Na podlagi 3. in 7.
člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN,
57/11), 149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št.
41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – Skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 –
Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A in
108/09),
Pravilnika o oskrbi s pitno
(Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt, 41/08, 28/11), 3. in 17.
člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – Skl. US, 34/05 – Odl. US,
44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06, 139/06 – Odl. US, 17/08, 21/08 –
popr., 76/08 – ZIKS-1C, 109/09 – Odl. US, 108/09, 45/10 – ZIntPK, 9/11),
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 63/09), 3. in 4. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ribnica
(Uradni list RS, št. 35/95), 17. člena
Statuta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 17/12) in 16. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 17/12) je Občinski svet Občine Ribnica na 12. seji
dne 12. 7. 2012 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Ribnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina) |
(1) Ta odlok določa
pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarske javne službe
oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) na
celotnem območju Občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina), pogoje
pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo ter
pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine.
|
(2) Podrobnejšo
vsebino o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje
javne službe opredeli upravljavec v Tehničnem pravilniku o javnem
vodovodu na območju Občine Ribnica, h kateremu da soglasje župan Občine
Ribnica in ga upravljavec objavi na svoji spletni strani. |
2. člen |
(namen) |
Namen tega odloka je:
|
– zagotavljanje varne
in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
|
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad
izvajanjem gospodarske javne službe. |
3. člen |
(pojmi) |
(1) Izrazi,
uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen: |
– Lastnik javnih
vodovodov na območju občine je Občina Ribnica razen na infrastrukturnih
objektih in napravah, ki so v mešani lasti s sosednjimi občinami.
|
– Uporabnik pitne
vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja
vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik). |
– Izvajalec
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna oseba, ki ji je
občina poverila izvajanje gospodarske javne službe. Izvajalec mora biti
tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti
in je odgovoren za kakovostno izvajanje gospodarske javne službe.
|
– Upravljavec javnega
vodovoda (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je izvajalec gospodarske
javne službe. |
– Upravljavec
zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v
okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za
upravljanje z zasebnim vodovodom. |
– Javni vodovod je
vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi
en ali več primarnih ali transportnih vodovodov. Gradbeno inženirski
objekti, cevovodi in oprema javnih vodovodov so občinska gospodarska
javna infrastruktura. Javni vodovod je namenjen opravljanju storitev
gospodarske javne službe. |
– Zasebni vodovod je
vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in
namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. |
– Priključek stavbe
na sekundarni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je
del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in obračunskim
vodomerom in je v lasti lastnika stavbe. Sestavljen je praviloma iz:
|
– priključnega sklopa
na sekundarno omrežje, |
– dovodne cevi na
odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, |
– ventila pred
obračunskim vodomerom, |
– čistilnega kosa in
montažno – demontažnega kosa (odvisno od nazivnega premera),
|
– obračunskega
vodomera z nepovratnim ventilom, |
– ventila za
vodomerom, |
– vodomernega mesta.
|
Vodovodni priključek
ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture. |
– Interno vodovodno
omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med ventilom
za obračunskim vodomerom in posameznimi mesti uporabe pitne vode.
Interno vodovodno omrežje ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture.
|
– Vodomerno mesto je
zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer.
Vodomerno mesto je del priključka stavbe na sekundarni vodovod.
|
– Obračunski vodomer
je naprava, s katero se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
|
– Interni vodomer je
naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi
za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne
vzdržuje in ne uporablja za obračun. |
– Števnina je
prispevek, ki se zbira in porablja namensko za menjavo obračunskih
vodomerov. |
– Vzdrževalnina je
nadomestilo za stroške izvajanja rednih pregledov, obnove in popravil
vodovodnega priključka ter vodenja predpisanih evidenc o opremi in
trasah priključkov. |
– Vodarina je znesek,
ki vključuje poleg cene pitne vode še vse prispevke, davke in takse.
|
(2) Ostali pojmi,
uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot pojmi, ki se uporabljajo
v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08; v
nadaljnjem besedilu: pravilnik). |
II. IZVAJANJE
DEJAVNOSTI OSKRBE S PITNO VODO |
4. člen |
(način izvajanja
gospodarske javne službe) |
(1) Gospodarska javna
služba oskrbe s pitno vodo se po tem odloku izvaja na način kot je
določen v predpisu, ki ureja gospodarske javne službe v Občini Ribnica.
|
(2) Izvajalec
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je javno podjetje Hydovod
d.o.o., družba za komunalno dejavnost Ljubljanska cesta 38, 1330 Kočevje
(v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnega vodovoda). |
(3) Upravljavec
javnega vodovoda izvaja storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno
vodo v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in tem
odlokom. |
5. člen |
(določitev
upravljavca zasebnega vodovoda) |
(1) Če je stavba na
poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonom ali drugim predpisom
priključitev na javni vodovod ni obvezna, se lahko oskrba s pitno vodo
zagotavlja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje
zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu ali drugem
predpisu. |
(2) Zasebni vodovod
mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v
katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s
pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,
turistična ali živilska dejavnost. |
(3) Za upravljavca
zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so
lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega
vodovoda. |
(4) Če med osebami,
ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe
prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega
vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi upravljavca,
ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
6. člen |
(obseg storitev
gospodarske javne službe) |
(1) V okviru storitev
gospodarske javne službe mora upravljavec javnega vodovoda zagotoviti:
|
– oskrbo s pitno vodo
vsem uporabnikom storitev gospodarske javne službe pod enakimi pogoji v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
|
– pridobivanje
podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna
storitev gospodarske javne službe, |
– vzdrževanje
objektov in opreme javnega vodovoda, |
– nadzor priključkov
stavb na sekundarni vodovod in vzdrževanje delov teh priključkov, ki
niso daljši od 50 m, |
– vzdrževanje javnega
hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, skladno s predpisi
in obsegom zagotovljenih sredstev s strani občine, |
– izvajanje
notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu,
skladno z veljavno zakonodajo, |
– monitoring
kemijskega stanja vodnih virov, |
– monitoring količine
iz vodnih virov odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda,
|
– označevanje
vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne
vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo, |
– izvajanje in
pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema, |
– spremljanje stanja
vodnih izgub, |
– izdelavo programa
ukrepov v primeru izrednih dogodkov, v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– vodenje evidenc v
skladu s pravilnikom, |
– ostale storitve v
skladu s pravilnikom. |
(2) Monitoring
kemijskega stanja vodnega vira se izvaja na tistih vodnih virih, ki
oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen
v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki
ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki
ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo
površinska voda. |
(3) Upravljavec
javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov,
ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno
izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in
zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. |
7. člen |
(oskrba s pitno vodo
iz zasebnih vodovodov) |
(1) V okviru lastne
oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega
vodovoda zagotoviti: |
– oskrbo s pitno vodo
vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji, v skladu s predpisi, ki
urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, |
– redno vzdrževanje
objektov in opreme zasebnega vodovoda, |
– vzdrževanje
zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu
s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, |
– nadzor priključkov
stavb na zasebni vodovod, |
– monitoring količine
iz vodnih virov odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda,
|
– meritve količin
dobavljene vode in obračun storitev, |
– obvezno udeležbo
pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira
upravljavec javnega vodovoda, |
– vodenje zahtevanih
evidenc v skladu s pravilnikom, |
– ostale storitve v
skladu s pravilnikom. |
(2) Upravljavec
zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k
projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora. |
8. člen |
(evidenca vodovodov) |
Upravljavci vodovodov
morajo, skladno s pravilnikom, zaradi vodenja evidenc o vodovodih
poročati ministrstvu za okolje in prostor, ki vodi evidenco o javnih in
zasebnih vodovodih. |
9. člen |
(uporaba storitev
gospodarske javne službe) |
(1) S storitvami
gospodarske javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v
katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se
opravljajo storitve državnih in občinskih gospodarskih javnih služb.
|
(2) Za storitve
gospodarske javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
stavb in gradbenih inženirskih objektov, če: |
– iz vode nastaja
zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki
ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo, |
– je namen rabe vode
proizvodnja pijač, |
– se voda rabi za
tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
|
– se voda rabi za
polnjenje bazenskih kopališč ali |
– se voda rabi za
namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
(3) Ne glede na
določbe prve alinee prejšnjega odstavka se za storitve gospodarske javne
službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih
objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih
gospodarskih javnih služb. |
10. člen |
(območja izvajanja
oskrbe s pitno vodo) |
(1) Občina Ribnica
mora zagotavljati izvajanje storitev gospodarske javne službe na vseh
njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se
oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m3 pitne vode na dan. |
(2) Lastna oskrba
prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev gospodarske javne
službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno
območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno
povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode
na dan. |
11. člen |
(oskrbovalna območja) |
(1) Oskrbovalna
območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo iz
javnega vodovoda so: |
– Vodooskrbni sistem
Kočevje–Ribnica–Sodražica: Blate, Breg pri Ribnici, Dolenja vas, Dolenje
Podpoljane, Dolenji Lazi, Dule, Goriča vas, Grčarice, Grič, Hrovača, Kot
pri Rakitnici, Lipovec, Nemška vas, Ortnek, Otavice, Praproče,
Prigorica, Rakitnica, Ribnica, Velike Poljane, Zapuže pri Ribnici,
Žlebič. |
– Vodovodni sistem
Kot–Jurjevica–Breže: Breže, Jurjevica, Kot pri Ribnici |
– Vodovodni sistem
Frančišek: Bukovica, Dane, Sajevec. |
(2) Območja, kjer se
opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami gospodarske javne službe, in
območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so
določena in označena na karti, ki je sestavni del tega odloka kot
priloga št. 1. |
12. člen |
(priključitev stavb
na javni vodovod) |
(1) Predvideno
poselitveno območje mora biti, pred dajanjem v uporabo novih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev
objektov, opremljeno z javnim vodovodom, skladno z določbami pravilnika
in tega odloka. |
(2) Na poselitvenem
območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali
gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni
zagotovljenega odvajanja odpadnih voda. |
(3) Če je na območju,
na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod,
že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec javnega vodovoda
izvede priključitev na vodovod le v primeru, ko je objekt že priključen
na javno kanalizacijo. |
(4) Če na območju, na
katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, še
ni zgrajena javna kanalizacija,lahko upravljavec javnega vodovoda izda
soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če je komunalna
odpadna voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno napravo ali
nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za
čiščenje komunalne odpadne vode. |
IV. OBJEKTI IN
NAPRAVE LASTNIKA IN UPORABNIKOV |
13. člen |
(objekti in naprave v
lasti občine) |
(1) Objekti in
naprave v lasti občine so javni vodovodi in drugi objekti in naprave.
Upravljavec javnega vodovoda upravlja s temi objekti na podlagi pogodbe,
sklenjene na podlagi tega odloka. |
(2) Drugi objekti in
naprave iz prvega odstavka tega člena so: |
– vodnjaki,
črpališča, prečrpališča in zajetja, objekti in naprave za obdelavo
(čiščenje in pripravo) pitne vode, |
– vodohrani in
razbremenilniki, |
– javno hidrantno
omrežje, |
– naprave za dviganje
in reduciranje tlaka vode na omrežju, |
– funkcionalna
zemljišča objektov iz tega člena, namenjena normalni rabi objekta.
|
(3) Objekti in
naprave v lasti občine in v upravljanju upravljavca javnega vodovoda
predstavljajo javno vodovodno omrežje. |
(4) Vodenje katastra
javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo
prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost in
skladno z določili predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. |
14. člen |
(objekti in naprave
uporabnikov) |
Objekti in naprave,
ki so last lastnikov stavbe, so: |
– vodovodni
priključek, |
– vodomerno mesto
(jašek ali niša), |
– interno vodovodno
omrežje, |
– objekti in naprave,
vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidranti, interni
vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni
varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in
požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi
objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za
pogodbeno dogovorjenim mestom. |
V. GRADNJA
VODOVODNEGA PRIKLJUČKA IN PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
15. člen |
(obveznost
priključitve na javni vodovod) |
(1) Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami gospodarske javne službe,
rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega
objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe
na sekundarni vodovod. |
(2) Če se v stavbi
oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se
oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami gospodarske javne službe,
rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je
izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
– oddaljenost stavbe
oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od
200 m ali |
– izvedba priključka
stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je
povezana z nesorazmernimi stroški. |
(3) Občina v svojem
programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja
oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne
bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov
priključitve. |
16. člen |
(priključek stavbe na
javni vodovod) |
(1) Na javni vodovod
se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. |
(2) Če je treba
priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek
stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se
šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni
vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
|
(3) Priključek na
javni vodovod je lahko stalen ali začasen. |
17. člen |
(priključek drugih
objektov brez soglasja upravljavca) |
Lastnik stavbe ne sme
dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno
vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja
upravljavca javnega vodovoda. |
18. člen |
(storitve v zvezi s
priključki stavb na sekundarni vodovod) |
(1) Priključek stavbe
na sekundarni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim
vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri uporabniku
pitne vode. |
(2) Dolžina
vodovodnega priključka stavbe ne sme biti daljša od 50 m. |
(3) Načrtovanje,
gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na
javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni
vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
(4) Upravljavec
javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni
vodovod, uporabnik pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in
opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje
dopustiti. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah
in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh
priključkov. Stroški vodenja te evidence se pokrivajo iz sredstev
zbranih vzdrževalnin priključkov stavbe. |
19. člen |
(prepoved lastne
oskrbe s pitno vodo) |
(1) Na oskrbovalnem
območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami
gospodarske javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno
oskrbo s pitno vodo. |
(2) Vodni vir, ki
zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno
oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
20. člen |
(lastna oskrba
prebivalcev) |
Če je stavba ali več
stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz tega
odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo
lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje
zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 5. in 7. člena tega odloka. |
21. člen |
(pogoj za
priključitev) |
(1) Priključek na
javni vodovod je dovoljen samo s pisnim soglasjem, ki ga izda
upravljavec javnega vodovoda, ki priključitev tudi izvede. Soglasje se
izda v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora. |
(2) Investitor je
dolžan zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s
soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka in spremembe na
priključku mora lastnik stavbe ponovno pridobiti soglasje upravljavca
javnega vodovoda. |
22. člen |
(pogoji za
priključitev) |
(1) Priključitev na
javni vodovod mora biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, z
zahtevami projektne dokumentacije in v skladu s pogoji upravljavca
javnega vodovoda. |
(2) Upravljavec
javnega vodovoda je dolžan izvesti priključitev ali zagotoviti povečan
odjem, če so izpolnjeni pogoji za izvedbo priključitve in če to
dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega
vodovoda (prepustnost omrežja), na katerega se uporabnik priključuje.
|
(3) V primeru, da
kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda (pretok, pritisk
in podobno) ne omogočajo novih priključkov, je upravljavec javnega
vodovoda dolžan uporabnika in občino seznaniti o trenutnih razmerah ter
o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna. |
23. člen |
(javno pooblastilo
upravljavcu javnega vodovoda) |
(1) Upravljavec
javnega vodovoda skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov in
urejanje prostora, opravlja na območju Občine Ribnica na podlagi javnega
pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem gospodarske javne
službe po tem odloku: |
– izdaja potrdila,
projektne pogoje, smernice, mnenja in soglasja, vse v skladu s predpisi,
ki urejajo prostorske ureditve, prostorske akte, graditev objektov in
urejanje prostora, |
– izdaja soglasja za
priključek. |
(2) Stroški, ki
nastanejo pri izvajanju javnega pooblastila, se pokrivajo iz proračuna
občine. |
(3) Investitor mora
vlogi za izdajo listin iz prvega odstavka tega člena priložiti naslednjo
dokumentacijo: |
a) za smernice in
mnenja: |
– dokumentacijo, ki
jo določajo predpisi o urejanju prostora. |
b) za pogoje in
soglasja: |
– dokumentacijo, ki
jo določajo predpisi o graditvi objektov, |
– projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve ter z
načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij.
|
(4) Podrobnejše
dokumentacijo iz prejšnjega odstavka določi upravljavec javnega vodovoda
in jo objavi na svoji spletni strani. Pred objavo na spletni strani si
mora upravljavec javnega vodovoda pridobiti soglasje pristojnega
občinskega upravnega organa. |
(5) Projektne pogoje
izdaja upravljavec javnega vodovoda tudi k tistim gradnjam objektov, ki
se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v
primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna
prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta. |
24. člen |
(sodelovanje na
tehničnih pregledih) |
Upravljavec javnega
vodovoda sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih
objektov. |
25. člen |
(vsebina soglasja za
priključitev) |
Pri izdaji soglasja
za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec javnega
vodovoda določiti: |
– minimalne odmike
objektov od vodovodnega omrežja, |
– pogoje in navodila
za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem
novogradenj, |
– pogoje glede trase,
globine in profila priključnega omrežja ter priključnega mesta na javno
omrežje, |
– profil in tip
vodomera, |
– lokacijo, obliko in
velikost vodomernega mesta, |
– posebne zaščitne
ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih
virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode, |
– pogoje križanja
komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem, |
– mesto priključitve
na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec javnega
vodovoda in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih,
kjer je predvidena trasa vodovoda, |
– druge zahteve, ki
so pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo. |
26. člen |
(podrobnejši pogoji
izvedbe priključka) |
Podrobnejše pogoje
izvedbe vodovodnega priključka določi upravljavec javnega vodovoda s
tehničnim pravilnikom, h kateremu da predhodno soglasje župan, objavi pa
se na spletni strani upravljavca javnega vodovoda. |
27. člen |
(varovanje
vodovodnega omrežja) |
(1) Investitor si
mora pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda za vse gradnje,
rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije
posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.
|
(2) Investitor,
izvajalec gradbenih ali drugih del, pravne in fizične osebe, ki
opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za
ta dela pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda, zagotoviti
zakoličbo komunalnih vodov ter pokriti vse s tem nastale stroške,
vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del
zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje oziroma naprave nepoškodovane.
|
(3) Vse stroške za
morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec gradbenih ali
drugih del po svoji krivdi, nosi povzročitelj. Ti stroški zajemajo
neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano
električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske
stroške, ki pri tem nastanejo. |
28. člen |
(predpogoj za
izgradnjo priključka) |
(1) Priključitev
stavbe na javni vodovod je možna le z vgradnjo oziroma izgradnjo
zunanjega vodomernega mesta (jaška), ki mora imeti primerno toplotno
zaščito, ki ščiti vodomer pred zmrzovanjem. Vodomerno mesto se zgradi na
najkrajši možni razdalji od sekundarnega vodovoda, praviloma na
zemljišču lastnika stavbe, z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in
zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu javnega vodovoda. |
(2) Izjemoma in v
primeru upravičenih razlogov (npr. strnjena gradnja ob ulici ali cesti
in podobno) se lahko vodomerno mesto (jašek) zgradi znotraj objekta, ki
se priključuje na javni vodovod. |
29. člen |
(način izvedbe
priključka) |
(1) Priključek stavbe
je del objekta in je last lastnika stavbe. |
(2) Priključek stavbe
je skupaj z vodomernim mestom dolžan lastnik stavbe zgraditi na lastne
stroške. Pri tem je dolžan montažna dela skupaj z dobavo materiala za
izvedbo priključnega sklopa na sekundarno omrežje, postavitev dovodne
cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom ter
namestitev obračunskega vodomera vključno z ventili pred in za
vodomerom, zaupati upravljavcu javnega vodovoda. |
(3) Po končani
gradnji se priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu
javnega vodovoda, ki lastnika objekta vpiše v kataster javnega vodovoda
in v register priključkov. |
30. člen |
(rok za izvedbo
priključka) |
(1) Upravljavec
javnega vodovoda je dolžan izvesti priključitev na javni vodovod ali
zagotoviti povečan odjem najkasneje v 30 dneh po tem, ko je uporabnik
izpolnil naslednje pogoje: |
– pridobil gradbeno
dovoljenje, |
– pridobil soglasje
za priključitev, |
– izpolnil pogoje
soglasja, |
– zgradil merilno
mesto (prostor za vodomer) v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi
predpisi ter tehničnim pravilnikom, |
– uredil odvajanje
komunalne odpadne vode, |
– sklenil z
upravljavcem javnega vodovoda pogodbo o dobavi pitne vode. |
(2) Po priključitvi
objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco
uporabnikov. |
31. člen |
(vzdrževanje
vodovodnega priključka) |
(1) Vzdrževanje
vodovodnega priključka zajema: |
a) Tekoče vzdrževanje
vodovodnega priključka, ki zajema: kontrolo vodotesnosti ter popravilo
okvar na vodovodnem priključku in zagotavljanje funkcionalnosti
vodovodnega priključka. |
b) Obnovo vodovodnega
priključka, pri čemer se mora vodovodni priključek obnoviti:
|
– če njegovo stanje
kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne
izgube; |
– če njegovo stanje
ogroža varnost oskrbe z vodo; |
– če je priključek
zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
– v primeru
rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela
javne infrastrukture in upravljavec javnega vodovoda ugotovi dotrajanost
priključka. |
(2) Vsa vzdrževalna
dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja
upravljavec javnega vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to
usposobljeni izvajalec. |
(3) Lastnik ali
najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in
delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter
njegovo vzdrževanje. Ob tem se je predstavnik upravljavca javnega
vodovoda dolžan identificirati s službeno izkaznico. |
(4) Stroški
vzdrževanja priključkov se krijejo iz sredstev vzdrževalnine na način,
ki je podrobneje določen v 40. členu tega odloka. |
(5) Objekti in
omrežje vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni.
Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca
javnega vodovoda. Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno
dostopno predstavnikom upravljavca javnega vodovoda. |
32. člen |
(začasna priključitev
na javni vodovod) |
(1) Upravljavec
javnega vodovoda lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za
gradbišča, javne prireditve, kmetijske namene, začasne objekte in
podobne primere pod pogojem, da je začasni priključek tehnično možno
izvesti in če se s tem ne poslabšajo pogoji oskrbe z vodo drugih
uporabnikov, priključenih na javni vodovod oziroma če se s tem ne vpliva
na kakovost vode. |
(2) Uporabnik mora k
vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno
dovoljenje, prijavo prireditve, soglasje lokalne skupnosti ali podoben
dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod.
Upravljavec javnega vodovoda dovoli začasno priključitev in izvede
začasni priključek v roku 30 dni, če uporabnik vloži popolno vlogo in
pridobi soglasje. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po
navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec javnega
vodovoda lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za
določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. Izvedbo začasnega
priključka izvrši upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika.
|
(3) Uporabnik lahko
zaprosi za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka. Prošnji za
podaljšanje roka uporabe začasnega priključka upravljavec javnega
vodovoda lahko ugodi, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni.
|
(4) Tudi v primerih
začasne priključitve na javni vodovod morajo uporabniki skleniti pogodbo
o dobavi pitne vode. |
(5) Izvedba začasnega
priključka ni pogojena s predhodno zagotovitvijo odvajanja odpadnih
voda. |
33. člen |
(spremembe na
priključkih) |
(1) Sprememba
dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega dela priključka in
zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za
nov vodovodni priključek. |
(2) Upravljavec
javnega vodovoda je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi
pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku
15 dni od nastale spremembe upravljavcu sporočiti spremembo lastništva
priključka ali plačnika storitev z odčitanim stanjem obračunskega
vodomera na dan spremembe. |
(3) Prenos lastništva
priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično
osebo je mogoč pod pogojem, da dotedanji uporabnik nima odprtih terjatev
do upravljavca javnega vodovoda iz tega priključka. Če obstaja terjatev,
prenos priključka oziroma sprememba plačnika ni možna. Priključitev
novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po
določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod. |
VI. MERJENJE PORABE
PITNE VODE |
34. člen |
(merjenje količin
porabljene vode) |
(1) Količina
porabljene vode iz vodovoda se meri (obračunava) v m3 (kubični meter) z
odčitkom obračunskega vodomera. |
(2) Upravljavec
javnega vodovoda je dolžan pri uporabniku odčitati stanje na vodomeru
najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in
večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec. |
(3) V vmesnem času se
uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini
povprečne mesečne porabe prejšnjih obračunskih obdobij. Uporabnik lahko
v vmesnem času tudi sam posreduje odčitek stanja vodomera. |
(4) Ob zamenjavi
vodomera je upravljavec javnega vodovoda dolžan obvezno odčitati stanje
vodomera. |
(5) Ob spremembi cene
vode upravljavec javnega vodovoda praviloma ne odčita vodomerov, temveč
se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne
porabe vode v preteklih obdobjih. Uporabnik lahko na dan spremembe cene
vode sam odčita stanje vodomera in ga v roku 8 dni sporoči upravljavcu
javnega vodovoda. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje
vodomera. |
35. člen |
(namestitev
obračunskega vodomera) |
(1) Vsakemu novemu
uporabniku namesti upravljavec javnega vodovoda obračunski vodomer.
Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
|
(2) Tip, velikost in
mesto namestitve obračunskega vodomera (vodomernega jaška) določi
upravljavec javnega vodovoda samostojno, vendar v skladu s projektom,
veljavnimi predpisi in podrobnejšimi tehničnimi pravili, ki jih določi
upravljavec javnega vodovoda s soglasjem župana in jih objavi na svoji
spletni strani. |
(3) Obračunski
vodomer mora biti pregledan in žigosan s strani pristojnega urada za
kontrolo meril. |
(4) Upravljavec
javnega vodovoda vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne
preglede in za menjavo. Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja
skladno z veljavno zakonodajo. |
(5) Stroški kontrole,
umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera se pokrivajo
iz namensko zbranih sredstev števnine. |
(6) V primeru
poškodovanja vodomera zaradi malomarnosti (zmrzal, poškodbe ipd.), je
menjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz naslova števnine.
|
(7) Vodovodni
priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, morata biti
upravljavcu javnega vodovoda vedno dostopna za redne preglede.
|
(8) Uporabnik ne sme
odstraniti, prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera,
niti odstraniti plombe. |
36. člen |
(interni vodomeri) |
(1) V interni hišni
napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni
vodomeri, ki služijo uporabnikom ali upravljavcu interne napeljave za
kontrolo porabe na različnih mestih oziroma za porazdelitev stroškov
porabe vode. |
(2) Upravljavec
javnega vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih tudi ne uporablja za
obračun vode, razen v primeru, če skleneta upravljavec javnega vodovoda
in uporabnik o tem posebno pogodbo. |
37. člen |
(preverjanje točnosti
vodomerov) |
Uporabnik ima poleg
rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno
kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost
obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z
veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi stroške preizkusa upravljavec
javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. Zahteva za izredno
kontrolo mora biti pisna. |
38. člen |
(okvare na
priključkih in vodomerih) |
(1) Vsako okvaro na
priključku ali obračunskem vodomeru mora uporabnik prijaviti pristojni
službi za prijavo okvar upravljavca javnega vodovoda. Okvaro mora
upravljavec javnega vodovoda odpraviti najkasneje v roku 15 dni. Ta rok
se lahko podaljša, če mora upravljavec javnega vodovoda pridobiti
zakonsko potrebna soglasja. Stroški odprave napake se krijejo iz
sredstev vzdrževalnine. |
(2) Če na priključku
ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika (npr.
zaradi zmrzali, udara vroče vode, mehanskih poškodb), nosi stroške
popravila uporabnik. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec javnega
vodovoda. |
(3) Upravljavec
javnega vodovoda je dolžan pri vsaki odstranitvi (zamenjavi) vodomera
seznaniti uporabnika z odčitanim stanjem. Ob menjavi se sestavi
zapisnik, ki ga podpiše tudi uporabnik, ki prejme en izvod zapisnika. Če
uporabnik ob menjavi ni prisoten, mu je potrebno zapisnik poslati po
pošti v roku 15 dni po zamenjavi. |
VII. OBRAČUN PORABE
PITNE VODE |
39. člen |
(cena oskrbe s pitno
vodo) |
(1) Cena storitve
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je skladno z državnimi
predpisi sestavljena iz: |
– vodarine,
|
– omrežnine,
|
– stroškov vodnih
povračil, |
ki se na računu
prikazujejo ločeno. |
(2) Vodarina pokriva
stroške izvajanja gospodarske javne službe in se uporabnikom obračunava
na podlagi odčitka porabe na obračunskem vodomeru oziroma v obliki
akontacije, določene glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem
obdobju. |
(3) Omrežnina pokriva
letne stroške javne infrastrukture in se uporabnikom praviloma
obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov. |
(4) Stroški vodnih
povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in
se praviloma obračunavajo mesečno. |
40. člen |
(vzdrževalnina) |
(1) Vzdrževalnina je
plačilo stroškov rednih pregledov in nadzora delovanja cevovodov in
opreme vodovodnih priključkov, vodenja predpisanih evidenc o opremi in
trasah teh priključkov ter njihovega investicijskega in tekočega
vzdrževanja (popravila in prenove), ki vključuje tudi postopni prenos
vodomerov na primerno lokacijo izven objekta, ki je čim bližje parcelni
meji lastnika stavbe, ki jo ob ceni vode plačujejo uporabniki.
|
(2) Upravljavec je
pri vzdrževalnih delih iz prejšnjega odstavka, na delu priključka ki
poteka po zemljišču, ki je v lastništvu lastnika stavbe, dolžan
vzpostaviti prvotno stanje, pri čemer: |
– mora na
travniku/zelenici vzpostaviti prvotno stanje na način, da je možna
zatravitev, pri čemer mora za zatravitev poskrbeti uporabnik oziroma
lastnik stavbe; |
– mora zamenjati
celotno površino asfaltiranega oziroma drugače tlakovanega dvorišča samo
v primeru, če z deli poškoduje več kot 1/3 površine. V primeru, da ni
mogoče dobaviti enakih tlakovcev ali drugega gradbenega materiala, s
katerim je izvedena zaključna obdelava dvorišča, mora upravljavec
vzpostaviti prvotno stanje z materialom podobnega videza oziroma oblike;
|
– mora vzpostaviti
prvotno stanje ograj, pomožnih objektov, podpornih zidov in podobno samo
v primeru, da so te zgrajene z vsemi potrebnimi upravnimi dovoljenji in
soglasji, v nasprotnem primeru vzpostavitev prvotnega stanja bremeni
uporabnika oziroma lastnika stavbe. |
(3) Pred samo
prestavitvijo priključka sta uporabnik in upravljavec zavezana k temu,
da dogovorno določita potrebna dela na način, da so posegi kar
najmanjši. Kolikor bi vzpostavitev prvotnega stanja pomenila
nesorazmerne stroške glede na investicijo, je uporabnik dolžan z
upravljavcem doseči dogovor o ustrezni nadomestni rešitvi. |
(4) Vzdrževalnina ne
zajema vzdrževanja in prestavitve industrijskih vodomernih mest
(armirano betonski jaški, LTŽ pokrovi itd.) in drugih vodomerov z
dimenzijo nad DN 40, kakor tudi ne vzdrževanja in obnove dela priključka
stavbe znotraj stavbe. |
(5) Upravljavec pred
izvedbo del zamenjave priključka obvesti lastnika oziroma uporabnika
priključka. |
41. člen |
(števnina) |
Števnina je plačilo
stroškov storitve upravljavca, ki jih ob ceni vode plačujejo uporabniki,
za vzdrževanje, umerjanje, overjanje in zamenjavo vodomerov, ki jih je,
skladno z odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila, dolžan
izvajati upravljavec, posodobitev sistema odčitavanja vodomerov ter
vodenje predpisanih evidenc o vodomerih. |
42. člen |
(način vodenja
sredstev in višina sredstev) |
(1) Sredstva,
pridobljena iz vzdrževalnine in števnine, mora upravljavec javnega
vodovoda voditi ločeno. |
(2) Višino prispevka
za vzdrževalnino in števnino določi na predlog upravljavca javnega
vodovoda pristojni občinski organ. |
43. člen |
(posebni primeri
obračuna) |
(1) V primeru, da
upravljavec javnega vodovoda ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari
ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se
obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega merjenega obračunskega
obdobja pred okvaro. |
(2) V primeru, ko
vodovodni priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se pri
obračunu porabe vode upoštevajo določila državnih predpisov. |
VIII. EVIDENCE
UPORABNIKOV |
44. člen |
(evidence
uporabnikov) |
(1) Za potrebe
poslovanja upravljavec javnega vodovoda vodi in vzdržuje evidenco
uporabnikov. |
(2) Osnovna evidenca
uporabnikov javnega vodovoda za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
|
– šifro uporabnika,
|
– ime, priimek in
naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča nosilca odjemnega mesta
(ulica, kraj, hišna številka, telefonska številka, število oseb v
gospodinjstvu, TRR plačnika, koordinate odjemnega mesta, način obračuna,
odčitki …), |
– finančne podatke,
vezane na zaračunavanje in plačilo storitev, |
– datum vnosa in
sprememb podatkov. |
(3) Upravljavec lahko
za posameznega uporabnika v postopku izterjave zbira tudi podatke o:
|
– zaposlitvi,
|
– številki osebnega
računa, |
– EMŠO; |
– davčni številki,
|
– deležu lastništva.
|
(4) Evidenca
uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje
podatke: |
– šifro uporabnika in
plačnika, |
– naziv firme oziroma
samostojnega podjetnika (naziv, ulica, kraj, hišna številka, način
obračuna, koordinate odjemnega mesta, odčitki …), |
– transakcijski
račun, |
– davčno številko,
|
– finančne podatke,
vezane na zaračunavanje in plačilo storitev, |
– kontaktne osebe,
|
– datum vnosa in
sprememb podatkov. |
(5) Poleg navedenih
podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
– podatke o merilnih
napravah in priključnem cevovodu, |
– lastništvo
nepremičnine, |
– podatke o
upravljavcu nepremičnine. |
45. člen |
(dodatne evidence v
stavbah) |
(1) Uporabniki ter
upravniki večstanovanjskih oziroma večlastniških stavb morajo
upravljavca pravočasno pisno obveščati o: |
– statusnih in
lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in
odjemalcem, |
– vseh spremembah
naslova za dostavo računov in drugih podatkih. |
(2) Pisno obvestilo
iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja
in obsega: |
– ime, priimek in
naslov dotedanjega in novega odjemalca, |
– dokazilo o podlagi
za spremembo uporabnika, |
– številko in naslov
odjemnega mesta, |
– podpisano izjavo
novega uporabnika, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
|
(3) Do prejema
popolnega obvestila in poravnave vseh obstoječih finančnih obveznosti je
za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik. |
46. člen |
(plačilo in
opominjanje) |
(1) Uporabniki
plačujejo porabo vode na podlagi izstavljenega računa upravljavca.
Upravljavec izstavlja račune praviloma mesečno. Na računu morajo biti
ločeno izkazani zneski za omrežnino, vodarino, vodna povračila,
vzdrževalnino, števnino in druge dajatve, določene z zakoni.
|
(2) Uporabnik mora
plačati zaračunano storitev najpozneje v desetih dneh od datuma
izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Račun se izstavi na
podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa. |
(3) V primeru, da
uporabnik ne poravnava svojih obveznosti v na računih navedenih rokih,
ga je upravljavec, preden začne postopke izterjave, dolžan opomniti. V
opominu mora upravljavec določiti nov rok plačila in opozoriti
uporabnika na posledice neplačila. Kolikor je v opominu kot posledica
neplačila predvidena prekinitev dobave pitne vode, mora biti opomin
poslan pisno s povratnico, uporabnik pa mora imeti najmanj 15 dnevni rok
za poravnavo obveznosti. Za vročanje opomina se uporabljajo določbe
zakona, ki ureja upravni postopek. |
(4) Za zamudo plačila
upravljavec obračuna zakonite zamudne obresti. |
(5) Uporabnik lahko v
roku desetih dni od datuma izstavitve računa vloži pisni ugovor pri
upravljavcu, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana. Upravljavec
je dolžan na pisni ugovor uporabnika odpraviti morebitno napako oziroma
pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem času ne sme
prekiniti dobave vode. |
(6) Ugovor na izdani
račun ne zadrži plačila računa zoper katerega je ugovor vložen.
|
(7) Zavrnitev računa
s strani uporabnika se šteje kot ugovor iz petega odstavka tega člena. |
47. člen |
(izstavitev računa v
večstanovanjskih objektih) |
(1) Če je v stavbi
več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se
račun izstavi: |
– upravniku
večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na
posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun
upravljavcu ali |
– vsakemu uporabniku
posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklene
pisni dogovor z upravljavcem glede takega načina obračuna, ključa
delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih
stroškov takšne delitve po ceniku upravljavca. |
(2) V primeru, da je
v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka,
so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki
sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev
in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni
obveznost upravljavca. |
(3) V primeru, da se
za delitev porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru
uporabljajo interni vodomeri, se morebitna pozitivna razlika porabe med
glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov
obračuna vsem uporabnikom, sorazmerno z njihovo interno porabo pitne
vode. |
IX. PREKINITVE DOBAVE
PITNE VODE |
48. člen |
(vzdrževalna in
investicijska dela) |
(1) Upravljavec ima
pravico brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih
primerih: |
– za čas izvedbe
planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na vodovodnem omrežju,
objektih in napravah javnega vodovoda, |
– za čas odprave
nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah
javnega vodovoda, |
– v primerih višje
sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad
električne energije ipd.) |
(2) Upravljavec mora
o času trajanja prekinitve dobave pitne vode pravočasno obvestiti
uporabnike na enega od naslednjih načinov: neposredno, preko sredstev
javnega obveščanja, na spletni strani upravljavca ali na krajevno
običajen način (npr. oglasna deska krajevne skupnosti). |
(3) V primeru krajših
nepredvidenih prekinitev (do ene ure) dobave pitne vode objava ni
potrebna. |
49. člen |
(izredne razmere) |
V primerih višje
sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov,
zdravstvena neustreznost pitne vode, izpad električne energije, velike
okvare na objektih in napravah in podobno, mora upravljavec poleg
obvestila o prekinitvi oziroma zmanjševanju dobave vode, posredovati
uporabnikom tudi ustrezna priporočila oziroma navodila ter postopati
skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec mora
skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih
potreb občanov in požarno varnost, kar so uporabniki dolžni upoštevati. |
50. člen |
(ostale prekinitve
dobave vode) |
(1) Upravljavec lahko
na stroške uporabnika prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
|
– če je bil
priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca,
|
– če uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo
interno instalacijo in če razširi svojo napeljavo, |
– če uporabnik brez
privolitve upravljavca oziroma na nedovoljen način odstrani plombo na
vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje
ob priključitvi ali odstranitvi vodomera, |
– če uporabnik
onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in
pregled vodomera ter pregled priključka in interne instalacije, ki jih
ta izvaja v skladu s tem odlokom, |
– če stanje interne
napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in ogroža zdravje drugih
uporabnikov oziroma kvaliteto pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
|
– če interna
instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim
uporabnikom, |
– če uporabnik ne
plača računa za dobavo pitne vode niti v roku, določenem z opominom, pa
zoper račun ni vložil ugovora oziroma je bil ugovor zavrnjen kot
neutemeljen, |
– če uporabnik na
svojih nepremičninah ne dopusti upravljavcu opravljanja nujnih
vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali vodomeru,
|
– če je prostor, kjer
se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati
vodomera, |
– če je namestitev
vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti, |
– če uporabnik krši
objavljene omejitve in navodila o varčevanju s pitno vodo, |
– če uporabniki v
večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne
plačujejo porabljene vode, |
– če uporabniku
preneha veljavnost začasnega priključka. |
(2) Dobava pitne vode
je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave pitne vode
oziroma sklenjen ustrezen dogovor. Za ponovno priključitev mora
uporabnik upravljavcu plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne
priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica
prekinitve dobave pitne vode. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno
priključiti najkasneje v dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve
dobave pitne vode. |
51. člen |
(prekinitev dobave
vode na zahtevo uporabnika) |
(1) Na pisno zahtevo
uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe ali zaradi daljše odsotnosti
uporabnika, je upravljavec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode
uporabniku. Stroške začasne prekinitve in ponovne priključitve dobave
vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. |
(2) Lastnik stavbe
lahko zahteva tudi ukinitev priključka. Ukinitev priključka je dovoljena
samo v primerih rušenja priključenega objekta. Lastnik stavbe mora
posredovati vlogo za ukinitev priključka upravljavcu v pisni obliki.
Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec na stroške lastnika
stavbe. |
(3) Upravljavec lahko
ukine priključek tudi brez pisne zahteve uporabnika, če je potekel rok
začasne priključitve. |
(4) Upravljavec ukine
priključek tako, da: |
– fizično odstrani
priključni ventil in cev, |
– izbriše priključek
iz katastra, |
– vnese v evidenco
uporabnikov njegovo ukinitev. |
X. ODJEM VODE IZ
HIDRANTOV |
52. člen |
(pogoji odvzema vode
iz hidrantov) |
(1) Hidranti na
javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti ter
morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante
vzdržuje upravljavec vodovoda. Sredstva za pokrivanje stroškov
vzdrževanja, evidentiranja in obratovanja hidrantov in javnega
hidrantnega omrežja ter porabljene vode za primer požara in gasilskih
vaj za preprečevanje požara zagotavlja Občina Ribnica iz proračunskih
sredstev. |
(2) Brez soglasja
upravljavca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati
voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob
naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v 24 urah po
uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti upravljavca oziroma
upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času in količini odvzema
vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov. |
(3) Za gasilske vaje,
za preizkušanje in izpiranje vodovoda mora uporabnik predhodno obvestiti
upravljavca ter si pridobiti soglasje. Gasilska društva so dolžna
izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno
sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne
tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke
o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. |
(4) Odvzem vode iz
hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob predhodnem soglasju
upravljavca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi
predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in
plačilo vodarine, tudi za naslednje namene: |
– čiščenje cest, ulic
in trgov, izpiranje kanalov, |
– zalivanje parkov
ter javnih nasadov, |
– za javne
prireditve, |
– za polnjenje
cistern za razvoz vode, |
– za utrjevanje
cestišč in druga podobna gradbena dela. |
(5) Če uporabnik
hidranta pred uporabo ne pridobi soglasja upravljavca vodovoda, ima
le-ta v tem primeru pravico zaračunati uporabniku vso porabljeno vodo,
najmanj pa 200 m3. |
(6) V primeru suše se
smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska
društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz
hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje
za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti
mesto in predvideno količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način
plačila odvzete vode predpiše upravljavec s soglasjem. |
(7) Uporabnik mora po
odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru
nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil na hidrantu in
vodovodnem omrežju. |
(8) Uporabniki
javnega vodovoda na področju, na katerem se vrši nepooblaščen odvzem
vode na hidrantih, so dolžni upravljavcu vodovoda sporočiti vsak
nepooblaščen odvzem vode s hidrantov, v nasprotnem primeru prevzemajo
soodgovornost za tako ravnanje. |
53. člen |
(interni hidranti) |
(1) Interni hidranti
so sestavni deli internega vodovodnega omrežja in morajo biti
priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom. Interne
hidrante vzdržuje uporabnik vode. |
(2) Vgradnja
hidrantov v interni inštalaciji ali v industrijskih objektih, kjer se
pretok vode ne registrira z vodomerom, ni dopustna. |
54. člen |
(drugi načini
zagotavljanja požarne vode) |
Če objekti in naprave
javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na
področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in
hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti
druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega
omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s
priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz
javnega vodovoda. |
XI. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI UPORABNIKOV |
55. člen |
(pravice uporabnikov) |
Uporabniki imajo na
podlagi soglasja upravljavca pravico: |
– priključitve na
javni vodovod, |
– spremembe dimenzije
priključka in trase priključka, |
– izvedbe dodatnih
del na priključku, |
– povečanja odvzema
vode, |
– ukinitve
priključka. |
56. člen |
(obveznosti
uporabnikov) |
Uporabniki morajo po
priključitvi na javni vodovod: |
– zaščititi vodomerno
mesto in obračunski vodomer pred zmrzovanjem, |
– uporabljati vodo na
način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugim
uporabnikom in ki ne vpliva na varnost oskrbe in zdravstveno ustreznost
pitne vode, |
– pisno obvestiti
upravljavca o spremembi naslova, lastništva objekta oziroma o vsem, kar
ima vpliv na odvzem in obračun vode v roku 15 dni od nastanka spremembe,
|
– upravljavcu mora
javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku,
|
– upoštevati
varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali upravičene omejitve
ali prekinitve dobave vode. |
XII. NAČRTOVANJE IN
GRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA |
57. člen |
(prednostna raba vode
iz vodovoda) |
Pri načrtovanju in
zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da
ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge
namene. |
58. člen |
(rezervne
zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
(1) Javne vodovode je
treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov
pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja
javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe
oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
|
(2) Upravljavec
javnega vodovoda lahko rezervne vodne vire izjemoma nadomesti z
dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj
kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega
prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan. |
59. člen |
(gradnja vodovoda) |
(1) Pri načrtovanju
komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba
zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni
vodovod. |
(2) Če priključitev
novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni
vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega
javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega
vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred
zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
|
(3) Če priključitev
novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi
nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega
javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega
javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi
viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov
javni vodovod. |
(4) Če je za
priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba
zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali
obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode. |
(5) Načrtovalec mora
merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo
pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov
in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
|
(6) Gradnjo novih
odsekov, objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja strokovno
usposobljena oseba, posege na obstoječem sistemu javnega vodovoda (npr.
obnove, rekonstrukcije, navezave), pa izvaja upravljavec ali od
upravljavca pooblaščena oseba. |
60. člen |
(prenos novozgrajenih
vodovodov na občino) |
(1) Kadar investitor
vodovoda ni občina, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju z občino.
|
(2) Investitor
novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja je dolžan po končani
gradnji le-te predati v last občini neodplačno. |
(3) Uporabnik vode,
ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne
pravice razpolaganja na javnem vodovodu. |
(4) Ob izgradnji
vodovodne infrastrukture je investitor dolžan na lastne stroške
zagotoviti strokovni nadzor upravljavca in mu dodeliti opravljanje
preizkusa tesnosti novozgrajenega cevovoda. |
(5) Priključitev
novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje sme izvajati
izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema. |
(6) Prevzem
novozgrajenih vodovodnih objektov in naprav v last občine se izvede po
naslednjem postopku: |
– po končani gradnji
investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno
dovoljenje, |
– investitor pridobi
izjavo upravljavca, da je nadziral gradnjo objekta ter da je objekt
grajen skladno z izdanimi soglasji, tem odlokom in da tehnične zahteve
ustrezajo pravilom stroke, |
– investitor predloži
gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično
dokumentacijo ter vrednost osnovnih sredstev, |
– investitor predloži
elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v
kataster GJI, zapisnik o opravljenih preizkusih tesnosti cevovodov in
jaškov, poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega
omrežja in pitne vode ter meritve hidrantnega omrežja, |
– investitor predloži
garancijske izjave za vgrajene materiale in naprave, |
– investitor predloži
overjene služnostne pogodbe lastnikov zemljišč o pravici dostopa do
omrežja in objektov javnega vodovoda oziroma dokazila, da je ustrezna
služnostna pravica vknjižena v zemljiško knjigo. |
(7) Investitor je
dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega
meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja. |
(8) Prevzete
vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina
v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora
biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji. |
XIII. PRENOS
OBSTOJEČIH VODOVODOV (LOKALNIH ALI VAŠKIH) V UPRAVLJANJE |
61. člen |
(način prenosa
vodovodov) |
Obstoječi vodovod
(lokalni ali vaški vodovod), ki ni v upravljanju izvajalca javne službe
in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Občine Ribnica z
medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino Ribnica. V
pogodbi iz prejšnjega stavka se določijo vse obveznosti dosedanjega
lastnika ter obveznosti Občine Ribnica. |
62. člen |
(pogoji za prenos
vodovodov) |
Za prenos vodovodnega
sistema v lasti Občine Ribnica v upravljanje izvajalcu javne službe
morajo biti praviloma izpolnjeni naslednji pogoji: |
– vodovod, ki se
predaja, mora imeti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo,
praviloma tudi uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov
in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, odlok o zaščiti vodnega
vira, |
– vodovod, ki se
predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in določilom tehničnega
pravilnika ter pravila stroke, |
– izdelana mora biti
evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, |
– izračunani morajo
biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja, in stroški, povezani s
prevzemom, |
– zagotovljena morajo
biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda, |
– izračunana mora
biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega
vodovoda, |
– na vseh odjemnih
mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda
vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani,
skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,
|
– vodomerni jaški
morajo biti dostopni in zgrajeni zunaj objekta z minimalno oddaljenostjo
od parcelne meje uporabnika javnega vodovodnega sistema, |
– pred postopkom o
prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in
narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovarstvenem sistemu,
|
– urejena morajo biti
lastninska razmerja oziroma pridobljene služnostne pravice za zemljišča,
na katerih se nahajajo objekti in naprave, |
– postopek prevzema
vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji. |
XIV. VAROVANJE
VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV |
63. člen |
(gradbena dela) |
(1) Na vodovodnih
napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala,
ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in
vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s
soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
|
(2) Pri trajni
spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi
oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena. |
(3) Varovalni pas
javnega vodovoda znaša 3 metre, merjeno od osi vodovodnega cevovoda.
|
(4) Kdor gradi,
opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem
pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu pridobiti
podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih
del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase. |
(5) V primeru
nastalih poškodb na vodovodnem omrežju je povzročitelj dolžan nemudoma
obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe. Upravljavec je
dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe vodovodnega omrežja na
račun povzročitelja, ter mu zaračunati stroške odtečene vode ter vseh
ostalih stroškov. |
64. člen |
(zagotavljanje
dostopa do vodovodnega omrežja) |
(1) V primeru okvar
na objektih in napravah javnega vodovoda ter hišnih priključkih mora
pravna in fizična oseba kot lastnik zemljišča, kjer se nahajajo objekti
in naprave vodovodne infrastrukture, dovoliti upravljavcu vodovoda
dostop do njih po najkrajši možni poti in odpravo okvar ali
pomanjkljivosti. |
(2) Pooblaščene osebe
upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je poseg v prostor čim
manjši. Upravljavec vodovoda mora po odpravi okvare zemljišče
vzpostaviti v prvotno stanje in lastniku na njegovo zahtevo povrniti
povzročeno škodo. |
(3) V primeru, ko
upravljavec ugotovi, da je na trasi vodovodne infrastrukture nelegalno
opravljen poseg, npr. podporni zidovi na cevovodu, ograje, garaže in
ostali pomožni zidani objekti, ni dolžan vzpostaviti prvotnega stanja. |
65. člen |
(obveznost
vzpostavitve prvotnega stanja) |
(1) Investitorji
morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov
vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vse
posege na vodovodnem omrežju izvede oziroma nadzira upravljavec
vodovoda. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo
investitorja. |
(2) Upravljavci
drugih omrežij in naprav (npr. elektrika, PTT, plinovod, KTV,
kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah
zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovani. V
primeru nastanka škode na vodovodnem omrežju in napravah so upravljavci
drugih omrežij dolžni naročiti odpravo poškodb pri upravljavcu vodovoda
in plačati vse stroške popravila ter stroške odtečene vode. |
XV. FINANCIRANJE
OSKRBE S PITNO VODO |
66. člen |
(viri financiranja) |
Viri financiranja
oskrbe s pitno vodo so: |
– vodarina,
|
– omrežnina,
|
– vzdrževalnina,
|
– števnina,
|
– sredstva občinskega
proračuna, |
– sredstva državnega
proračuna in državnih skladov, |
– prispevek za
izgradnjo javnega vodovoda, |
– sredstva EU,
|
– druga sredstva,
namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema. |
67. člen |
(oblikovanje cen) |
Cene storitev oskrbe
s pitno vodo so določene z ustreznim aktom, ki ga sprejme pristojni
občinski organ na predlog upravljavca. |
68. člen |
(investicijsko in
tekoče vzdrževanje) |
(1) Investicijsko in
obnovitveno vzdrževanje javne infrastrukture se financira iz sredstev
omrežnine in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter
iz drugih virov. |
(2) Investicijsko in
tekoče vzdrževanje vodovodnih priključkov se financira iz vzdrževalnine. |
XVI. NADZOR |
69. člen |
(pristojnost
izvajanja nadzora) |
(1) Nadzor nad delom
upravljavca v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe opravlja organ
občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe. |
(2) Inšpekcijska
služba občine izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, v skladu
s svojimi pristojnostmi. |
(3) Pooblaščeni
delavci upravljavca opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega
odloka. O kršitvah so dolžni obveščati pristojne organe iz prvega
oziroma drugega odstavka tega člena ter kršitve na primeren način
dokumentirati. |
XVII. KAZENSKE
DOLOČBE |
70. člen |
(povrnitev škode za
porabljeno vodo na neregistriranem priključku) |
(1) V primeru suma
oziroma ugotovitve neregistriranega priključka na objektu, je uporabnik
dolžan omogočiti takojšen pregled notranjih (internih) inštalacij. Če
uporabnik kontrolo zavrača, se mu prekine dobava pitne vode.
|
(2) V primeru, da se
dokaže poraba vode po neregistriranem priključku, ima upravljavec
vodovoda pravico uporabniku zaračunati 200 m3 vode. |
(3) Ista količina
vode kot v prejšnjem odstavku se uporabniku dodatno zaračuna tudi v
primeru odstranitve ali poškodbe plombe na vodomeru. |
71. člen |
(globe za
upravljavca) |
(1) Z globo v znesku
1.400,00 EUR se za prekršek kaznuje upravljavec javnega vodovoda:
|
– če ne izdaja
smernic in mnenj k predlogom prostorskih aktov, soglasij in projektnih
pogojev v skladu s predpisi (23. člen); |
– če ne izvede
priključitve v predpisanem roku, če so za to izpolnjeni vsi pogoji (30.
člen); |
– če ne odpravi
okvare na vodovodnem priključku v predpisanem roku (prvi odstavek 38.
člena); |
– če ob vsaki
odstranitvi (zamenjavi) vodomera ne seznani uporabnika z odčitanim
stanjem (tretji odstavek 38. člena); |
– če v primeru
izrednih razmer ne ravna v skladu z določbami 49. člena tega odloka;
|
– če prekine dobavo
vode v nasprotju z določbami 48. in 50. člena tega odloka; |
– če ne izpolnjuje
obveznosti iz 6. člena tega odloka. |
(2) Z globo v znesku
300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna
oseba upravljavca javnega vodovoda. |
72. člen |
(globe za upravljavca
zasebnega vodovoda) |
Z globo v znesku
500,00 EUR se kaznuje za prekršek upravljavca zasebnega vodovoda, v
primeru, če ne izpolnjuje obveznosti iz 7. člena tega odloka. |
73. člen |
(globe za uporabnike) |
(1) Z globo v znesku
2.000,00 EUR se za prekršek kaznuje uporabnik javnega vodovoda, ki je
pravna oseba, če: |
– na poselitvenem
območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami gospodarske
javne službe, ne zagotovi izvedbo priključka stavbe na sekundarni
vodovod (prvi odstavek 15. člena); |
– če omogoči
priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno inštalacijo ali
na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca (17. člen);
|
– če ravna v
nasprotju z določbami 19. člena tega odloka; |
– če ne pridobi
soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki
bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave
za oskrbo s pitno vodo (27. člen); |
– če se priključi na
javni vodovod brez soglasja upravljavca oziroma v nasprotju s soglasjem
upravljavca; |
– če onemogoča dostop
do vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom (sedmi
odstavek 35. člena) oziroma če izvede odstranitev plombe na obračunskem
vodomeru ali odstranitev, predstavitev, zamenjavo ali popravilo
obračunskega vodomera (osmi odstavek 35. člena); |
– če ne prijavi vsake
okvare na priključku ali obračunskem vodomeru (prvi odstavek 38. člena);
|
– če ravna v
nasprotju z določbami drugega odstavka 47. člena tega odloka;
|
– če odvzame vodo iz
hidranta v nasprotju z določbami 52. člena tega odloka; |
– če vgradi hidrante
v interno inštalacijo, kjer se pretok vode ne registrira z vodomerom
(53. člen); |
– če ne izpolnjuje
naštete obveznosti uporabnika iz 56. člena tega odloka; |
– če posega v
obstoječe vodovodno omrežje na način, da izvaja navezavo novih
vodovodnih cevovodov (peti odstavek 60. člena); |
– če ogroža vodovodne
naprave na način naveden v 63. členu tega odloka; |
– če ravna v
nasprotju z določilom 65. člena tega odloka; |
– če ne izpolni
obveznosti iz 75. člena tega odloka. |
(2) Z globo v znesku
1.000,00 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik
javnega vodovoda, ki je samostojni podjetnik posameznik oziroma
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. |
(3) Z globo v znesku
300,00 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje uporabnik
javnega vodovoda, ki je fizična oseba. |
(4) Z globo v znesku
300,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. |
XVIII. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
74. člen |
(roki za izdajo
predpisov) |
(1) Tehnični
pravilnik iz 26. člena tega odloka izda upravljavec javnega vodovoda
najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka. Do
uveljavitve pravilnika iz prejšnjega stavka se uporablja Tehnični
pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Ribnica (Uradni list. RS,
št. 17/04). |
(2) Tarifne vrednosti
posameznega elementa cene pitne vode pripravi upravljavec najkasneje v
roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. |
75. člen |
(zagotavljanje
meritev porabljene vode) |
Uporabniki, ki so že
priključeni na javni vodovod in še nimajo vgrajenih obračunskih
vodomerov, so dolžni v roku enega leta od uveljavitve tega odloka,
skladno z določili tega odloka poskrbeti za izgradnjo vodomernega mesta
in vgradnjo obračunskega vodomera. Do vgraditve vodomera uporabniki
plačujejo vodo pavšalno. |
76. člen |
(razveljavitvena
določba) |
(1) Z dnem, ko začne
veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju
Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 68/01, 88/02 in 31/07). |
(2) Ne glede na
določbo prejšnjega odstavka se določbe 16. člena, 20. člena, 29., 32.,
33., 34., 37., 40. in 58. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju
Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 68/01, 88/02 in 31/07) uporabljajo
do uveljavitve cen po tem odloku. |
77. člen |
(uveljavitvena
določba) |
(1) Ta odlok se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti
dan po objavi. |
(2) Določbe 31.
člena, prvega odstavka 38. člena, 40. člena ter drugega odstavka 68.
člena tega odloka, se v delu, ki se nanašajo na vzdrževalnino, pričnejo
uporabljati z dnem uveljavitve cen po tem odloku. |
Št. 355-0003/2012 |
Ribnica, dne 12.
julija 2012 |
Župan |
Občine Ribnica
|
Jože Levstek l.r. |
|