Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr., in 58/03-ZZK-1, v nadaljevanju ZureP-1) in 17. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), je župan Občine Ruše dne 17. 2. 2006 sprejel

P R O G R A M  P R I P R A V E

prostorskega reda Občine Ruše

1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo prostorskega reda

V občini Ruše se posegi v prostor načrtujejo in izvajajo na podlagi veljavnih prostorskih izvedbenih aktov (prostorskih ureditvenih pogojev in prostorskih izvedbenih načrtov, katerih veljavnost je bila podaljšana z ZUreP-1), pri tem pa se upoštevajo usmeritve veljavnih planskih aktov (zadnje spremembe sprejete z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004, MUV št. 10/04 in popr. 12/04 (z novo Urbanistično zasnovo naselja Ruše), predvsem kartografske dokumentacije in Urbanistične zasnove za naselje Ruše.

Veljavni prostorski izvedbeni akti so:

ZUreP-1, ki je pravna podlaga za pripravo prostorskega reda v prehodnih določbah nalaga občinam, da sprejmejo prostorske rede najkasneje v treh letih od uveljavitve strateškega prostorskega dokumenta Republike Slovenije (Strategije prostorskega razvoja Republike Slovenije: SPRO). SPRO je stopila v veljavo z 20. 7. 2004, kar pomeni, da mora občina najkasneje do 20. 7. 2007 sprejeti svoj prostorski red. Prostorski red Občine Ruše (v nadaljevanju: prostorski red ali PRO) bo pripravljen in sprejet na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Ur. l. RS št. 127/04, v nadaljevanju: Pravilnik).

2. Predmet in programska izhodišča prostorskega reda

PRO bo pripravljen za območje cele občine in sicer na podlagi strokovnih podlag, pripravljenih za strategijo prostorskega razvoja občine (v nadaljevanju tudi strategija ali SPRO), ki se po potrebi dopolnijo in pripravijo na novo, strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora in na osnovi pregleda oz. proučitve zgoraj citiranih veljavnih prostorskih aktov občine. Način priprave, vsebina in oblika PRO bo usklajena z določili ZUreP-1, Pravilnikom in ostalimi relevantnimi zakoni ter podzakonskimi akti. S PRO bodo delno nadomeščene dosedanje prostorske sestavine planskih aktov občine, prostorski ureditveni pogoji in tisti prostorski izvedbeni načrti, ki so že izvedeni oz. so neustrezni ali v nasprotju z določili ZUreP-1, strategijo in prostorskimi akti Republike Slovenije. Skupaj s PRO bo na podlagi proučitve veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov pripravljen odlok o tem, katere sestavine veljavnih prostorskih izvedbenih aktov so v nasprotju s PRO in SPRO ter se prenehajo izvajati (v nadaljevanju: odlok o usklajenosti PIA).

Prostorski red bo nov temeljni občinski izvedbeni prostorski akt. Z njim bodo v skladu s strategijo, ob upoštevanju pravil iz prostorskega reda Slovenije, določena območja namenske rabe prostora, pogoji in merila ter ukrepi za načrtovanje v prostoru in pripravo občinskih lokacijskih načrtov (OLN) ter pogoji za pripravo projektov po Zakonu o graditvi objektov. V skladu z zgoraj navedenim namenom bodo s prostorskim redom določena zlasti: merila in pogoji za urejanje prostora; členitev območja občine na prostorske in funkcionalne enote, za katere bodo izdelani prostorski akti, merila in pogoji za varovanje prostora in ukrepi za izvajanje prostorskega reda.

Na območjih, na katerih je v strategiji predvidena izdelava urbanističnih in krajinskih zasnov oziroma OLN, vendar ti še ne bodo izdelani, se bodo pri določanju območij namenske rabe prostora, členitvi območij na prostorske in funkcionalne enote, določitvi meril in pogojev za urejanje prostora ter določitvi ukrepov za izvajanje prostorskega reda, upoštevale usmeritve in izhodišča iz strategije. 

Prostorski red bo obenem podlaga za pripravo OLN, določal pa bo tudi lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po ZGO na območjih, za katera ne bodo pripravljeni lokacijski načrti. V prostorskem redu bodo prikazana tudi območja morebitnih državnih  lokacijskih načrtov.

S prostorskim redom bodo za celo območje občine določena območja osnovne namenske rabe prostora (ONR), ki bodo ob upoštevanju predpisov za posamezne dejavnosti oziroma področja določena glede na fizične lastnosti prostora in predvideno namembnost določenega prostora. Različne vrste območij ONR se ne bodo smele prekrivati.

ONR se bodo lahko delila na površine podrobnejše namenske rabe (PNR) po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti, pri čemer bo morala biti PNR v okvirih ONR. Površine PNR bodo vključevale tudi površine, ki bodo namenjene javnemu dobru.

Območja ONR in PNR bodo v prostorskem redu prikazana do takšne stopnje natančnosti, da bo njihove meje možno določiti v naravi in prikazati v zemljiškem katastru.

Z merili in pogoji za urejanje prostora bo prostorski red, v skladu z namensko rabo prostora, določal za posamezna območja namenske rabe zlasti:

- možno prepletanje dejavnosti glede na namensko rabo prostora;

- predvideno stopnjo izkoriščenosti zemljišč za stavbe oziroma druge gradnje;

- merila in pogoje za urejanje prostora na območjih, na katerih so lokacijski načrti izvedeni;

- merila za določanje gradbenih parcel;

- merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov;

- ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- določitev območij komunalnega opremljanja zemljišč s splošnimi pogoji in standardi njihovega opremljanja, vključno z obveznostmi priključevanja na objekte in omrežja javne infrastrukture.

Merila in pogoji iz prejšnjega odstavka bodo določala lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanja objektov ter pogoje v zvezi z njihovo gradnjo, kakor tudi lokacijske pogoje za postavitev enostavnih objektov, za katere po predpisih o graditvi objektov ni potrebno gradbeno dovoljenje.

PRO bo  za posamezno ureditveno območje določil tudi podrobnejša merila in pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Poleg zgoraj navedenih meril in pogojev bo za tako območje določena tudi njegova meja ter regulacijske oziroma gradbene linije za umestitev objektov v prostor, lahko pa tudi gabariti objektov, merila za njihovo oblikovanje, funkcionalno in tehnično zasnovo objektov z ureditvijo njihove okolice ter ureditev komunalne infrastrukture s pogoji priključevanja nanjo.

Ministrstva bodo pripravljavcu oz. načrtovalcu na zahtevo dolžna posredovati razpoložljive podatke, predloge in druga gradiva iz njihove pristojnosti, ki bodo potrebna za pripravo PRO.  V zvezi s pripravo PRO bo lahko občina pridobila priporočila tudi s strani Ministrstva za okolje in prostor.

O pripravi prostorskega reda občine bodo posebej obveščene tudi sosednje občine, da bodo lahko v postopku priprave podale predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami, ki lahko vplivajo na njihove zadeve urejanja prostora.

Glavni cilj je pripraviti kvaliteten izvedbeni dokument, ki bo ob upoštevanju usmeritev občinske strategije, prostorskega reda republike in Zakona o urejanju prostora ter ostalih relevantnih zakonov in podzakonskih aktov, nudil dovolj dobro osnovo za pripravo projektnih dokumentacij oz. za izvedbo posegov na območju občine in pripravo lokacijskih načrtov.

občina se bo glede namenske rabe, komunalne infrastrukture in varstva podtalnice ter glede ostalih vsebin, ki tangirajo sosednje občine, usklajevala s sosednjimi občinami.

V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 354-19-3/2004 z dne 9. 11. 2004 ugotovilo, da PRO pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja in ker zajema posebna varstvena območja Natura 2000.

Pred sprejemom PRO je potrebno izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja.

Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Dne 9. 9. 2004 in 6. 2. 2006 je Občinska uprava Občine Ruše v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora, sklicala prvo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na konferenci so bili predstavljeni izsledki pripravljenih analiz, izvedeno je bilo tudi javno vsebinjenje ob pripravi okoljskega poročila.

Priporočila, pridobljena na konferencah se bodo smiselno upoštevana pri pripravi PRO in okoljskega poročila.

3. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi PRO

3.1. Nosilci urejanja prostora

V postopek priprave in sprejema PRO bodo v skladu z ZUreP-1 vključeni naslednji pristojni nosilci urejanja prostora:

1. Agencija RS za regionalni razvoj– področje regionalnega razvoja

2. Agencija za radioaktivne odpadke – področje odlaganja radioaktivnih odpadkov

3. Ministrstvo za gospodarstvo, sektor za področje rudarstva in Geološki zavod RS oz.– področje rudarstva

4. Geoplin plinovodi d.o.o.

5. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo -področje energetske infrastrukture

7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg - področje blagovnih rezerv

8. Ministrstvo za informacijsko družbo

9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo– področje gozdarstva

10.  Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo – področje kmetijstva

11. Ministrstvo za kulturo – področje kulture in  kulturnih dejavnosti

12. Ministrstvo za notranje zadeve

13. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo– področje obrambe

14. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Maribor–področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

15. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje – področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

16. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje, Sektor za varstvo narave, OE Maribor  – področje varstva narave

17. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za porečje reke Drave – področje upravljanja z vodami

18. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami – področje upravljanja z vodami

19. Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Sektor za vodno gospodarstvo – področje varstva okolja

20. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj – področje prostorskega razvoja

21. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje– področje ureditve prometa

22. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo- področje letalstva

23. Ministrstvo za promet, Javna agencija za železniški promet – področje železniške infrastrukture

24. Ministrstvo za promet, Sektor za prometno politiko – področje ureditve prometa

25. Ministrstvo za promet, Urad za ceste

26. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

27. Ministrstvo za zdravje

28. Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj

29. Uprava RS za varstvo kulturne dediščine

30. Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj

31. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor – področje varstva narave

32. Zavod za gozdove Slovenije– področje gozdarstva

33. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor - področje varstva kulturne dediščine

34. Občina Hoče-Slivnica, Selnica ob Dravi, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Rače-Fram, Občina Slovenska Bistrica in Mestna občina Maribor, s katerimi bodo potekala usklajevanja glede urbanistične in krajinske zasnove

s strani katerih bo pripravljavec pridobil smernice, strokovne podlage ter ostala razpoložljiva in relevantna gradiva.

Zgoraj naveden seznam nosilcev urejanja prostora se bo tekom priprave in sprejema PRO po potrebi spreminjal in dopolnjeval v skladu z morebitnimi strokovnimi priporočili Urada RS za prostorski razvoj.

Skupaj z zahtevo po posredovanju smernic bo pripravljavec s strani nosilcev zahteval tudi posredovanje področnih strokovnih podlag in drugih strokovnih gradiv ter razpoložljivih evidenc.

3.2. Drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi PRO

so:

- župan z občinsko upravo kot pripravljavec strategije, odgovoren za potek postopka, pridobivanje smernic, usklajevanje z nosilci urejanja prostora, izvedbo javne razgrnitve, sprejemanje stališč do pripomb, za izvedbo prostorskih konferenc; za izbor revizorja okoljskega poročila in za ostale naloge, opredeljene z ZUreP-1;

- načrtovalec, podjetje Urbis d.o.o. iz Maribora, izbrano na podlagi izvedbe javnega razpisa, zadolžen za pripravo strokovnih podlag, predloga PRO, stališč do pripomb…;

- pripravjavec okoljskega poročila, podjetje Oikos d.o.o. zadolžen za pripravo okoljskega poročila;

- občinski svet občine Ruše (OSOR), v katerega pristojnosti je sprejemanje strategije z odlokom;

- odbor za komunalno gospodarstvo in prostor (OKGP, delovno telo OSOR), ki se v postopek vključuje pri obravnavi oz. potrditvi strokovnih podlag oz. variant, pri obravnavi stališč in pred obravnavo odloka v prvi in drugi obravnavi na OSOR

- sosednje občine, s katerimi se občina usklajuje glede namenske rabe, komunalne infrastrukture in varstva podtalnice ter glede ostalih vsebin, ki tangirajo sosednje občine.

4. Obstoječe in predvidene strokovne podlage, način pridobitve strokovnih rešitev, izdelava predloga PRO in tehnične karakteristike končnega izdelka.

Pri pripravi prostorskega reda in strokovnih podlag bo potrebno dosledno upoštevati določila ZUreP-1, SPRO, Pravilnika in ostalih relevantnih zakonov oz. podzakonskih aktov.

Obseg dela bo zajemal naslednje faze:

4.1. Pregled strokovnih podlag, pripravljenih za strategijo in morebitna dopolnitev le-teh oz. izdelava novih v vsebinah, pomembnih za pripravo prostorskega reda

Izvajalec oz. načrtovalec bo moral pregledati in po potrebi dopolniti pripravljene strokovne podlage, ki bodo pripravljene za strategijo, ugotoviti, katere sestavine le-teh so relevantne za pripravo prostorskega reda in te sestavine po potrebi dopolniti oz. jih pripraviti na novo.

Pri dopolnitvah oz. izdelavi strokovnih podlag bo potrebno uporabiti tudi podatke iz uradnih evidenc nosilcev urejanja prostora, predpisane geodetske in druge podatke, najmanj z natančnostjo, predpisano s Pravilnikom.

4.2. Proučitev veljavnih prostorskih in drugih aktov

Naslednja faza je proučitev veljavnih prostorskih planskih in izvedbenih aktov ter ostalih pomembnih občinskih predpisov.

Prostorski akti, ki jih bo moral izvajalec proučiti, so naslednji:

Odloki iz tabele v prvi točki tega programa in naslednji predpisi:

- Dolgoročni plan občine Maribor-Ruše za obdobje 1986-2000, MUV št. 6/86;

- Dogovor o temeljih družbenega plana občine Maribor-Ruše za obdobje 1986-1990,  MUV št. 2/87;

- Dopolnitev dolgoročnega plana Občine Maribor-Ruše za obdobje 1986-2000, MUV št. 1/88;

- Družbeni plan občine Maribor-Ruše za obdobje 1986-1990, MUV št. 15/86;

- Odlok o dopolnitvi dolgoročnega plana občine Maribor-Ruše za obdobje 1986-2000, MUV št. 21/86;

- Odlok o ugotovitvi, katere sestavine ZN in UR so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom Občine Maribor-Ruše za obdobje 1986-1999, MUV št. 11/87, 12/87;

- Odlok o uskladitvi dolgoročnega plana občine Maribor-Ruše za obdobje 1986-2000 z obveznimi prostorskimi sestavinami dopolnjenega dolgoročnega plana SRS, MUV št. 12/88, 14/94;

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ruše, MUV št. 14/94;

- Odlok o pripravi družbenega plana Občine Maribor-Ruše za obdobje 1991-1995, MUV št. 1/90;

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ruše za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Ruše za obdobje 1986-1990, za območje nove Občine Ruše v letu 1997, MUV št. 5/98;

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ruše za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana Občine Ruše za obdobje 1986-1990, za območje nove Občine Ruše v letu 1999, MUV št. 22/00;

- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje nove Občine Ruše v letu 2004, MUV št. 10/04 in popr. 12/04;

- Odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih spomenikov na območju Občine Ruše, MUV št. 2/06;

- Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v občini Maribor, MUV 4/80, 9/93;

- Odlok o območju, v katerem se razglašajo gozdovi s posebnim namenom in o njihovi zaščiti v Mariboru, MUV št. 6/83;

- Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Ruše ,MUV št. 1/96;

- Odlok o varstvu zalog pitne vode črpališča Vodnjak I in II v Rušah (muv 10/93);

- Odlok o varstvu zraka na območju Mariborskih občin, MUV 7/87, 4/89;

- ostali relevantni veljavni predpisi, ki veljajo na območju Občine Ruše.

Navedene akte, vključno s kartografsko dokumentacijo oz. kartografskimi deli, bo moral načrtovalec vsebinsko proučiti in analizirati njihovo izvajanje ter ugotoviti, katere prostorske sestavine planskih aktov (predvsem namensko rabo, podrobnejšo namensko rabo, območja varovanj..) bo na podlagi izsledkov analiz stanja, problemov, teženj v prostoru, razvojnih potreb in pobud[1], razvojnih možnosti, možno prenesti v prostorski red in katere sestavine prostorskih bo potrebno opustiti. Obenem bo moral izvajalec pripraviti odlok o tem, kateri prostorski izvedbeni akti oziroma njihove posamezne sestavine so bodisi v nasprotju s strategijo prostorskega razvoja občine ali prostorskim redom občine, bodisi so že izvedeni. V tem odloku o usklajenosti bo potrebno že izvedene prostorske izvedbene načrte, v celoti ali v delih s strategijo občine in prostorskim redom neskladne prostorske izvedbene akte, v celoti oziroma v neskladnem delu razveljaviti (v nadaljevanju: odlok o usklajenosti PIA). 

Odlok o usklajenosti PIA bo potrebno pripraviti skupaj z odlokom o prostorskem redu občine. Izvajalec bo moral posebej preveriti območja, za katera veljajo oz. so predvideni prostorski izvedbeni načrti: PIN (v skladu z ZureP-1 lokacijski načrti: LN). Območja, za katera se ugotovi, da so LN dejansko potrebni in prav tako za nova območja, za katera izdelava LN še ni predvidena, so pa le-ti potrebni, je potrebno opredeliti kot območja za pripravo lokacijskih načrtov, za preostala območja pa bo potrebno pripraviti podrobnejša določila prostorskega reda, vse v skladu s Pravilnikom.

4.3. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora

V skladu s programom priprave, ki bo predstavljen na prvi prostorski konferenci, bo  izvajalec pozval pristojne nosilce urejanja prostora k posredovanju strokovnih podlag, s katerimi le-ti razpolagajo.

Nosilci urejanja prostora naj bi pri tem upoštevali raven podrobnosti obravnavane problematike.

4.4. Priprava predloga in končne oblike PRO ter odloka o usklajenosti PIA

Predlog PRO z odlokom o usklajenosti in okoljsko poročilo bosta po predhodno izvedeni drugi prostorski konferenci in presoji ministrstva o ustreznosti okoljskega poročila javno razgrnjena za obdobje 30 dni, v času razgrnitve bo izvedena javna obravnava. Po končani javni razgrnitvi bo izvajalec pripravil strokovna stališča do pripomb, ki jih bo potrdil župan ter na osnovi katerih bosta PRO in odlok o usklajenosti dopolnjena in poslana v mnenja pristojnim nosilcem urejanja prostora, navedenim v programu priprave. Po pridobljenih mnenjih bo izdelovalec po potrebi ponovno dopolnil predlog PRO in odlok o usklajenosti za sprejem na seji občinskega sveta v prvem branju. Na podlagi morebitnih pripomb po prvi obravnavi bosta predlog PRO in odloka po potrebi dopolnjena, pridobljeno bo mnenje (sklep) ministrstva o sprejemljivosti PRO ter posredovana v drugo obravnavo, po sprejemu na občinskem svetu z odlokom pa poslana v potrditev ministru za okolje in prostor. V primeru, da bo minister zahteval uskladitev PRO in odloka, ju bo izdelovalec uskladil. Po potrditvi PRO s strani ministra bosta PRO in odlok o usklajenosti objavljena v uradnem glasilu.

4.4.1 Tehnične karakteristike končnega izdelka

OBLIKA PRO

Prostorski red obsega besedilo, kartografski del in se pripravi v analogni in digitalni obliki natančno tako, kot je (bo) predpisano s Pravilnikom. Sestavlja ga naslovnica, notranji naslovni listi, besedilo in kartografski del z grafičnimi načrti. Gradivo mora biti vezano, v analogni obliki mora biti zloženo na formate predpisane na podlagi SIST ISO, vse strani morajo biti oštevilčene. Naslovnica vsebuje: naslov akta, podatke o sprejemu prostorskega reda na OSOR, podatke o objavi v uradnem glasilu, žig občine s podpisom župana, številko in datum odločbe o potrditvi reda s strani ministra, podatke in žig o izdelovalcu prostorskega reda. Notranji naslovni listi vsebujejo kazalo vsebin: besedila, kartografskega dela z grafičnimi načrti, prilog, skupno število strani.

Prostorski red občine se izdela v obliki, predpisani s Pravilnikom in sicer v analogni ter v digitalni obliki. Odda se v predpisani digitalni obliki in v šestih izvodih predpisane analogne oblike, kot je oz. bo predpisano s Pravilnikom.

Obvezne priloge prostorskega reda so najmanj naslednje:

- povzetek za javnost;

- izvleček iz strategije prostorskega razvoja občine;

- obrazložitev in utemeljitev prostorskega reda;

- strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega reda in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi prostorskega reda upoštevani z njihovimi povzetki, ki se nanašajo na vsebino prostorskega akta;

- smernice in mnenja iz 29. in 33. člena ZUreP-1 in programa priprave

- spis postopka priprave in sprejemanja akta.

V postopku priprave PRO se kot že povedano opravi celovita presoja vplivov izvedbe PRO na okolje. Zagotovi se:

- okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe PRO na okolje in možne alternative ter navede stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;

- revizijo okoljskega poročila v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila.

Pripravljavec pred javno razgrnitvijo predlagane najustreznejše variantne rešitve, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.

Pri odločitvi o najustreznejši variantni rešitvi je treba v čim večji meri upoštevati pisna mnenja in pripombe javnosti, podane na predlog najustreznejše variantne rešitve in na okoljsko poročilo, ki sta bila javno razgrnjena.

5. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag;

Geodetske podlage bo pridobil pripravljavec gradiva na Geodetski upravi RS, uporabljene bodo tudi obstoječe prostorske evidence, s katerimi razpolaga Občinska uprava Občine Ruše.

6. Rok za pripravo prostorskega akta oziroma njegovih posameznih faz

V nadaljevanju je opisan okvirni terminski plan aktivnosti z nosilci aktivnosti. V primeru, da bo izvedba zaradi določenih razlogov podaljšala, se faze postopka podaljšajo in ostanejo v enakem časovnem trajanju.

7. Obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskega akta.

Izdelava strokovnih podlag in prostorskega reda in odloka o usklajenosti se financira iz Proračuna Občine Ruše za leto 2004, 2005 in 2006.

Št.:       350-01-002/2004                                                                                

Datum: 17. 2. 2006                  

ŽUPAN OBČINE RUŠE

Vili Rezman, prof.