|
|
|
|
|
O D L O K
|
|
|
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hoče-Slivnica
|
|
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1. člen
|
|
|
|
Na območju občine se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih določenih s tem odlokom plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
|
|
|
|
2. člen
|
|
|
|
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
|
|
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.
|
|
|
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
|
|
|
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
|
|
|
Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
|
|
|
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, površine, na katerih so grajeni daljnovodi s pripadajočimi objekti za proizvodnjo in distribucijo električne energije, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, površine telekomunikacijskih omrežij in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
|
|
|
|
3. člen
|
|
|
|
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo, oz. za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje na osnovi izdelane lokacijske dokumentacije.
|
|
|
Takoj, ko je na določenem nezazidanem stavbnem zemljišču pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za določen poseg v prostor, se takšno zemljišče obravnava pri plačevanju nadomestila kot zazidano stavbno zemljišče.
|
|
|
|
2. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA
|
|
|
4. člen
|
|
|
|
Nadomestilo se plačuje:
|
|
|
1. na ureditvenih območjih v naslednjih naseljih oz. katastrskih občinah: Bohova, Čreta, Hočko Pohorje, Hotinja vas, Orehova vas, Pivola, Polana, Radizel, Rogoza, Slivnica, Slivniško Pohorje, Spodnje Hoče in Zgornje Hoče.
|
|
|
Meje naselij so določene v dolgoročnem prostorskem planu občine.
|
|
|
2. na območjih, ki so z dolgoročnim in srednjeročnim prostorskim planom občine določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (zeleni pas, športni objekti, objekti namenjeni za družbene dejavnosti, različni objekti namenjeni za poslovno dejavnost);
|
|
|
3. na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni akt.
|
|
|
|
3. MERILA ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
|
|
|
5. člen
|
|
|
|
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
|
|
|
1. opremljenost stavbnega zemljišča z objekti javne infrastrukture in možnost priključitve na te objekte
2. lega stavbnega zemljišča
3. namen uporabe stavbnega zemljišča oz. vrsta dejavnosti
|
|
|
|
3.1. OVREDNOTENJE OPREMLJENOSTI STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
|
|
|
6. člen
|
|
|
|
Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti javne infrastrukture in možnosti priključka na te objekte se ovrednoti z naslednjimi točkami:
|
|
|
1. Cesta v protiprašni izvedbi 20 točk
2. Javno vodovodno omrežje 20 točk
3. Javno kanalizacijsko omrežje 20 točk
4. Javno električno omrežje 10 točk
5. Telekomunikacijsko omrežje 10 točk
6. Plinovod 10 točk
|
|
|
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno vodovodno, javno kanalizacijsko, električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje ter plinovod, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
|
|
|
|
3.2. LEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
|
|
|
7. člen
|
|
|
|
Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na dve območji:
|
|
|
|
PRVO OBMOČJE obsega ureditvena območja naselij Spodnjih Hoč, Zgornjih Hoč, Rogoze, Bohove, Slivnice, Orehove vasi, Hotinje vasi, Radizela, Črete; zajema nadalje ureditveno območje naselja Pivola - od hišne številke 1 do 23/a, od 62/a do 66/a, hišni številki 69 in 69/a, nadalje od hišne številke 70 do 78 ter od 85 do 93; zajema nadalje naselje Hočko Pohorje od hišne številke 1 do 4 ter od 6 do 13 ter naselje Polana od hišne številke 1 do 11 in od 32 do 36.
|
|
|
DRUGO OBMOČJE obsega vsa ostala naselja in dele naselij, ki niso zajeta v prvem območju in sicer : Slivniško Pohorje od hišne številke 1 do 46 ; Hočko Pohorje hišna številka 5, nadalje od hišne številke 14 do 80/a, Polana od hišne številke 12 do 31 ter Pivola od hišne številke 24 do 48/d ter od 49 do 62 in hišni številki 67 in 68.
|
|
|
|
Meje območij iz tega člena odloka so vrisane v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled na občinski upravi občine.
|
|
|
|
3.3. NAMEN UPORABE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA OZIROMA VRSTA DEJAVNOSTI
|
|
|
8. člen
|
|
|
|
Glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
|
|
|
A - na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte
|
|
|
B1- na stavbna zemljišča za proizvodnjo in distribucijo električne energije ter za proizvodnjo, tranzit in prenos plinastih goriv
|
|
|
B2 - na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (standardna klasifikacija dejavnosti - razen dejavnosti pod točko B1)
|
|
|
C1 - na stavbna zemljišča za poslovne namene obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti ter trgovine na drobno
|
|
|
C2 - na stavbna zemljišča za poslovne namene drobnega gospodarstva - drobne obrti
|
|
|
D - na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev
|
|
|
E - na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti
|
|
|
F - na stavbna zemljišča za počitniške objekte, če je objekt priključen vsaj na eno komunalno napravo (vodovod ali elektrika)
|
|
|
G - na stavbna zemljišča za objekte namenjene izključno kmetijski dejavnosti - hlevi
|
|
|
H - na stavbna zemljišča za objekte namenjene družbenim dejavnostim - javni zavodi in javna podjetja, državni upravni organi (vse kar se ne financira iz občinskega proračuna)
|
|
|
|
9. člen
|
|
|
|
Število točk za m2 površine se glede na namen uporabe oz. vrsto dejavnosti ter lego, določi po naslednji tabeli:
|
|
|
|
4. MERILA ZA DRUGA ZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA
|
|
|
10. člen
|
|
|
|
Nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, tlorisne površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi (podzemni in nadzemni) s pripadajočimi objekti za proizvodnjo in distribucijo električne energije, tlorisne površine s pripadajočimi objekti za proizvodnjo plinastih goriv, tlorisne površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, tlorisne površine telekomunikacijskih omrežij s pripadajočimi objekti, gramoznice in druge površine, potrebne za opravljanje podobnih poslovnih dejavnosti, se točkujejo po kriterijih za zazidana stavbna zemljišča (v skladu z 11. členom), le s to izjemo, da se ne točkuje komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu.
|
|
|
Kot površina za nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem se upoštevajo dejanske tlorisne površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
|
|
|
Površine, na katerih so zgrajeni daljnovodi (nadzemni) so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo, kar znaša 50 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber.
|
|
|
Površine, na katerih so zgrajeni podzemni daljnovodi (magistralni ter preostali plinovodni daljnovodi, telekomunikacijski daljnovodi,…) so površine v dolžini trase voda in širini 1 m.
|
|
|
Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije v naseljih se določijo v površini 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje. Nadomestilo se obračuna po tem kriteriju le za stebre primarnega omrežja in trafopostaje, ne pa za stebre sekundarnega omrežja, namenjene za priključevanje posameznih objektov.
|
|
|
Površine gramoznic so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Te površine določi občinska uprava občine na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.
|
|
|
Kot druge površine se štejejo tudi površine, ki so potrebne za normalno obratovanje podobnih poslovnih dejavnostih, ki so navedene pred tem v tem členu!
|
|
|
|
11. člen
|
|
|
|
Število točk za m2 površine iz 10. člena se določi na naslednji način:
|
|
|
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu. Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
|
|
|
Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.
|
|
|
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se ne plačuje za zemljišče, ki je namenjeno za stanovanjsko gradnjo, če površina ne presega ene stavbne parcele za individualno stanovanjsko hišo. Kot površina ene stavbne parcele se določi površina do 1500 m2.
|
|
|
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se ne plačuje tudi za zemljišče, ki je namenjeno za poslovno - obrtno - industrijsko in kmetijsko dejavnost, ki se neposredno nahaja zraven že obstoječega zazidanega stavbnega zemljišča istega lastnika, če površina le tega nezazidanega stavbnega zemljišča ne presega 3000 m2.
|
|
|
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se bo pričelo plačevati 6 mesecev po tem, ko se bo začel uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hoče-Slivnica.
|
|
|
|
6. ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA
|
|
|
13. člen
|
|
|
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, podnajemnik, najemnik).
|
|
|
|
7. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
|
|
|
14. člen
|
|
|
|
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitveno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna.
|
|
|
|
15. člen
|
|
|
|
Razen oprostitev plačila nadomestila določenih z Zakonom o stavbnih zemljiščih, se tudi ne plačuje nadomestilo za kmetijske objekte, ki so pri izdaji gradbenega dovoljenja oproščeni plačila spremembe namembnosti.
|
|
|
Davčni urad Maribor lahko odloči, da se zavezanca v celoti ali delno oprosti plačila nadomestila, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
|
|
|
Vlogo za oprostitev ali delno oprostitev mora zavezanec vložiti pri Davčnem uradu v Mariboru.
|
|
|
Ti zavezanci (občani) morajo torej izpolnjevati pogoje po Zakonu o socialnem varstvu za pridobitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ali denarnega dodatka.
|
|
|
Davčni urad Maribor na podlagi vloge in dokazil odloči o oprostitvi plačila.
|
|
|
Davčni urad Maribor lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) delno ali v celoti oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca ali njegove družine (vse do odprave posledic, ki so s tem dogodkom nastale).
|
|
|
V primerih iz četrtega odstavka tega člena si mora Davčni urad Maribor, pred odločitvijo o oprostitvi, pridobiti mnenje župana občine Hoče - Slivnica.
|
|
|
|
16. člen
|
|
|
|
Plačila nadomestila se oprostijo tudi občani, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči pri uporabi stanovanja po Stanovanjskem zakonu in sicer v enakem odstotku kot velja za pomoč pri uporabi stanovanja.
|
|
|
Gospodarske družbe, ki imajo status invalidskega podjetja na podlagi 569. člena Zakona o gospodarskih družbah, se oprostijo plačila nadomestila glede na delež invalidnih oseb med vsemi zaposlenimi in sicer:
|
|
|
50 % če imajo zaposlenih od 40 % do 70 % invalidnih oseb,
|
|
|
100 % če imajo zaposlenih nad 70 % invalidnih oseb.
|
|
|
O oprostitvah odloča Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Maribor, Izpostava Maribor (v nadaljnjem besedilu: davčni urad) na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca.
|
|
|
|
17. člen
|
|
|
|
Zavezanci za plačilo nadomestila - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri davčnem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, če bi nadomestilo predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev, če bodo ali so ta sredstva vložili v razširitev dejavnosti oziroma v novo zaposlovanje delavcev.
|
|
|
Davčni urad izda odločbo (na osnovi ustreznih dokazil o zgoraj omenjenih obveznostih) o celotni oziroma delni oprostitvi plačevanja nadomestila.
|
|
|
Oprostitev je možna največ za dobo enega leta.
|
|
|
Skupna oprostitev je možna največ za dobo treh let.
|
|
|
|
18. člen
|
|
|
|
Občanu, ki je organizirano združeval sredstva v izgradnjo objektov in naprav javne infrastrukture, se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 6. člena za katere je združeval sredstva.
|
|
|
V oprostitve ne spadajo prispevki za priključke, takse in vlaganja ob enkratnih lokalnih komunalnih akcijah.
|
|
|
Petletno dobo oprostitve lahko zavezanec uveljavlja od dneva priklopa na objekt javne infrastrukture, upošteva pa se od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.
|
|
|
O oprostitvi odloča davčni urad na podlagi zahtevka zavezanca in mnenja občine. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.
|
|
|
|
19. člen
|
|
|
|
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s čisto (neto) stanovanjsko oziroma s čisto poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površinami, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča ter z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
|
|
|
Za izračun nadomestila za stavbna zemljišča, ki so zajeta pod označbo G v 8. členu se pri izračunu deleža točk za nadomestilo upošteva iz 6. člena samo dejanska priključitev hleva na omrežje - to je samo na vodovodno in električno omrežje.
|
|
|
|
20. člen
|
|
|
|
Glede postopka odmere, plačevanja, izterjave, odpisa oziroma oprostitve in zaračunavanja zamudnih obresti se smiselno uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.
|
|
|
Občinska uprava določi število točk za določitev obveznosti pravnih in fizičnih oseb - občanov, ki so zavezanci za plačilo nadomestila.
|
|
|
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu davčni urad.
|
|
|
Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke:
|
|
|
1. pravne osebe na podlagi zadnje odmerne odločbe v mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega dne v mesecu, plačani pa morajo biti do 15. v mesecu
|
|
|
2. fizične osebe v štirih kvartalnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.
|
|
|
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
|
|
|
|
8. VREDNOST TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA
|
|
|
21. člen
|
|
|
|
Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom na predlog župana.
|
|
|
Vrednost točke se določi konec leta za prihodnje leto in se usklajuje v skladu z rastjo cen komunalnih proizvodov in storitev.
|
|
|
|
9. PODATKI ZA IZRAČUN NADOMESTILA
|
|
|
22. člen
|
|
|
|
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc.
|
|
|
Zavezanci so dolžni prijaviti davčnemu uradu podatke, potrebne za odmero nadomestila.
|
|
|
Na zahtevo davčnega urada so zavezanci dolžni prijaviti podatke, potrebne za odmero nadomestila v 15 dneh od dne, ko so prejeli pisno zahtevo.
|
|
|
Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku oziroma enemu od lastnikov, če jih je več v istem deležu. Zavezancu, ki podatkov davčnemu uradu ne prijavi, lahko ta odmeri nadomestilo na osnovi podatkov iz uradnih evidenc.
|
|
|
Zavezanec je dolžan sporočiti davčnemu uradu vsako spremembo dejstev in okoliščin (spremembo vrste dejavnosti oziroma spremembo poslovne ali stanovanjske površine), ki vplivajo na odmero nadomestila v 15 dneh od dneva, ko je taka sprememba ali dejstvo nastalo.
|
|
|
|
10. KAZENSKE DOLOČBE
|
|
|
23. člen
|
|
|
|
Z denarno kaznijo do 360.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
|
|
|
- ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila
|
|
|
- ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva njenega nastanka.
|
|
|
Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 60.000,00 SIT.
|
|
|
Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz 1. in 2. alineje tega člena z denarno kaznijo do 60.000,00 SIT.
|
|
|
|
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
24. člen
|
|
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Maribor (MUV, št. 4/92) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Maribor (MUV, št. 7/99 ter MUV, št. 5/2000). .
|
|
|
|
25. člen
|
|
|
|
Ta odlok se uporablja od 1. 4. 2001, veljati pa prične petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
|
|
|
Župan Občine Hoče-Slivnica
Anton Obreht, prof., s. r.
|
|
|
Številka: 03200/00001/2001-08
Datum: 29. januar 2001
|
|