Na podlagi 119. člena in v povezavi z 268. členom in drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/19) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 16. redni seji dne, 30. 9. 2021 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV NA KMETIJI GROBELNIK (ZGORNJE PREBUKOVJE)

1. člen

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje), se spreminja Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) (Uradni list RS, št. 38/2014).

2. člen

(1) Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) ( v nadaljevanju besedila SD OPPN) vsebujejo:

1. Besedilo, ki obsega:

·  odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN,

2. Grafika, ki obsega:

·  list 1A - izsek iz kartografskega dela OPN/DP

·  list 2A - prikaz območja na geodetskem načrtu

·  list 2B - posnetek obstoječega stanja

·  list 2C - izsek iz veljavnega OPPN

·  list 3A - prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

·  list 4A- zazidalna situacija s karakterističnim prerezom

·  list 5A - prikaz ureditve poteka omrežij in priključevanja na GJI

·  list 6A - prikaz ureditve za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred

·  naravnimi in drugimi nesrečami

3. Priloge, ki obsegajo:

·  smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

·  obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPPN,

·  povzetek za javnost,

·  spis postopka priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev OPPN.

(2) Zaradi sprememb in dopolnitev OPPN se grafični del osnovnega OPPN spremeni v delu, ki se nanaša na urbanistično arhitektonsko situacijo in komunalno situacijo.

(3) Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) je izdelal IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica, pod številko naloge 30/2019-SID OPPN.

(4) Podrobni načrt se v zbirki prostorskih aktov vodi pod identifikacijsko številko: 1527.

3. člen

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da glasi:

" (1) Območje obravnave se nahaja v kraju Zgornje Prebukovje. Veliko je cca. 5.652 m² in obsega parcele ali njihov del s parc. št. 554, 555/1 in 555/2 vse k.o. 738-Prebukovje.

(2) Gre za območje kmetijskih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo K1- najboljša kmetijska zemljišča.

(3) Ureditve priključkov na javno gospodarsko in okoljsko infrastrukturo lahko segajo tudi izven območja OPPN.".

4. člen

Besedilo 4. člena se spremeni tako, da glasi:

"(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI. Nove ureditve bodo zaradi širitve kmetije iz strnjenega naselja pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja.

(2) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

(3)Prometno bo ureditveno območje OPPN podrejeno navezano na lokalno cesto Ogljenšak –Kalše, preko obstoječe javne dovozne poti Zg. Prebukovje-Lastinja.

(4)Za potrebe novega hleva in skladišča pridelkov ter stanovanjskega objekta je treba zgraditi nove komunalne vode (vodovod, komunalna kanalizacija) in jih priključiti na obstoječo vodovodno omrežje, ki se bo priključevalo na območju obstoječega hleva južno od območja.

Za potrebe napajanja predvidenih objektov z električno energijo je treba izgraditi NN kablovod iz parc. št. 618/3 k.o. Prebukovje do predvidene nizkonapetostne omarice PMO na predvidenem objektu hleva. Fekalne vode stanovanjskega objekta je treba odvajati v MKČN, padavinske odpadne vode je treba odvajati v predvideno padavinsko kanalizacijo, z iztokom v gozd na severnem robu obravnavanega območja, tehnološka odpadna voda-gnojevka, se bo zbirala pod objektom.".

5. člen

Besedilo 5. člena se spremeni tako, da glasi:

" Načrtovana je gradnja hleva za govedo (50 GVŽ), skladišča pridelkov, koritastega silosa in stanovanjskega objekta, enostavnih in nezahtevnih objektov (pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov za lastne potrebe) ter objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske) opisanih v 4. členu in IV. poglavju.".

6. člen

Besedilo 6. člena se spremeni tako, da glasi:

"1. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo HLEVA:

·  horizontalne dimenzije: 45,50 m x 18,50 m ±5 m v vsako smer;

·  etažnost: klet (K)+pritličen (P)ali pritličen (P);

·  višina: 10,30 m±2 m;

·  tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika;

·  streha: dvokapnica z naklonom 20°- 30°, krita z okolju prijazno temno pločevinasto toplotno

·  izolirano kritino, oz. drugo temno ali rdečo kritino;

·  smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog;

·  lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4A: Zazidalna situacija s

·  karakterističnim prerezom.

2. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo SKLADIŠČA PRIDELKOV:

·  horizontalne dimenzije: 28,00 m x 15,00 m±2 m v vsako smer;

·  etažnost: pritličen z delno izkoriščenim podstrešjem;

·  višina: 8,30 m±2 m;

·  tloris objekta: podolgovata pravokotna oblika;

·  streha: dvokapnica z naklonom 20°- 30°, krita z okolju prijazno temno ali rdečo pločevinasto  toplotno izolirano kritino, oz. drugo temno ali rdečo kritino;

·  smer slemena je razvidna iz grafičnih prilog;

·  lega je določena z gradbeno linijo in mejo in razvidna iz karte št. 4A: Zazidalna situacija s

·  karakterističnim prerezom.

3. Dovoljena je gradnja KORITASTIH IN MONTAŽNIH SILOSOV, katerih višina je največ 2,5 m, razmerje stranic pa izhaja iz tehnologije.

4. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo STANOVANJSKEGA OBJEKTA:

·  gradnja stanovanjskega objekta je dopustna šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za hlev in strojno lopo;

·  dovoljen je podolgovat tlorisni gabarit osnovnega stanovanjskega objekta, z razmerjem stranic najmanj 1:1,4, širino največ 13 m in dolžino največ 19 m. Višinski gabarit je največ (K) +P+(M) do P+M. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 35° do 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,1 m, dovoljene so pravokotne frčade. Fasada objekta se oblikuje sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih objektov, uporabi se arhitekturne elemente pravilnik pravokotnih geometrijskih oblik. Dovoljenja je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Na fasadah je dovoljena uporaba kamna, betona, lesa, kovine in stekla. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena. Barva fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter fluorescentne barve se ne dovolijo.

Osnovnemu objektu je dovoljeno dodajati pomožne kubus na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta ravno streho, skupno površino do 30 m^2, njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta.

5. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo POMOŽNI OBJEKTOV:

(1) Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega oziroma nestanovanjskega objekta, pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho oziroma blago enokapnico, skrito za vencem.

(2) Odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od meje s cesto je min. 2 m.

(3) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta) oz. bliže ob pridobiti pisnega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.

(4) Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,50 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.

(5) Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,00 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.".

7. člen

Za poglavjem IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO se doda nov, 6.a člen, s sledečo vsebino:

" 6.a člen

(splošne določbe)

(1) Predvideno širitev kmetije se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo.

(2) Na mestih križanj načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.

(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.

(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.

(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.

(6) Obstoječi cestni priključek na javno pot mora biti izveden v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni lit RS, št. 86/2009). Upravljalec lokalne ceste oziroma javne poti ne zagotavlja zaščite pred vplivi obratovanja in vzdrževanja ceste in poti na objekte znotraj območja OPPN, kot npr. dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih gradenj v območju je obveznost investitorja novih posegov.

(7) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorski izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorski ureditveni pogoji oziroma splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka."

8. člen

Na koncu 8. člena se doda nov stavek, s sledečim besedilom:

" Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavljajo znotraj območja OPPN".

9. člen

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da glasi:

" (1) Območje OPPN se naveže na obstoječe primarno vodovodno omrežje, ki poteka po južnem robu območja OPPN. Predvideno je v podzemni izvedbi. V območju OPPN se predvidi vodomerni jašek na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih mestih in prometnih površinah se ne dopušča.

(2) Območje OPPN se oskrbuje s pitno vodo in požarno vodo. Hidranti v nadzemni izvedbi so izvedeni na jugozahodnem robu območja OPPN.

(3) Dovoli se zbiranje in uporaba deževnice za potrebe napajanja živali, zalivanja kmetijskih površin ipd. Dovoljeno in priporočeno je zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo, zalivanje zelenic, itd.

(4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno vodo na območju občine Slovenska Bistrica, tehnična pravila predpisov o oskrbi s pitno vodo in predpis o zaščiti vodnih virov na območju.".

10. člen

Besedilo 10. člena se spremeni tako, da glasi:

"(1) Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda-fekalne, meteorne in gnojiščne vode. Kanalizacijsko omrežje v naselju ni izvedeno, zato se komunalne odpadne vode iz objektov, ki so vezane na sanitarno vodo, speljejo v malo čistilno napravo ustrezne kapacitete. Na mali komunalni čistilni napravi ni dopustno obdelovati odpadnih voda iz kmetijske dejavnosti.

(2) Industrijsko odpadno vodo predstavlja gnojevka. Zbiranje gnojevke je predvideno pod objektom hleva. Vsi vodi za odvajanje odpadnih vod – gnojevke in zbirni kanali v hlevu morajo biti načrtovani vodotesno in odporno na gnojevko, oziroma urejeno v skladu z Uredbo

o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Ur.l. RS, št. 10/99, 7/2000, 41/2004-ZVO-1).

(3) Iz geološkega poročila o možnosti odvajanja meteorne vode na območju parcele št. 555/1 k.o. Prebukovje (izdelovalec Jaka Žibret s.p.) izhaja, da ponikanje ni možno, zato je odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Meteorno vodo s streh objektov v okviru objektov znotraj OPPN se lahko zadrži ter uporabi za potrebe delovanja hleva in sanitarne ter druge potrebe, višek se odvede v predvideno padavinsko kanalizacijo, s kontroliranim izpustom po nižje ležečih zemljiščih v lasti investitorja.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo, s kontroliranim izpustom po nižje ležečih zemljiščih v lasti investitorja.".

11. člen

Besedilo 11. člena se spremeni tako, da glasi:

" (1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje so obstoječi elektroenergetski vodi in objekti v lasti Elektra Maribor d.d. Objekti v območju se priključijo na distributivno omrežje, za kar bo potrebno zgraditi nov NN kabelski priključek od obstoječega NN omrežja NN izvod (1-03 Lastinja vas) iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Lastinja vas (t-435 OE Slovenska Bistrica) do nove prostostoječe NN priključno merilne omarice PS-PMO, v skladu s pogoji upravljavca.

(2) Dokončna lokacija trase predvidenih elektroenergetskih vodov se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije, pod pogoji upravljavca.

(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi."

12. člen

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da glasi:

"(1) V bližini in na območju posega potekajo obstoječe telekomunikacijske instalacije, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju OPPN. Dograditev mora biti v podzemni izvedbi, z ustreznim odmikom od predvidene elektro kabelske kanalizacije in vodovoda, v skladu s pogoji upravljavca.

(2) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.".

13. člen

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da glasi:

"Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno v stanovanjskem objektu. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.".

14. člen

V 15. členu se spremeni zadnji odstavek tako, da se glasi:

"Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del".

15. člen

Na koncu 15. člena se doda nov odstavek, s sledečim besedilom:

"Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasad,ipd).".

16. člen

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da glasi:

"(1) Območje občine spada po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka v I. stopnjo onesnaženosti.

(2) Objekta, hlev in skladišče pridelkov kot celota, morata biti po svoji dejavnosti ekološko čista, koncentracija smradu iz hleva, ki se sprošča v okolje, pri takem sistemu ne sme biti velika, oziroma mora biti zaradi zračnosti in velikosti hleva-kapaciteti zraka, minimalna. Nekaj več smradu se lahko sprosti ob mešanju in črpanju gnojevke in gnojnice ter odvozu gnojevke in gnoja na travniške in njivske površine – 2x letno.

(3) Prezračevanje prostorov hleva mora biti primerno in glede na namensko uporabo ustrezno urejeno – naravno in trajno vzgonsko. Prezračevanje se izvede tako, da se hladni zrak dovaja preko vetrnih zaves-mrež, ki preprečuje direktni udar hladnega zraka do živali, oziroma preko nameščenih podokenskih zračnih odprtin, ali izpod kapi strehe ter odvodom toplega zraka preko slemenskega zračnika po celotni dolžini hleva.

(4) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.

V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih del, je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

(5) V izogib onesnaženju zraka je treba objekt ogrevati na okoljsko neoporečne energente. Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in morajo imeti zgrajen dimnik z ustrezno višino.

(6) Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka."

17. člen

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da glasi:

"(1) Območje obravnave se nahaja na območju varovanja podtalnice. Obravnavano območje leži v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l. RS, št. 24/07, 32/11 in 22/13, 79/15 in 182/20).

Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.

(2) Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:

·  padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov,

·  industrijske odpadne vode in

·  komunalne odpadne vode.

Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s členom tega odloka, ki ureja odvajanje odpadnih voda. Odvajanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov.

(3) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

·  izkopi gradbenih jam predvidenih objektov morajo biti izvedeni najmanj 2.0 m nad najvišjo koto podzemne vode;

·  treba je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda;

·  padavinske vode je treba voditi v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v predvideno ponikovalnico;

·  odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilca olj iz katerega se nato odpadne padavinske vode speljejo v predvideno ponikovalnico;

·  industrijske odpadne vode se odvajajo v za to posebej pripravljene objekte (laguna, gnojišče);

·  pri gradnji se ne uporabljajo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

·  odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

·  vsa dela po projektu je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

·  na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

·  gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in voda zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;

·  ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr.: v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;

·  prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

·  v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega;

·  investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(4) Izdelati in predložiti je potrebno revidirano analizo tveganja za onesnaženje in sicer na način, ter v obsegu, kot to določata 50. in 51. člen Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur.l. RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/15). Iz rezultatov predmetne analize tveganja mora biti jasno razvidno, ali je tveganje za onesnaženje podzemne vode, vsled predvidenega posega, še sprejemljivo. Vse izsledke revidirane analize tveganja za onesnaženje je potrebno upoštevati pri izdelavi nadaljnje projektne dokumentacije za pridobitev upravnih dovoljenj in izvedbo gradnje.

Projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja je, s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega Živinorejskega zavoda, treba priložiti ustrezni program z gnojilnim načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega mora biti razvidno predvsem:

·  potrebna kapaciteta predvidene gnojne jame za polletno skladiščenje gnojevke,

·  možnost neobremenjenega gnojenja z upoštevanjem končnega staleža živali ter

·  zadostnost in lokacija razpoložljivih kmetijskih površin za predvideno gnojenje. Iz gnojilnega načrta mora biti jasno razvidno, da pri gnojenju niso presežene mejne vrednosti, določene z Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17). ".

18. člen

Besedilo 24. člena se spremeni tako, da glasi:

"(1) Faznost izvedbe ureditve in gradenj je dovoljenja tako, da so posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.

(2) Gradnja stanovanjskega objekta je dopustna šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za hlev in skladišče.

(3) Za gradnjo na posameznih parcelah, predvidenih v OPPN, so dovoljene tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja. Z začasno rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnost posega predlagana rešitev in občina.".

19. člen

Za 24. členom se doda nov, 24.a člen, s sledečo vsebino:

" 24.a člen

(parcelacija)

(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu akta.

(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi združujejo ali delijo, pri čemer se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji.

(3) Za zemljiške parcele, kjer gradbene parcele niso določene, se upošteva obstoječe zemljiške parcele, ki se lahko po potrebi delijo ali združujejo.

(4) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti, ipd.).".

20. člen

Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Grobelnik (Zgornje Prebukovje) so na vpogled na sedežu Občine Slovenska Bistrica.

21. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 9000-24/2021-0203-6

Datum: 30. 9. 2021

Občina Slovenska Bistrica

dr. Ivan Žagar, župan

Po sklepu št. 1000-3/2015-28

podžupan

Stanislav Mlakar