Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12 – ZPNačrt-C) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11) je Občinski svet Občine Črnomelj na 20. redni seji dne 22. 5. 2013 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za turistično območje Podlog

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga načrta)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – TP in 10/13 – obvezna razlaga) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za turistično območje Podlog (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je izdelan na podlagi sedme alineje 1. točke in prve alineje 3. točke 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave OPPN.

(3) Usklajen predlog je OPPN je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. 01/12-OPPN, v maju 2013.

2. člen

(vsebina in oblika OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij:

– opis prostorske ureditve,

– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,

– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,

– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,

– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev in

– usmeritve in določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:

1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj

2. Pregledna situacija

2.2 Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF)

3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

4. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (DKN)

5. Ureditvena situacija OPPN, M 1:500

5.2 Ureditvene enote OPPN, M 1:500

5.3 Prerez, M 1:500

6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:500

7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:500

8. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:500

9. Načrt parcelacije, M 1:500.

3. člen

(priloge OPPN)

Priloge OPPN so:

1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj

2. Prikaz stanja prostora

3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN

6. Povzetek za javnost

7. Odločba Ministrstva za okolje in prostor RS glede CPVO.

4. člen

(pomen izrazov)

V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – TP in 10/13 – obvezna razlaga).

II. TEKSTUALNI DEL OPPN

1 Opis prostorske ureditve

5. člen

(prostorske ureditve)

S tem OPPN se na območju severnega dela naselja Podlog načrtuje ureditev:

– območja kampa;

– območja za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta;

– pripadajočih zunanjih površin in

– gospodarske javne infrastrukture.

6. člen

(rušitve objektov)

V območju urejanja se zaradi novih ureditev odstranijo obstoječi objekti na zemljišču parc. št. 295/4 in 510/1, k.o. Golek.

2 Umestitev načrtovanih ureditev v prostor

7. člen

(območje urejanja)

(1) Območje OPPN leži na severnem delu naselja Podlog. Na območju OPPN so zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 295/1, 295/3 in 295/4, vse k.o. Golek. Območje OPPN meri približno 2.370 m² in je prikazano v grafičnem delu tega OPPN.

(2) Za izvedbo navezav območja OPPN na obstoječe prometne ureditve in na obstoječa infrastrukturna omrežja bodo potrebni tudi posegi na zemljišča, ki ležijo zunaj območja OPPN, in sicer:

– za navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje je potreben poseg na zemljišča s parc. št. 521/3, 517, 516, 512, 510/1 in 1766/3 (pot), vse k.o. Golek;

– za navezavo na obstoječe vodovodno omrežje je potreben poseg na zemljišča s parc. št. 516, 512 in 510/1, vse k.o. Golek;

– za navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potreben poseg na zemljišča s parc. št. 521/3, 517, 516, 512, 510/1 in 1766/3, vse k.o. Golek;

– za izvedbo dostopa na območja OPPN je potreben poseg na zemljišča s parc. št. 1766/3 in 1769, obe k.o. Golek.

8. člen

(ureditvene enote)

Območje urejanja je razdeljeno na dve ureditveni enoti (UE1 in UE2), in sicer:

– UE1 – območje kampa;

– UE2 – območje poslovno-stanovanjskega objekta.

9. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN se ureja kot pomembna turistična točka v naselju, dopustne so dejavnosti povezane s turizmom, turizmom na kmetiji ter bivanjem.

(2) Območje OPPN na severu in delno na zahodu meji na odprto krajino, v kateri prevladujejo kmetijske površine. Pri načrtovanju v območju se upošteva blag prehod grajenega tkiva v krajino.

(3) Območje OPPN na zahodu meji na delno pozidano območje v privatni lasti.

(4) Načrtovane ureditve za izvedbo ureditev iz 6. člena tega odloka posegajo na sosednje zemljišče s parc. št. 510/1, k.o. Golek.

(5) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

(6) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.

(7) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

10. člen

(koncept prostorske ureditve)

(1) Na severnem delu naselja Podlog se v okviru UE1 načrtuje ureditev kampa z največ petimi bivalnimi enotami oziroma počitniškimi hišicami in bazenom oziroma plavalnim ribnikom. Dovoli se tudi postavitev pomožnega objekta za spravilo orodja in opreme za vzdrževanje kampa. Načrtuje se pripadajoče zunanje ureditve in priključitve na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Med obstoječim naseljem Podlog in načrtovanim kampom na robu naselja se v okviru UE2 načrtuje poslovno-stanovanjski objekt, ki obsega garažno hišo s stanovanjskim objektom, s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo. Pred postavitvijo poslovno-stanovanjskega objekta se odstranijo obstoječi objekti. Z izvedbo garažne hiše se mirujoči promet z območja kampa umakne z odprtih površin, ki se jih tako lahko nameni predvsem za peš povezave, rekreacijo in igro.

(3) OPPN določa izvedbo pozidave v ureditvenih enotah v smislu oblikovanja prepoznavnega območja v turistični infrastrukturi Bele krajine in Občine Črnomelj.

(4) Poslovno-stanovanjski objekt se postavi vzporedno z gradbeno linijo sedanjega gospodarskega objekta za potrebe kmetije, ki se predhodno odstrani. Gradbena linija poslovno-stanovanjskega objekta se pomakne v globino parcele glede na lego obstoječega gospodarskega objekta z namenom zmanjšanje vidne izpostavljenosti večje stavbne mase. Gradbena linija je razvidna iz grafičnega dela OPPN (list 5. Ureditvena situacija). Stanovanjski del poslovno-stanovanjskega objekta, ki se postavi nad etažo garažne hiše, se pomakne v globino parcele oziroma objekta samega. Postavitev prvega počitniškega objekta v kampu lahko preseže gradbeno linijo poslovno-stanovanjskega objekta. Bazen se z daljšo stranico (v primeru plavalnega ribnika z daljšo osjo) locira vzporedno z vaško potjo. Ostali počitniški objekti se locirajo okoli bazena.

11. člen

(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE1)

(1) Osnovni tlorisni gabarit počitniških hišic v kampu je podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,2, zazidana površina je lahko največ 46 m² na posamezen objekt. Višinski gabarit počitniških hišic je pritličje. Objekti so montažni, lahko tudi mobilni, postavljeni na AB podstavke, strehe objektov so ravne ali blage dvokapne oziroma enokapne strehe skrite za atiko, ki daje vtis ravne strehe. Fasade objektov so sodobno oblikovane, lahko lesene, uporabi se horizontalno položen les. K posameznemu počitniškemu objektu se dovoli postavitev nadstreška z ravno streho ali pergolo po dolžini objekta, širine maksimalno 2,5 m.

(2) Zazidana površina pomožnega objekta je največ 40 m². Objekt je pritličen. Streha in fasada objekta odražata videz pomožnega objekta (enostavno oblikovanje) in povzemata značilnosti oblikovanja počitniških hišic iz prejšnjega odstavka.

(3) Tlorisni gabarit bazena je pravokotne oblike, zazidana površina je lahko največ 180 m², objekt je vkopan v teren. Bazen je po potrebi nadkrit s PVC streho, namenjeno zaščiti kopalne vode. Streha je premična in montažna, nosilna konstrukcija je kovinska, kritina je lahko iz prozorne umetne mase ali drugega primernega materiala. Strojnica, kompenzacijski bazen in deklorizacija so vkopani na S strani bazena. Izpust iz bazena je preko deklorizacije v ponikalnico. V primeru, da se bazen gradi kot plavalni ribnik, je oblika ribnika lahko tudi amorfna. Dovoli se postavitev pergole ali nadstreška ob bazenu oziroma plavalnemu ribniku za zaščito kopalcev pred soncem.

(4) Lega počitniških in pomožnega objekta v okviru kampa je definirana s površino za postavitev in razvoj objektov v grafičnem delu (list 5; Ureditvena situacija), v okviru katere se postavljajo objekti z nadstreški. Oddaljenost od parcelnih mej je minimalno 3 m. Odmiki od parcelnih mej so lahko tudi manjši, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(5) Škarpe, podporni zidovi, ograje in žive meje morajo biti od parcelne meje odmaknjeni najmanj 0,5 m.

12. člen

(urbanistično-arhitekturni pogoji v UE2)

(1) Osnovni tlorisni gabarit poslovno-stanovanjskega objekta je 16,00 m x 18,30 m, pri čemer je stanovanjski del objekta (brez izzidkov, pomožnih kubusov in nadstreškov) velikosti 10,00 m x 16,00 m. Pri tlorisnih gabaritih je dopustno odstopanje do +10 %, objekt pa je lahko tudi manjši od predpisanega. Dovoli se izzidke, pomožne kubuse in nadstreške stanovanjskega objekta, pri čemer so ti oblikovno in gabaritno podrejeni osnovnemu objektu. Oblikovanje poslovno-stanovanjskega objekta se zgleduje po oblikovanju počitniških objektov v UE1.

(2) Višinski gabarit poslovno-stanovanjskega objekta je največ K+P+1.

(3) Poslovno stanovanjski objekt se oblikuje v skladu s principi sodobnega arhitekturnega oblikovanja poslovnih oziroma stanovanjskih objektov in je enostavnih pravokotnih oblik, enako velja za oblikovanje vhodov, izzidkov in nadstreškov. Vse fasade objekta so oblikovane sodobno, vhodni kletni del objekta garažne hiše se ozeleni. Dovoli se večje steklene površine.

(4) Objekt se poenoti v materialih in barvah – dovolijo se zemeljske barve fasad, odtenki sive, rumene, rjave. Ni dopustna uporaba intenzivnih in signalnih barv (npr. citronsko rumena, vijolična, travniško zelena, turkizno modra, rdeča ali oranžna). Barva fasade se uskladi z barvo strehe in stavbnega pohištva.

(5) Streha poslovno-stanovanjskega objekta je nad delom garažne hiše ravna z minimalnim naklonom, ki je skrit za horizontalnim fasadnim vencem na robovih objekta. Streha je zelena in urejena kot terasa stanovanjskega objekta. Stanovanjski del objekta ima bodisi simetrično dvokapnico od 40–45° bodisi ravno streho, dovoli se kombinacija obeh oblik strehe. Dovoljena so strešna okna in postavitev sončnih sprejemnikov. V primeru dvokapne strehe, se dovoli opečna kritina opečno rdeče, rjave ali sive barve.

(6) Klet garažne hiše se postavi v teren na višinsko koto 165,65 m n.v. z dopustnimi odstopanji do +, – 0,5 m, oziroma toliko, da bo plato pri dostopu k objektu skladen z nivojem dostopne poti, z upoštevanjem čim manjše vidne izpostavljenosti kletnega zidu objekta na zahodni in severni strani.

(7) Lega poslovno-stanovanjskega objekta in lesenega gospodarskega objekta v okviru UE2 je definirana s površino za postavitev in razvoj objektov v grafičnem delu akta (list 5; Ureditvena situacija). Oddaljenost poslovno-stanovanjskega objekta od parcelnih mej je minimalno 2.5 m, oddaljenost lesenega gospodarskega objekta minimalno 1,2 m na vzhodni strani. Odmiki od parcelne meje morajo omogočati izvedbo gradnje in normalno vzdrževanje stavbe ter požarno varnost. Odmiki od parcelnih mej so lahko tudi manjši ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(8) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo za gradbeno linijo poslovno-stanovanjskega objekta. Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov je enostavno in povzema značilnosti oblikovanja poslovno-stanovanjskega objekta oziroma ga likovno dopolnjuje.

(9) Škarpe, podporni zidovi, ograje in žive meje morajo biti od parcele meje odmaknjeni najmanj 0,5 m, ostali objekti pa se postavljajo znotraj površine za postavitev in razvoj objektov.

13. člen

(pogoji za zunanje ureditve v UE1)

(1) Vhod in uvoz v kamp se izvede z nekategorizirane javne poti, ki poteka na S strani, izhod in izvoz pa na javno pot, ki poteka na Z strani kampa. Na V in J meji kampa je predvidena enosmerna dovozno-izvozna pot. Prostor za postavitev kontejnerjev za komunalne odpadke se locira ob vhodu v kamp na JZ strani zemljišča s parc. št. 295/1, k.o. Golek.

(2) Zunanje površine kampa se delno tlakujejo (površine ob bazenu, pešpoti in zunanji platoji oziroma terase ob počitniških objektih), preostali del pa se zazeleni in zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem in grmičevjem. Celotno zemljišče kampa se ogradi z žično ograjo višine do 2,00 m in ozeleni na segmentih proti JV in V. Dovoljena je tudi postavitev opornih zidov do višine 1,00 m.

(3) Za tlakovanje površin ob objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali, usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov.

(4) Zagotovi se enotna urbana oprema prostora (nadstrešnice, svetilke, ograje, klopi in podobno). Osvetlitev obcestnega dela kampa ne sme negativno vplivati na podeželsko naselje.

14. člen

(pogoji za zunanje ureditve v UE2)

(1) Parkirne površine se uredijo na zahodni strani poslovno-stanovanjskega objekta. Med parkirišči se uredi dvosmerna dostopna pot v garažno hišo. Med območjem poslovno-stanovanjskega objekta in kampom se uredi peš povezava. Okolica poslovno-stanovanjskega objekta se na vzhodni strani zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem. Streho garažne hiše se uredi kot zasebni odprti zelen prostor stanovanjskega objekta.

(2) Urbana oprema prostora se poenoti z opremo v območju kampa.

(3) Z osvetlitvijo obcestnega dela garažne hiše in kampa se blago poudari rob naselja Podlog.

15. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

Na območju OPPN so poleg bivanja dopustne dejavnosti, ki ne motijo bivalnega okolja.

16. člen

(vrste dopustnih del in gradenj)

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj:

– gradnja novih objektov,

– rekonstrukcije objektov,

– sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi iz 15. člena tega odloka,

– redna vzdrževalna, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist,

– odstranitve objektov oziroma njihovih delov.

17. člen

(vrste dopustnih objektov glede na namen)

(1) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje so dopustni zahtevni objekti, manj zahtevni objekti, nezahtevni in enostavni objekti namenjeni dopustnim dejavnostim v območju OPPN.

(2) V območju OPPN je dopustna izvedba stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ter gradbeno inženirskih objektov, ki po funkciji dopolnjujejo ureditve v OPPN.

(3) Dopustna je izvedba naslednjih pomožnih objektov: drvarnica, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, nepretočna greznica, mala komunalna čistilna naprava, ograje, škarpe in podporni zidovi, kiosk, spominska obeležja, nadstrešek, rezervoar za utekočinjen plin ali nafto, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, utrjeno dvorišče, pomožni cestni objekti, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, pomožni komunalni objekti, začasni objekti, urbana oprema in podobno.

18. člen

(dopustna izraba prostora)

Na območju UE 1 je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele 0,3, faktor izrabe pa 0,4. Na območju UE 2 je dopusten faktor zazidanosti 0,5, faktor izrabe pa 0,8.

3 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

19. člen

(splošne določbe)

(1) Območje je zasebno zemljišče v poljavni rabi, za potrebe kampa in ostalih turističnih kapacitet v naselju in širše.

(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.

(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.

(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.

(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.

(6) Zagotovi se ustrezna odstranitev vodov gospodarske javne infrastrukture do objektov, ki se odstranjujejo.

20. člen

(prometne ureditve)

(1) Prometna ureditev obravnavanega območja se prilagaja obstoječemu prometnemu režimu v naselju.

(2) Dostop na območje UE 1 in UE2 se naveže na obstoječo javno pot JP 555671 v makadamski izvedi, ki poteka po zahodni strani obravnavanega območja. Vhod in uvoz v kamp bo izveden z nekategorizirane javne poti na severni strani kampa, ki poteka po zemljišču s parc. št. 1769, k.o. Golek. Tehnični elementi priključkov morajo biti v skladu s pravilniki s področja projektiranja cest. Zagotovljena mora biti ustrezna preglednost in prevoznost priključka.

(3) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavljajo v garažni hiši, v kleti poslovno-stanovanjskega objekta in na zahodni strani objekta v okviru zunanje ureditve.

21. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje v naselju Podlog, DN 125. Predvidena lokacija priključitve na obstoječi vodovod je na zemljišču s parc. št. 516, k.o. Golek, vod bo potekal do zemljišča s parc. št. 295/4, k.o. Golek, kjer bo izveden vodomerni jašek za potrebe poslovno-stanovanjskega objekta. Vod bo v nadaljevanju potekal do zemljišča s parc. št. 295/1, k.o. Golek, kjer bo nov vodomerni jašek iz katerega bodo izvedeni interni priključki za objekte kampa.

(2) Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrant v nadzemni izvedbi se postavi na JZ območja UE2, na parceli 295/4, k.o. Golek, in je javno dostopen. Znotraj območja se po potrebi izvede interno hidrantno omrežje s cevmi iz nodularne litine DN 100.

(3) Dovoli se zbiranje in uporaba deževnice.

(4) Pri projektiranju se upoštevajo občinski in državni predpisi ter tehnični pravilniki za vodovod. Upoštevajo se razvojni programi vodooskrbe v Občini Črnomelj.

22. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na območju urejanja je predvidena kanalizacija v ločenem sistemu. Kanalizacijsko omrežje v območju naselja Podlog ni izvedeno, zato se komunalne odpadne vode iz objektov v območju speljejo v malo čistilno napravo ustrezne kapacitete, ki bo izvedena na severni strani zemljišča s parc. št. 295/3, k.o. Golek. Za obratovanje male čistilne naprave se sklene pogodba z izvajalcem javne službe.

(2) Za odvod padavinske vode s streh objektov, cestišča in parkirišč se predvidi padavinska kanalizacija, ki se spelje v ponikovalni sistem znotraj obravnavanega območja in preko lovilca olj v malo čistilno napravo. Meteorno vodo s strehe poslovno-stanovanjskega objekta se lahko zadrži ter uporabi za sanitarne in druge potrebe.

(3) Izpust iz bazena se izvede preko deklorizacije v ponikalnico. V primeru izgradnje plavalnega ribnika se izpust ne izvede oziroma se izvedbo prilagodi tehnologiji.

(4) Pri projektiranju se upoštevajo občinski in državni predpisi ter tehnični pravilniki, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode.

23. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se praviloma uredi z uporabo toplotnih črpalk, sončne energije ter drugih alternativnih virov.

24. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Objekti v območju se priključijo na distributivno omrežje na obstoječi transformatorski postaji TP KZ Dragatuš 1968, ki stoji na zemljišču s parc. št. 956, k.o. Golek.

(2) Zgradi se nizkonapetostni 0,4 kV razvod, tipa 4 x 70 mm², od droga na zemljišču s parc. št. 521/3, k.o. Golek, do prostostoječe omarice locirane v območju OPPN, na mestu, ki omogoča stalen dostop.

(3) Električni vod bo potekal preko zemljišč s parc. št. 521/3, 517, 516, 512, 510/1, 295/4, vse k.o. Golek, do novo izvedene elektro omarice, ki bo postavljena na JZ strani zemljišča parc. št. 295/1. Nova 0,4 kV kabelska povezava bo položena prosto v zemljo, pod povoznimi površinami pa v obbetonirani PVC cevi Ø160 mm.

(4) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

(5) Ob robu območja OPPN se poleg EKK izvede tudi javna razsvetljava. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo t. i. svetlobnega onesnaževanja in sicer v skladu z določili uredbe, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

25. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na območju OPPN ni obstoječega TK omrežja. Za oskrbo območja z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje z navezavo na obstoječe omrežje v naselju Podlog.

(2) Za priključek na TK omrežje se izvede nov TK kablovod, ki bo potekal po zemljiščih s parc. št. 521/3, 517, 516, 512, 510/1, 295/4, vse k.o. Golek, do parcele s parc. št. 295/1, k.o. Golek.

26. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih prostornine od 120 do 900 l, znotraj območja urejanja. Lokacija odvzemnega mesta je ob dostopni javni poti ob vhodu v kamp. Zbiranje in odvoz ločeno zbranih odpadkov se zagotavlja v okviru internega ekološkega otoka v kampu. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z občinskimi predpisi.

(2) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati v skladu s predpisi.

4 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

27. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

Na območju OPPN ni evidentirane ali zavarovane kulturne dediščine.

5 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

28. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN ni območij in objektov ohranjanja narave.

29. člen

(varstvo tal in voda)

(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda.

(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s 22. členom tega odloka. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov.

(3) Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico).

30. člen

(varstvo zraka)

(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak. Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.

(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.

(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni.

(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo emisije snovi v zrak.

31. člen

(varstvo pred hrupom)

Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi II. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.

32. člen

(ravnanje s plodnim delom tal)

Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.

33. člen

(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)

Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalne podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.

34. člen

(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)

Pri zasnovi objektov in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne oziroma kopalne vode se v čim večji meri zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.).

6 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

35. člen

(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upoštevata projektni pospešek tal 0,125 g in uvrščenost območja v 7. stopnjo seizmične intenzitete potresa po evropski makroseizmični lestvici.

(2) V območju ni opredeljenih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost in plazovitost terena. V primeru dodatno ugotovljenih naravnih omejitev se izdela ustrezne geološke oziroma hidrološke raziskave ter na podlagi teh predvidi ustrezne rešitve gradenj na območju urejanja.

(3) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(4) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.

36. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarno varstvo območja OPPN se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.

(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.

(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.

(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.

37. člen

(potresna varnost)

(1) Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti objektov.

(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.

7 Načrt parcelacije

38. člen

(1) Načrt gradbenih parcel je prikazan na grafičnem načrtu 9 Načrt parcelacije.

(2) Možna so odstopanja od predvidenih mej gradbenih parcel do ±2 m. Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 41. člena tega odloka.

(3) Gradbene parcele se v smislu funkcionalnih zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave.

8 Etapnost izvedbe prostorske ureditve

39. člen

Izvedba ureditev in gradenj se dovoljena tako, da so posamezne etape zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.

9 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

40. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.

(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja.

(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.

(4) Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije. Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.

10 Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

41. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju v prostoru poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati nosilci urejanja prostora, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.

11 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

42. člen

Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti OPPN, o čemer s sklepom odloči Občina Črnomelj, se območje ureja z veljavnim Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj.

III. KONČNE DOLOČBE

43. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju OPPN prenehajo veljati določila izvedbenega dela Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Črnomelj.

44. člen

(hramba OPPN)

OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Črnomelj in Upravne enote Črnomelj. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

45. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3500-67/2012

Črnomelj, dne 22. maja 2013