Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B in 108/09) in 17. člena statuta občine Kidričevo (Uradni list, RS št. 10/04 in 58/05) je občinski svet občine Kidričevo na svoji 29. redni seji, dne 9. 9. 2010 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBVOZNICO KIDRIČEVO, MED GLAVNO CESTO G1-2/737 ŠIKOLE – HAJDINA IN REGIONALNO CESTO R2-432/1285 MAJŠPERK – KIDRIČEVO (ZAHODNA OBVOZNICA KIDRIČEVO)

I.       SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Dolgoročnega plana in srednjeročnega plana občine Ptuj za območje občine Kidričevo (Ur.l. RS, št. 11/86, 12/87, 20/88, 2/90, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94, 2/98, 40/01, 109/02, 78/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za obvoznico Kidričevo, med glavno cesto G1-2/737 Šikole – Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk – Kidričevo (zahodna obvoznica Kidričevo) (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).

(2) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal URBIS, d. o. o., Maribor, pod številko projekta 2009/OPPN-106, julij 2010.

2. člen

(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog z vsebino, kot je navedena v nadaljevanju:

a) Tekstualni del:

-        odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu;

b) Kartografski del z grafičnimi načrti:

-        List 1: Izsek iz kartografskega dela veljavnega prostorskega akta občine Kidričevo s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju - namenska raba prostora, M 1:5000

-        Listi 2.1-2.3: Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:2000

-        List 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000

-        Listi 4.1-4.3: Ureditvena situacija, M 1:2000

-        Lista 5.1.1-5.1.2: Karakteristični prečni prerezi,

M 1:50

-        Listi 5.2.1-5.2.6: Vzdolžni profil, M 1:1000/100 

-        Listi 6.1-6.3: Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, M 1:2000

-        Listi 7: Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:5000

-        Listi 8.1-8.3: Načrt parcelacije, M 1:2000;

c) Priloge:

-        I Obrazložitev,

-        II Seznam nosilcev urejanja prostora, smernice in mnenja,

-        III Povzetek za javnost,

-        IV Seznam strokovnih podlag.

3. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim prostorskim načrtom, območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v občini Kidričevo.

II.     OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM

4. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo zahodne obvoznice Kidričevo.

(2) Predvideni posegi so:

-        izgradnja priključka na G1-2;

-        izgradnja obvoznice od G1-2 do P2-432;

-        izgradnja podvoza pod industrijskim tirom železniške proge za Talum;

-        izgradnja priključka na R2-432;

-        območja prestavitev priključnih cest;

-        prestavitev, novogradnja, rekonstrukcija komunalne in energetske infrastrukture; (visokonapetostne, srednjenapetostne in nizkonapetostne elektroenergetske infrastrukture ter prestavitev plinovoda);

-        prestavitev, novogradnja, rekonstrukcija telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov in naprav.

III.    OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

5. člen

(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve, spremljajoči objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (kot npr. območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahtevata gradnja obvoznice.

(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene prikazu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z načrtom parcel (grafični del Listi 8.1 – 8.3 Načrt parcelacije).

(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta na katerem so trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve in spremljajoči objekti, skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v teh katastrskih občinah:

k.o. Lovrenc na Dravskem polju: 272, 273, 275, 276, 284, 285/1, 285/3, 285/4, 1169, 947/2, 952, 954, 955, 1172/1, 1081/1, 1073, 1072, 1171, 1068/1, 947/1, 1173, 953, 956, 1063, 1062, 1059, 1058, 1055, 1054, 1051, 1050, 1047, 1045, 1043, 957, 1041/2, 1041/1, 1040, 958, 1039/2, 951, 950, 943, 942, 933, 932, 959, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 966, 967, 968, 969, 970, 971, 972, 973, 974/2, 974/1, 975, 882, 842, 843/2, 844, 845, 843/1, 1175/6, 841/4, 719, 720, 721, 722, 723/1, 723/2, 724, 725/3, 725/1, 726/1, 726/3, 726/5, 727, 728, 729, 730, 734/1, 734/2, 734/3, 1195/2, 735, 1195/1, 741/1, 741/2, 742/2, 743/2, 744/2, 745/2, 746/2, 747/2, 748/2, 749/2, 750/2, 751, 752, 753, 754, 755, 1177/1, 756, 759, 760, 761, 762/2, 763/2, 766, 1011/8, 765/2, 1012/5, 1012/25, 1012/3, 1012/4, 1012/7, 1178, 1182, 1013/1, 1015/2, 1015/5, 1015/7, 1015/11, 1015/1, 1183/1; 

k.o. Župečja vas: 460, 467, 468, 469, 470, 471, 472, 473, 474, 475, 476, 477/1, 873/1, 477/3,  872, 842, 843/2, 850, 849, 851, 871/9, 852, 853, 856, 854, 855, 846/3, 846/1, 870/1, 871/1, 481/1, 493/1, 494/2, 503/2, 503/4, 503/1, 494/1, 493/2, 482, 481/2.

(4) Izven sklenjenega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so načrtovane ureditve potrebne za sanacijo gozdnega roba in po potrebi prestavitve gospodarske javne infrastrukture ter rekultivacijo poljske poti.

IV.     UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(trasa ceste)

(1) Trasa načrtovane zahodne obvoznice bo med seboj povezala glavno cesto G1-2/1290 Slovenska Bistrica – Hajdina, odsek 0393 Šikole – Hajdina, z reg. cesto R2-432/1285 Rogatec – Hajdina, odsek 1285 Majšperk – Hajdina, po zahodni strani naselja Kidričevo s potekom po vzhodni strani naselja Strnišče. Potek trase z vsemi ureditvami je razviden iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta (Listi 4.1 – 4.3 Ureditvena situacija).

(2) Obvoznica je načrtovana v skupni dolžini ca 4200 m. Ob njej vzporedno poteka cesta za kolesarje, pešce in traktorje (od K1 do K5 dvostranski potek, od K5 do K8 enostranski potek).

7. člen

(križišča)

Na trasi obvozne ceste so načrtovana naslednje ureditve križanj z obstoječimi cestami:

-        v km 0.0+00 štiri kraki rondo K1,

-        v km 0.2+62 križišče K2,

-        v km 0.8+55 križišče K3, 

-        v km 1.5+13 križišče K4,

-        v km 2.1+00 križišče K5,

-        v km 2.5+15 križišče K6,

-        v km 2.9+40 križišče K7 in v km 3.1+70 križišče K8 se urejata v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Ur. L. RS, št. 51/09),

-        v km 4.2+00 križišče K9.

8. člen

(prometno omrežje)

(1) Normalni prečni prerez (v nadaljnjem besedilu: NPP) je določen glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in predvideno računsko hitrost.

(2) NPP zahodne obvoznice so naslednji:

Zahodna obvoznica (od P1 do P43):

vozišče             2 x 3,25                 = 6,50 m

robni pas          2 x 0,25                 = 0,50 m

bankina – berma                           2 x 1,25       = 2,50 m

Površina za mešan promet (pešci, kolesarji, traktorji):

vozišče             2 x 2,00                 =  4,00 m

bankina – berma                           2 x 0,50       =  1,00 m

Zahodna obvoznica (od P44 do P47) vr = 70km/h:

vozišče                           2 x 3,25     = 6           ,50 m

robni pas                        2 x 0,25 = 0,50 m

bankina – berma             1 x 1,25 = 2,50 m

varnostna širina              1 x 1,00 = 1,00 m

površina za mešan promet        1 x 4,00             =  4,00 m

Zahodna obvoznica (od P48 do P55) vr = 50km/h:

vozišče                           2 x 3,25     = 6,50 m

robni pas                        2 x 0,25     = 0,50 m

bankina – berma             1 x 1,25     = 2,50 m

varnostna širina              1 x 0,50     = 0,50 m

površina za mešan promet               1 x 4,00     = 4,00 m

Pas za leve zavijalce je širine 3,00m.

(3) NPP priključnih cest 2-02, 2-03, 2-04 je naslednji:

vozišče                           2 x 2,50     =  5,00 m

bankina – berma             2 x 0,50     =  1,00 m

(4) NPP priključne ceste 2-06 je naslednji:

vozišče                           2 x 3,50     = 7,00 m

bankina – berma             2 x 0,50     =  1,00 m

(5) NPP priključne ceste 2-07 je naslednji:

vozišče                           2 x 3,50     =  7,00 m

bankina – berma             2 x 0,50     =  1,00 m

(6) NPP priključne ceste 2-08 je naslednji:

vozišče                           2 x 3,00     =  6,00 m

bankina – berma             2 x 0,50     =  1,00 m

(7) Elementi krožnega križišča so naslednji:

-            zunanji premer krožišča Dz = 34,0 m;

-            asfaltirano vozišče krožišča širine š=5,0 m;

-            Dn obrobe otoka = 24,0 m, to so segmentni robniki 20/35 dolžine ~ 50cm;

-            pogojno povozen del središčnega otoka je vozišče, ki je tlakovano z granitnimi kockami 20/20 cm na podlago iz mikroarmiranega betona. Skupaj tlakovan del otoka je širine š=1,5 m;

-            Dn zelenica = 20,0 m.

(8) Odvodnjavanje je urejeno s kontrolirano točkovno odvodnjo.

9. člen

(objekti v trasi)

(1) Trasa načrtovane obvoznice v km 3.0+70 v podvozu križa traso železniške proge Pragersko – Hodoš, kjer se ureja v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Ur. L. RS, št. 51/09).

(2) Trasa načrtovane obvoznice v km 2.8+50 križa industrijski tir železniške proge proti Talumu s podvozom. Podvoz je zavarovan s kesonom. Izvede se črpališče meteornih vod.

(3) Na trasi obvozne ceste je v km 3.9+60 načrtovan podhod za divjad (višina 4 m, širina 10 m, dolžina 20 m).

10. člen

(črpališče meteornih vod)

(1) Objekt je oblikovan kot dvoceličen, zaprt zabojnik zunanjih tlorisnih mer 5 x 10 m, globine v črpališču 8.00 m. Zgradi se z vodotesnega armiranega betona.

(2) Črpalke v kesonu se energetsko napajajo s priključitvijo na javno omrežje. Rezervni vir napajanja se zagotovi s stacionarnim, zanesljivim dizelskim generatorjem potrebne zmogljivosti, umeščenim v črpališču.

(3) Vsi sistemi v črpališču so računalniško krmiljeni in nadzorovani, opremljeni z alarmnim sistemom za primer izpada katere izmed funkcionalno pomembnih komponent.

11. člen

(krajinska ureditev)

(1) S krajinskim oblikovanjem se zagotovi skladno umestitev trase v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:

-        preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave),

-        oblikovanje prvin v obcestnem prostoru (zaščitne ograje in ograje za preprečevanje prehoda prostoživečih živali, ponikovalniki),

-        zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in vkopov ter oblikovanje gozdnega roba,

(2) Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena ter mora zagotoviti skladnost z značilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev območja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne, kot na ekološke značilnosti.

(3) Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred pričetkom del se ustrezno zaščiti gozdni rob, živice in posamezna drevesa na način, da se prepreči nepotrebne poškodbe.

(4) Zasaditve:

-        krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povečanje členjenosti prostora. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstoječim krajinskim vzorcem, vrstno sestavo in v prostoru značilno obliko vegetacije (posamezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, kmetijske površine). Na območjih, kjer je treba posekati obstoječi gozd, se poseke omeji na čim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije;

-        na delih odseka, kjer trasa poteka preko kmetijskih površin, se prostor zatravi. Skupine dreves se predvidi ob pomembnejših objektih, ob podvozih in priključkih, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi. Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih vrst ni dovoljeno. Za travne površine se uporabi semena avtohtonih traviščnih združb;

-        nasipe in vkope se uredi in intenzivno zatravi oz. smiselno zasadi;

-        zasaditve ne smejo ovirati preglednosti na državni cesti in priključkih, njihova višina ne sme presegati 0,75 m. Odmik prve linije dreves od zunanjega roba vozišča državne ceste mora biti tolikšen, da krošnje dreves ob največji razraščenosti ne segajo v prosti profil državne ceste.

V.      ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

12. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)

(1) Zaradi načrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena.

(2) Vsa križanja vodov gospodarske javne infrastrukture so razvidna iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta (Listi 6.1-6.3 Ureditvena situacija s prikazom poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo).

(3) Projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev in zaščite gospodarske javne infrastrukture se izvede skladno s projektnimi pogoji upravljavcev.

(4) Stroški, ki nastanejo v zvezi z morebitnimi prestavitvami in zaščito gospodarske javne infrastrukture bremenijo investitorja.

13. člen

(kanalizacijski in vodovodni vodi)

(1) Vodovodne in kanalizacijske vode se na mestih križanja z načrtovanimi ureditvami zaščiti in prestavi v skladu s projektnimi pogoji.

(2) V kolikor se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen vod dodatno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca kanalizacijskega voda. Stroške prestavitve poravna investitor.

14. člen

(elektroenergetski vodi)

(1) Pod območjem tovarne Talum je koridor za objekte za prenos električne energije:

-        obstoječi DV 110 KV Cirkovce – Kidričevo I,

-        obstoječi DV 110 KV Cirkovce – Kidričevo II,

-        obstoječi DV 110 KV Cirkovce – Kidričevo III,

-        obstoječi DV 110 KV Formin – Cirkovce,

-        obstoječi DV 220 kV Cirkovce – Žerjavinec,

-        obstoječi predvideni 2 X 400 kV Cirkovce – Pince (v izdelavi je DPN),

-        več obstoječih srednjenapetostnih 20 kV daljnovodov.

(2) Križanja elektroenergetskih vodov z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev.

(3) Pri križanjih se upoštevajo varnostna višina, najmanjša oddaljenost stebra od roba železniške proge in najmanjši kot križanja.

(4) Pri vseh obstoječih visokonapetostnih vodih se na mestih križanj zamenja izolacijske verige, razen na DV 110 kV Cirkovce – Kidričevo II v km 1,7+17,50, kjer se zamenja nosilni steber, ki mora biti visok vsaj 16 m. Nosilni steber se poleg izolacijskih verig zamenja tudi pri DV 110 kV Formin – Cirkovce v km 1,5+56,00 in mora biti visok vsaj 22 m.

(5) Na območju načrtovanih ureditev oziroma v neposredni bližini so zgrajeni srednje in nizko napetostni elektroenergetski vodi in objekti:

-        0,4 kV nizkonapetostno omrežje transformatorske postaje Lovrenc 6 (podzemno),

-        20 kV kablovod odcep TP Lovrenc 6 k-823,

-        20 kV daljnovod TP Hajdina 1 – RTP Ptuj d-401 in - 20 kV daljnovod odcep TP Strnišče d-298.

(6) Daljnovoda 20 kV Majšperk (D-401) in DV 20 kV Strnišče (D-298) se prestavi v skupni dolžini ca 245 m. Postavijo se trije novi drogovi Z-12.

(7) Obstoječi priključni 20 kV kabel za TP Lovrenc 6 k-823 (20/0,4 kV), ki poteka na predvidenem krožišču pred začetkom trase, se prestavi v dolžini ca 100 m. Izvede se tudi preureditev NN izvodov iz TP (kabliranje prostozračnih vodov).

(8) Stroške potrebnih prestavitev in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov poravna investitor.

(9) Načrtovana obvoznica križa območje predvidenega DV 2 x 400 kV Cirkovce-Pince, za katerega je v izdelavi državni prostorski načrt. Ureditve morajo biti skladne z ureditvami načrtovanimi v državnem prostorskem načrtu.

15. člen

(križanje plinovoda)

(1) Ob železniški progi Pragersko – Hodoš poteka koridor z objekti za prenos plina:

-        obstoječi visokotlačni prenosni plinovod R15,

-        obstoječ srednjetlačni plinovod za napajanje Taluma,

-        predviden regionalni in magistralni plinovod ter

-        predviden visokotlačni prenosni plinovod PPE, Kidričevo - Plinska parna elektrarne Kidričevo, DN 250, 70 bar.

(2) Plinovod R15 se na mestu križanja s cesto med stacionažama plinovoda km 2+865,78 do 2+964,05 prestavi tako, da bo na mestu križanja plinovod speljan pravokotno in v globini 1,5 m pod cestiščem. Dolžina prestavljenega dela plinovoda je ca 110 m. Prestavitev se izvede v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Ur. L. RS, št. 51/09).

(3) Srednjetlačni distribucijski plinovod za napajanje Taluma med stacionažama km 0+044 do 0+115 križa predvideno cesto zahodne obvoznice Kidričevo. Na mestu križanja je predvidena prestavitev pod predvideno cesto v dolžini ca 130 m. Prestavitev se izvede v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Ur. L. RS, št. 51/09).

(4) Predviden visokotlačni primarni plinovod za Plinsko parno elektrarno Kidričevo se spelje pod predvideno cesto. Dolžina prestavljenega dela je ca 300 m. Plinovod se na mestu križanja z cesto izvede tako, da bo na mestu križanja plinovod speljan pravokotno in v globini 1,5 m pod cestiščem.

(5) Križanja obstoječih plinovodov z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavca in v skladu s predpisi, ki urejajo energetiko.

(6) Pri križanjih se upoštevata plinovod in njegov nadzorovani oziroma varnostni pas, v katerega se lahko posega samo ob pridobljenem soglasju upravljavca.

(7) Ob poseganju v 2 x 5-metrski pas plinovoda veljajo posebni pogoji, treba je zagotoviti nadzor pooblaščenega predstavnika Geoplina plinovodi, d. o. o., oziroma upravljavca plinovoda.

(8) Investitor mora 10 dni pred pričetkom del obvestiti Geoplin plinovodi, d. o. o., oziroma upravljavca plinovoda.

(9) Stroške potrebnih prestavitev in zaščite plinovodov poravna investitor.

16. člen

(križanje telekomunikacijskih vodov)

(1) Križanja obstoječih telekomunikacijskih vodov z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavca.

(2) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zaščite TK vodov poravna investitor.

(3) V podvozu pod industrijskim tirom se v koridorju za komunalne vode za potrebe novih TK vodov zagotovi prostor za dve cevi DN 110.

17. člen

(križanje vodov kabelske televizije)

(1) Križanje obstoječih vodov kabelske televizije (v nadaljnjem besedilu: CATV) z načrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo telekomunikacije in projektnimi pogoji upravljavca.

(2) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zaščite vodov CATV poravna investitor.

18. člen

(SVTK kabli)

(1) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se po potrebi izdelajo strokovne podlage za morebitno zaščito oz prestavitev SV in TK kabelske trase. 

(2) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zaščite SVTK vodov poravna investitor.

VI.     REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

19. člen

(kulturna dediščina)

(1) V območju načrtovanja se ob obstoječi glavni cesti (v ravni liniji od Stražgojnce mimo Kidričevega do Ptuja) nahaja rimska cesta EŠD 6511 - Ptuj - Rimska cesta Celeia-Poetovio, ki je zavarovan objekt kulturne dediščine. Gre za eno najpomembnejših komunikacij v rimskem času. Na Hajdini je močno poškodovana.

(2) Pri izvedbenih zemeljsko-gradbenih delih na območju priključka obvoznice na glavno cesto G1-2/737 Šikole – Hajdina, na območju trase rimske ceste – kulturnega spomenika lokalnega pomena Ptuj – rimska cesta Celeia-Poetovio (EŠD 6511) je potrebno opraviti arheološko raziskavo – arheološka raziskava ob gradnji, s katero se arheološke ostaline dokumentirajo in po potrebi nadzorovano odstranijo. Arheološko raziskavo se izvede v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

 (3) Na območju priključevanja na regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk –  Kidričevo se nahaja arheološko najdišče Kratke njive EŠD 6474. Na tem območju je bila opravljena predhodna arheološka raziskava.

(4) Na širšem območju predvidenih posegov veljajo splošni ukrepi varstva, s katerimi se zagotavlja varovanje objektov in območij kulturne dediščine pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo:

-        gradbiščne in dovozne poti do gradbišča ne smejo potekati čez območja in objekte evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev,

-        območja in objekti evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev se ne smejo uporabljati za odlaganje presežka materiala,

-        na območja in objekte evidentirane kulturne dediščine ter arheološka najdišča na širšem območju načrtovanih ureditev se ne sme prestaviti komunalne in energetske infrastrukture,

-        pri opravljanju gradbenih del (predvsem pri prevozih do gradbišča) ne sme prihajati do neposrednih ali posrednih vplivov na kapelice in zavarovane objekte, ki so na širšem vplivnem območju;

-        vsa dela, vključno z manipulacijskimi površinami, morajo biti čim bolj omejena na območje trase obvozne ceste in se morajo čim manj širiti na okoliška zemljišča.

(5) Nad vsemi zemeljskimi deli ob gradnji obvozne ceste se zagotovi stalen arheološki nadzor, pri čemer se posebej opozarja na evidentirane enote arheološke dediščine skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(6) Omogoči se izvedbo zaščitnih izkopavanj morebitnih odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki.

(7) Pred začetkom del se vsaj 10 dni prej o tem obvestiti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine, to je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor.

(8) Izvedbo vseh omilitvenih ukrepov zagotovi investitor posega.

VII.   REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

20. člen

(varstvo zraka)

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero se upošteva predpise, ki urejajo varstvo zraka.

(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

-        vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

-        preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

-        čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine;

-        protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(3) Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo obsega nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov na gradbiščih. Zavezanec za izvedbo monitoringa je izvajalec gradbenih del, ki je dolžan zagotoviti, da se meritve onesnaženosti zraka izvajajo, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zraka.

21. člen

(tresljaji)

(1) Prevozne poti se določijo do začetka gradnje, zato se ukrepi varstva pred tresljaji med gradnjo podrobno opredelijo v projektu ureditve gradbišča, ki ga pripravi izvajalec gradbenih del.

(2) Izvajalec pred začetkom gradnje pri pripravljalnih delih popiše in dokumentira stanje in morebitne poškodbe vseh objektov (posnetek obstoječega stanja objektov), v vertikalni projekciji oddaljenih manj kot 10 m od trase nove ceste ali gradbiščne poti. Med izvedbo se izvaja monitoring vplivov. Ob poškodbah, ki bodo posledica gradnje, se izvedejo vsi potrebni sanacijski ukrepi za odpravo morebitnih nastalih poškodb na objektih.

22. člen

(varstvo vodnih virov)

(1) Celotno območje občine Kidričevo je pomemben vodonosnik pitne vode, zato območje občine spada v III. vodovarstveno območje po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07; v nadaljevanjem besedilu: Uredba o VVO). Del obravnavanega območja je v II. vodovarstvenem območju.

(2) V rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(3) V primeru nesreče mora biti preprečeno ponikanje morebitnih odpadnih tekočin v podtalnico.

(4) Odpadne vode s ceste se po vodotesnem sistemu preko standardiziranih lovilcev olj speljejo do ponikalnikov.

(5) Na območju prečkanja industrijskega železniškega tira je podvoz zasnovan v kesonu, ki je zasnovan kot vodotesna AB posoda z nadvišanim robom kesona za 10 cm nad najvišjim prognoziranim nivojem talne vode vodonosnika (233,75 m). V območju kesona je vodotesno črpališče meteornih vod. Zasnova onemogoča izlitje onesnažene vode iz kesona v vodonosnik.

(6) V skladu z izdelano analizo tveganja in hidrogeološkim poročilom se izvedejo vsi potrebni zaščitni ukrepi.

23. člen

(ohranjanje narave)

(1) Načrtovane ureditve posegajo na ekološko pomembno območje (EPO) 42500 Dravsko polje, ki ima poudarjeno funkcijo ekološkega koridorja in povezovalnega območja med Alpami in Panonsko nižino.

(2) Na zemljiščih s parcelnimi številkami 853 in 856, vse k. o. Župečja vas ter 1015/5 in 1178, vse k. o. Lovrenc na Dravskem polju, se izvede podhod z divjad (višina 4 m, širina 10 m), ki omogoča dvosmerni prehod večjih živali. Vzdolž ceste se na območju gozda uredi zaščitna oz usmerjevalna ograja.

24. člen

(varstvo tal)

(1) Na območju načrtovanih ureditev se posegi v tla izvajajo tako, da se ne prizadene površine tal. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se ponovno zatravi oziroma zasadi.

(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo opustošenih in razvrednotenih tal.

25. člen

(varovanje na območjih kmetijskih in gozdnih površin)

(1) Kmetijske površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene. Investitor mora omogočiti lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo in po njej.

(2) Ob dokončanju predvidenih posegov je treba vsa primerna tla nameniti za rekultivacijo obstoječih kmetijskih površin oziroma morebitno vzpostavitev novih kmetijskih površin (sanacije divjih gramoznic in podobno), da se omili izguba kmetijskih zemljišč. Pri iskanju možnosti vzpostavitve oziroma sanacije obstoječih kmetijskih površin se vključi lokalno skupnost, prizadete nosilce kmetijske pridelave in ustrezne strokovnjake.

(3) Investitor med gradnjo in po končanem posegu omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin:

-    zaradi načrtovanih ureditev ni dovoljeno posegati v gozd zunaj samega območja gradnje (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako nepotrebno zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove ter odstranjevanje zarasti;

-    med gradnjo in obratovanjem se zagotovi dostop do gozdnega zemljišča;

-    med gradnjo se lahko gozdna vegetacija in posamično ali v skupinah rastoče gozdno drevje odstranita samo tam, kjer je to nujno potrebno;

-    morebitni posegi v gozd se izvedejo tako, da ne bo povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh;

-    vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo takoj po končani gradnji (prva sadilna sezona) sanirati tako, da se vzpostavi naravno stanje;

-    pri vseh delih je treba med gradnjo ohranjati in zagotavljati prehodnost gozdnih prometnic;

-    pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo predpisi, ki urejajo gozdarstvo, sečnjo lesa in varstvo pred požarom v naravnem okolju;

-    drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.

(4) Sanacija gozdnih robov se opredeli s projektom sanacije gozdnih robov, h kateremu se pridobi soglasje pristojnega Zavoda. Gozdni robovi se zasadijo z vrstami, ki imajo široko ekološko amplitudo.

(5) Brežine se sanirajo tako, da ne bo erozije. Brežine, ki mejijo na gozd se pogozdijo oz se obnovijo gozdni robovi.

(6) Pred začetkom gradnje mora investitor obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, območno enoto Maribor, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec.

(7) Od križišča K1 do križišča K2 poteka obstoječa poljska pot. Načrtovana traktorska pot ob obvoznici prevzame tudi funkcijo dostopne poti do zemljišč od kapele proti obstoječi novi hiši. Obstoječa pot se rekultivira in nameni kmetijski rabi.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

26. člen

(varstvo pred naravnimi nesrečami)

(1) Ureditve se načrtujejo na območju, ki ni podvrženo poplavam in ni erozijsko ogroženo.

(2) Obravnavano območje spada v VI. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša  0,125 g.

(3) Vse ureditve se izvede tako, da ne pride do poplavne ogroženosti podvoza. Predvidena je kesonska gradnja podvoza z izvedbo črpališča meteornih vod. Tako je poplavna varnost zagotovljena z vgradnjo črpalk (predvidoma treh: ena manjša in dve zmogljivejši), ki bodo dimenzionirane in krmiljene tako, da se vklapljajo izmenično, v primeru kratkih intenzivnih nalivov pa tudi po dve istočasno tako, da ne more nastopiti preplavitev cestišča v najnižjem območju kesona. Ena črpalka je vselej namenjena rezervi. Vsi sistemi v črpališču morajo biti računalniško krmiljeni in nadzorovani, opremljeni z alarmnim sistemom za primer izpada katere izmed funkcionalno pomembnih komponent.

27. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje načrtovanih ureditev ne sme poslabšati.

(2) Varstvo pred požarom se zagotovi z zadostnim odmikom objektov od električnih vodnikov in uporabo negorljivega materiala na objektih.

(3) Med gradnjo in pri ureditvi gradbišča se izvede vse ukrepe za preprečitev požara v naravnem okolju.

(4) Med gradnjo in po njej se zagotovi dostop do objektov za intervencijska vozila ter zadostne količine vode za gašenje požara.

(5) Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela zasnova oz študija požarne varnosti.

IX.    MONITORING

Investitor mora zagotoviti takojšnjo vgradnjo dveh piezometrov globine 15 m, ki se jih opremi s perforiranimi cevmi PVC-U, DN-100, v katerih bo možno izvajati črpalne poizkuse. Meritve podzemne vode naj se izvaja vsaj eno leto in to ciklično na dva meseca, oziroma v odvisnosti od vremenskih razmer. Še primernejša je oprema piezometrov z avtomatskimi odčitovalci. Podatki pridobljeni na podlagi monitoringa so potrebni za določitev načina črpanja (znižanja gladine) vode v času gradnje kesona in bodo podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

X.      ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

28. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Ureditve načrtovane z občinskim podrobnim prostim so medsebojno povezane in usklajene z ureditvami, ki so načrtovane v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Ur. L. RS, št. 51/09). Tako mora biti medsebojno usklajena tudi etapnost gradnje, glede na funkcionalno sklenjeno celoto.

(2) Ureditve, ki jih določa občinski podrobni prostorski načrt, se lahko izvedejo v eni ali več etapah. Posamezna etapa pomeni funkcionalno sklenjeno celoto.

(3) I etapa: zgradi se podvoz in keson s črpališčem pod železniško progo Pragersko – Hodoš; obvoznica od km 2,820 do km 3,190 v dolžini 370 m skupaj z 2 kanaliziranima križiščema K7 in K8, hkrati se izvede prestavitev plinovoda (magistralni in plinovod za Talum in PPE Kidričevo):

-        keson s črpališčem in podvoz pod železniško progo Pragersko - Hodoš ter podvoz pod industrijskim tirom za Talum;

-        ponikovalni bazeni;

-        obvoznica od km 2,820 do km 3,190 v dolžini 370 m;

-        kanalizirano križišče K7 v km 2,940 z lokalno cesto 2-07;

-        kanalizirano križišče K8 v km 3,180 z lokalno cesto 2-08 Kidričevo – Strnišče;

-        traktorska pot 1-02 od km 2,820 do km 3,190;

-        prestavitev plinovoda T1 DN 250 16 bar v upravljanju Geoplin plinovodi d.o.o.;

-        prestavitev plinovoda T2 DN 200 8 bar v lasti podjetja Talum d.d.;

-        prestavitev elektro SN vodov.

-        (4) II. etapa: zgradita se križišči K1 na R2-432 in K9 s pasovi za leve zavijalce na G1-2:

-        križišče K1 na R2-432 s traktorsko potjo;

-        križišče K9 s pasovi za leve zavijalce na G1-2;

-        podhod za živali v km 3,960.

(5) III. etapa: zgradi se obvoznica od km 0,000 do km 2,820 in od 3,190 do km 4,200 skupaj s križišči K2, K3, K4, K5 in K6:

-        obvoznica od km 0,000 do km 2,820 v dolžini 2,820 m;

-        obvoznica od km 2,820 do km 4,200 v dolžini 1,380 m;

-        križišča K2, K3, K4, K5 in K6.

(6) IV. etapa: zgradijo se priključne ceste in traktorske poti:

-        priključne ceste 2-02, 2-03, 2-04, 2-05, 2-06, 2-07 in 2,08;

-        traktorska pot 1-03 v celoti;

-        traktorska pot od km 0,000 do km 2,820.

(7) Znotraj vsake etape je možna izvedba v podetapah in fazah.

XI.    VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

29. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri uresničitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s traso načrtovane obvozne ceste, ki niso določena s tem odlokom.

(4) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določbami tega člena.

XII.   USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA

30. člen

Po izvedbi s podrobnim prostorskim načrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna vzdrževalna dela na objektih in napravah.

XIII. KONČNE DOLOČBE

31. člen

(vpogled v podrobni načrt)

Podrobni prostorski načrt s prilogami je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Skupne občinske uprave, Mestni trg 1, Ptuj in na sedežu občine Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo.

32. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega podrobnega prostorskega načrta opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

33. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Štev.   3500-2/2010

Dne     17. 9. 2010