člen
|
Na
območju Občine Kozje so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Kozje so
določeni s tem statutom in odlokom občine. |
Imena in
območja ožjih delov občine so: |
– Krajevna skupnost Buče, ki zajema naselja: Buče, Ortnice, Vrenska
Gorca, Zeče pri Bučah; |
– Krajevna skupnost Kozje, ki zajema naselja: Ješovec pri Kozjem, Kozje,
Vetrnik, Zdole; |
– Krajevna skupnost Lesično, ki zajema naselja: Dobležiče, Drensko
Rebro, Gubno, Klake, Lesično, Pilštanj; |
– Krajevna skupnost Osredek, ki zajema naselje Osredek pri Podsredi;
|
– Krajevna skupnost Podsreda, ki zajema naselja: Gorjane, Gradišče,
Podsreda, Poklek pri Podsredi, Vojsko; |
– Krajevna skupnost Zagorje, ki zajema naselja: Bistrica, Topolovo,
Zagorje. |
4. člen
|
Osebe,
ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani
odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na
podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani
sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov,
z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine, če tako
določa zakon. |
5. člen
|
Občina
pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
Občina
lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina
sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti
in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja
skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne
zavode, javna podjetja. |
Občine
se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v
združenja. |
6. člen
|
Občina
Kozje ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se
določi z odlokom. |
Občina
ima velik žig v obliki kroga, premera 35 mm in je obrobljen z dvema
koncentričnima krogoma, ter mali žig s premerom 20 mm, ki je obrobljen z
dvema koncentričnima krogoma. V sredini žiga je grb Občine Kozje, ob
krožnici pod grbom je napis »Kozje«, ob krožnici nad grbom je napis
»OBČINA KOZJE«. Svoj žig ima tudi župan, občinski svet, občinska uprava,
nadzorni odbor ter občinska volilna komisija. |
Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
II. NALOGE OBČINE
7. člen
|
Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
– sprejema statut in druge predpise občine, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– sprejema programe razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
– ureja
način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
– sklepa
pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
– pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z
javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oziroma gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
|
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg, |
– gradi
stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za
gradnjo stanovanj. |
5. Skrbi
za lokalne javne službe tako, da: |
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v
skladu z zakonom, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi
in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
– ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni
vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njegovo delovanje, |
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
|
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
– določa
občinski program športa, |
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
|
9. Skrbi
za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje
in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako,
da: |
– izvaja
naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja
varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
– z
drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– občinske ceste in javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– javne
parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja
promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
– sprejema programe varnosti, |
– določa
prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
– organizira občinsko redarstvo, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
8. člen
|
V okviru
lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za
potrebe občine, |
– določanje namembnosti prostora, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, |
– ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
9. člen
|
Občina
opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
|
Občina
obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
10. člen
|
Organi
občine so: |
– občinski svet |
– župan
in |
– nadzorni odbor občine. |
Občina
ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
Občina
ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
|
11. člen
|
Občina
ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
|
Občinska
uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi
stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva
oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska
uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
občinske organe. Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog
župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in
delovno področje. |
Občinsko
upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
|
12. člen
|
Če ni v
zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo
na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov
organa občine. |
13. člen
|
Delo
organov občine je javno. |
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah
občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga
za odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
Dokumenti, ki so podlaga za odločanje organov občine, so informacije
javnega značaja v skladu z zakonom. |
2. Občinski svet
14. člen
|
Občinski
svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in
dolžnosti občine. |
Občinski
svet šteje 9 (devet) članov. |
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta
se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja
do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta,
če ni z zakonom drugače določeno. |
Občinski
svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
|
15. člen
|
Volitve
članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne
in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
|
Občinski
svet se voli po večinskem sistemu. |
O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
16. člen
|
Občinski
svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge
predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
V okviru
svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
– sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske
uprave na predlog župana, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki jih je država
prenesla na občino, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
– odloča
o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
– odloča
o najemu posojila in dajanju poroštva, |
– razpisuje referendum, |
– s
svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov
občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih
organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače
direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih
organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja,
določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev
javnih zavodov, agencij in javnih skladov, katerih ustanovitelj in
financer plač je lokalna skupnost, |
– določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
|
– določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
|
– določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
|
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– lahko
sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
|
– odloča
o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
17. člen
|
Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
18. člen
|
Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. |
Za
vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega
člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo
pooblaščeni podžupan. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
Župan
sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in
poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem
svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko
opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
|
19. člen
|
Strokovno pripravo gradiv in administrativno delo za potrebe občinskega
sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter
njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
20. člen
|
Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
Na vsaki
seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za vsako
sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom
občinskega sveta in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega
sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
21. člen
|
Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v
primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
|
Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
|
Župan in
direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
|
2.1 Odbori in komisije občinskega
sveta
23. člen
|
Občinski
svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Občinski
svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali
občasna delovna telesa. |
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določi občinski svet s poslovnikom. |
Občasna
delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
24. člen
|
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki jih
občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
− občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta in
druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
− opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,
|
− občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
− pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
|
− obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet ali zakon,
|
− odloča
o vprašanjih, ki jih določa zakon. |
25. člen
|
Stalna
delovna telesa občinskega sveta so: |
– Odbor
za gospodarstvo in razvoj |
– Odbor
za družbene dejavnosti |
– Odbor
za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja
|
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |
– Komisija za peticije |
– Komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja |
– Komisija za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta
|
– Komisija za kmetijstvo. |
26. člen
|
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
27. člen
|
Komisije
in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu
s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
Komisije
in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
28. člen
|
Občinski
svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa
občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine
članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih
teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
3. Župan
29. člen
|
Mandatna
doba župana traja štiri leta. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poročila občinske
volilne komisije o izidu glasovanja za župana odloči o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana
oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
30. člen
|
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Poleg
tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
|
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi
za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
|
– odloča
o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
– skrbi
za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev
v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi
ter lahko pooblasti direktorja občinske uprave za te naloge,
|
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnika organa
skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic.
|
–
usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
31. člen
|
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi
za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
|
32. člen
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
33. člen
|
Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
4. Nadzorni odbor
34. člen
|
Nadzorni
odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji izmed občanov. Večina članov
nadzornega odbora mora imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in
izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
35. člen
|
Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor
se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Člani
nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
|
Nadzorni
odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na
kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzočih članov. |
36. člen
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za
posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o
izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
|
V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki
mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
|
Po
opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v
katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet
pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in
predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
37. člen
|
Član
nadzornega odbora mora biti pozoren na vsako dejansko ali možno
nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. |
V
primeru, da ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega
prišlo, o tem takoj pisno obvestiti predsednika nadzornega odbora in
člane nadzornega odbora. |
38. člen
|
Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti
javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank. |
Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
39. člen
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Sredstva
za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na
podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
40. člen
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom. |
5. Občinska uprava
41. člen
|
Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
42. člen
|
Občinski
svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi
občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
43. člen
|
Organi
občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb
ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
|
Občina
odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in
iz prenesene državne pristojnosti. |
O
upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
44. člen
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje
direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje
pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki
izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za
opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega
postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
45. člen
|
Direktor
občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o
splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in
zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. |
46. člen
|
O
upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega
postopka. |
47. člen
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
48. člen
|
O
izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski
upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
6. Občinsko pravobranilstvo
49. člen
|
Občina
lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi
organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
Občina
lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega
pravobranilstva. |
7. Drugi organi občine
50. člen
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi občinski svet na podlagi
zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
|
51. člen
|
Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV. OŽJI DELI OBČINE
52. člen
|
Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
Krajevne
skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
Pobudo
za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne
skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s
statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju
skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče
župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
53. člen
|
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
|
– dajejo
predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na
področju javne infrastrukture na svojem območju, |
– dajejo
predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo
pri njihovi sanaciji, |
– dajejo
predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in
vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo
pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev
dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč
pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
54. člen
|
Organ
krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
Volitve
v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
Število
članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne
enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
Mandat
članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat
članov občinskega sveta. |
Funkcija
člana sveta je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana ter z delom v
občinski upravi ter nadzornemu odboru občine. |
Določbe
zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu
občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata
člana sveta ožjega dela občine. |
55. člen
|
Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po
izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
|
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti, v okviru nalog skupnosti in s
proračunom občine določenih sredstev za izvajanje teh nalog pri
izvajanju odločitev sveta krajevne skupnosti zastopa občino. Pred
sklenitvijo pravnih poslov mora predsednik sveta krajevne skupnosti
pridobiti soglasje župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu
občine drugače določeno. |
Svet na
predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
Župan
ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
56. člen
|
Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne skupnosti. |
Svet
tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
– daje
pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
|
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj
za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali
odlokom drugače določeno. |
Svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
57. člen
|
Zaradi
obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz
občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov
krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
58. člen
|
Za
delovanje krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
|
Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja
občina. |
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
|
59. člen
|
Občinski
svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi,
da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za
člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za
opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI
ODLOČANJU V OBČINI
60. člen
|
Oblike
neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov
61. člen
|
Občani
na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
|
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo
predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest,energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
|
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
62. člen
|
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za posamezno naselje ali zaselek.
|
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini. |
Zahteva
volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog
zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam
volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek
volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove
podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni
podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči
pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
63. člen
|
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
|
64. člen
|
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
|
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
|
Javni
uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za
njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom
zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana
ter ga na krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o splošnem aktu občine
65. člen
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
|
66. člen
|
Predlog
za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta
najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
67. člen
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo
ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
|
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
68. člen
|
Pobuda
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu
občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano
zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo
vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
|
Pobudnik
o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno
seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če župan
meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega
člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih
dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
Pobudnik
lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva,
naj odločitev županapreizkusi upravno sodišče. |
69. člen
|
Volivci
dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
|
Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
|
Osebno
podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje
evidence volilne pravice. |
Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
70. člen
|
Občinski
svet razpiše referendumv petnajstih dneh po sprejemu odločitve o
predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z aktom
o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni
akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan
razpisa in dan glasovanja. |
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst
dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
71. člen
|
Pravico
glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
72. člen
|
Postopek
za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O
ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska
volilna komisija. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo
o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija
občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen
za objavo splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni referendum
73. člen
|
Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
4. Drugi referendumi
74. člen
|
Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
5. Ljudska iniciativa
75. člen
|
Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o
splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
|
76. člen
|
Sredstva
za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih
občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
77. člen
|
Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij. |
78. člen
|
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna
pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
Občina
lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
79. člen
|
Občina
lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
80. člen
|
Na
področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
– oskrbo
s pitno vodo, |
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno
snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
|
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon. |
81. člen
|
Občina
lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
82. člen
|
Pravne
osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja
občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
|
83. člen
|
Občina
lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
84. člen
|
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
85. člen
|
Občina
mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
86. člen
|
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Ravnanje
s premičnim in nepremičnim premoženjem občine določa zakon. |
Občina
mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
87. člen
|
Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev v skladu z zakonom. Občina je upravičena do finančne izravnave,
pod pogoji, določenimi v zakonu. |
88. člen
|
Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v
proračunu občine. Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del
in načrt razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna
bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter
račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni
načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
89. člen
|
Za
pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
Postopek
sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.
|
Župan
mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, kot ga določa
zakon. |
Župan
mora predložiti občinskemu svetu: |
–
predlog proračuna z obrazložitvami, |
–
predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z
obrazložitvami, |
–
predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih
ustanovitelj je občina, z obrazložitvami, |
–
predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvrševanje proračuna.
|
Sestavni
del obrazložitve predloga proračuna je kadrovski načrt in načrt nabav z
obrazložitvami. |
Predlogi
za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti
višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
|
90. člen
|
Občinski
svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s
prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem
letu. |
Če
proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi
v tem obdobju ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko
podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
91. člen
|
Občinski
svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine. |
Odlok o
proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanju sredstev, začasno zadržanje izvrševanje proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe za
izvrševanje proračuna. |
V odloku
o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih
poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon ter posebna
pooblastila županu pri izvrševanju proračuna. |
92. člen
|
Sredstva
proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. |
V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva
proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim
aktom predpisani pogoji. |
93. člen
|
Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. |
Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti tudi posamezne javne
uslužbence v občinski upravi. |
94. člen
|
Če se po
sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega
nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in
odpre nov konto za ta namen. |
95. člen
|
Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
|
Če se
proračunski uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se prerazporedijo med druge uporabnike. |
96. člen
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine. |
97. člen
|
Če se
med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le-ta ne more
uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
Rebalans proračuna sprejem občinski svet z odlokom. |
98. člen
|
Župan je
dolžan predložiti v obravnavo občinskemu svetu polletno poročilo o
izvrševanju proračuna. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije,
ki jih določa zakon. |
Ob
poročilu o izvrševanju proračuna župan seznani občinski svet tudi o
morebitni kratkoročni zadolžitvi občine. |
99. člen
|
V
proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. O uporabi sredstev proračunske
rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu,
odloča župan, v drugih primerih pa občinski svet z odlokom. |
100. člen
|
Zaradi
ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja
posebnega namena lahko občina z odlokom ustanovi poseben proračunski
sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
101. člen
|
Župan
zagotavlja posebno obliko finančnega nadzora proračuna v skladu z
merili, ki jih predpiše minister za finance. |
102. člen
|
Župan
pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga
predloži občinskemu svetu v sprejem. O sprejetju zaključnega računa
proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po
sprejemu. |
103. člen
|
Občina
se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet
v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
104. člen
|
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo
zadolževati le ob soglasju občine. O soglasju odloča župan. |
Občinski
svet odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih
podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod
pogoji, določenimi v zakonu. |
105. člen
|
Nabavo
blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj izvaja župan občine v
skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
106. člen
|
Finančno
poslovanje občine izvršuje občinska uprava. |
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
107. člen
|
Splošni
akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, pravilniki,
odredbe in navodila. |
Občinski
svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
Kadar ne
odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
Postopek
za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
|
108. člen
|
Statut
je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Statut
se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
|
109. člen
|
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
|
110. člen
|
Z
odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
111. člen
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
112. člen
|
Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu
občine, v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
2. Posamični akti občine
113. člen
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
|
114. člen
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
|
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115. člen
|
Do
sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih
sprejeli organi bivše Občine Šmarje pri Jelšah, če niso v nasprotju z
zakonom. |
116. člen
|
Z dnem
uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Kozje (Uradni
list RS, št. 24/10). |
117. člen
|
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 032-0002/2014-18/4 |
Kozje,
dne 19. oktobra 2017 |
|
Županja |
Občine Kozje |
Milenca Krajnc l.r. |
|