Na podlagi
218. člena
Zakona
o graditvi objektov
(Uradni
list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 –
ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1,
20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr in 110/13), prve alineje
56. člena
Zakona
o stavbnih zemljiščih
(Uradni
list RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1),
določb
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Uradni
list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 –
odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr) in 58. člena
Zakona
o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017
(Uradni
list RS, št. 96/15 – ZIPRS1617) je Občinski svet Občine Črnomelj na 10.
redni seji dne 15. decembra 2015 sprejel |
|
O D L O K |
o
nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Črnomelj |
|
1. člen |
V Občini
Črnomelj se na območjih, ki jih določa ta odlok, skladno z zakonom ureja
odmera nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju:
nadomestilo). |
S tem
odlokom se določijo zavezanci, merila za določitev višine nadomestila,
način določitve višine nadomestila, oprostitve in kazni za prekrške v
primerih, določenih s tem odlokom. |
|
2. člen |
Nadomestilo se ob upoštevanju komunalne opremljenosti in storitev ter
lege, ločeno plačuje na naslednjih območjih: |
I. center
mesta Črnomelj, ki zajema: Ulico staneta Rozmana, Trg svobode, Ulico
Lojzeta Fabjana, Ulico Mirana Jarca, Ulico Na utrdbah, Ulico Pod lipo,
Kolodvorsko cesto in Ulico Otona Župančiča, |
II. ostale
površine mesta Črnomelj in naselje Vojna vas, |
III. območje naselij Kanižarica in Svibnik, |
IV. območje naselij Adlešiči, Dragatuš, Stari trg, Vinica, Drenovec,
Sečje selo in Lokve, |
V. ostala
območja, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. |
Uvrstitev
površin in objektov v posamezna območja oziroma ulice se opravi na
podlagi geodetskih evidenc o ulicah, mejah naselij in mejah med naselji,
ki jih vzdržuje pristojna geodetska služba. |
|
3. člen |
Izraz
gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče
pod stavbo skupaj z zemljiščem, ki ga ta stavba potrebuje za svojo
uporabo in je kot taka določena skladno s predpisi in tem odlokom. |
Gradbena
parcela je tudi parcela, kot je opredeljena z veljavnim Občinskim
prostorskim načrtom Občine Črnomelj. |
|
4. člen |
Za
zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene
parcele z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki
niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih
je izdano dokončno gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb in/ali gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. |
Če
določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske
javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene
določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na
katerem stoji stavba (fundus) in/ali gradbeni inženirski objekt,
pomnožen s faktorjem 1,5. |
|
5. člen |
Za
nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z
izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja
stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. |
Če na
posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano
stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen
objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele. |
Če
gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano
stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji
objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s
faktorjem 1,5. |
Kot
nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča za gradnjo
stavb, določena na podlagi Pravilnika o določanju zemljišč za gradnjo
stavb (Uradni list RS, št. 66/13). |
|
6. člen |
Osnovo za
določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register
nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, katere vodi Geodetska
uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa
potrebne podatke. |
Namen
uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se določi na podlagi podatka
Registra nepremičnin – dejanska raba, ki je vzpostavljena na podlagi
veljavne nepremičninske zakonodaje (šifrant dejanske rabe Registra
nepremičnin in Katastra stavb). |
Če podatek
o površini ali dejanski rabi zazidanega stavbnega zemljišča v navedenih
uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi podatkov terenskega
ogleda, podatkov iz projektne dokumentacije objekta ali drugih javnih
evidenc (poslovni register) ali uradnih obvestil drugih upravnih organov
določi organ Občine, pristojen za odmero nadomestila (v nadaljevanju:
pristojni organ). Na ta način pridobljen podatek se pred odmero
posreduje zavezancu v pregled. |
Če se
zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča s podatki pristojnega organa ne strinja, mora v roku enega
meseca, od seznanitve zavezanca s podatki za odmero, predlagati vpis
novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v uradnih evidencah
pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo
evidentiranje nepremičnin. |
Če
zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z
določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa
pravilni. |
Celoten
postopek iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena mora biti
zaključen pred izdajo odločbe za leto, v katerem se odmerja nadomestilo.
V nasprotnem primeru se tako določena površina za zazidano stavbno
zemljišče upošteva v naslednjem odmernem letu. |
Površina
zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot
površina dela stavbe (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega
stavbnega dela stanovanjskega namena in površina dela stavbe garaže za
osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del ter drugi
bivalni objekti. |
Površina
zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot površina
dela stavbe vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena
in površina dela stavbe vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani
z njim. |
Površina
zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne
površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na
gradbeni parceli, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti,
med katere sodijo zunanja parkirišča, zunanje manipulativne in prodajne
površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, gostinske
terase in plesišča, površine za kampiranje in odlagališča mineralnih
surovin, kopališča ter vsi ostali infrastrukturni objekti in površine,
ki služijo za opravljanje poslovnih dejavnosti in ki po Zakonu o
graditvi objektov niso objekti gospodarske javne infrastrukture. |
Če se
ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča
izven gradbene parcele, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za
površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele. |
Ne glede
na določilo prvega odstavka tega člena, se pri odmeri nadomestila v
primeru gradnje in spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega
gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja, in
predstavljajo bodoče stanje (gradbena dela, ki predstavljajo spremembo
površine dela stavbe). |
|
7. člen |
Osnovo za
določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata
Zemljiški kataster in Kataster stavb, iz katerih občina za potrebe
odmere nadomestila črpa potrebne podatke. |
Površina
nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške
parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 5. člena tega
odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega
akta. |
|
8. člen |
Lastniki
stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje
nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za točnost podatkov v uradnih
evidencah. |
V primeru
ugotovitve, da podatki iz uradnih evidenc niso skladni s stanjem v
naravi, bo pristojni organ postopal skladno z veljavnimi predpisi. |
|
9. člen |
Pri odmeri
nadomestila se upošteva vrsta dejavnosti oziroma namembnosti poslovnih
površin in izjemne ugodnosti po naslednjih področjih: |
1.(B) kisoki in bencinski servisi ter nočni bari, igralnice, diskoteke,
oziroma vsi lokali s podaljšanim delovnim časom, razen tistih, ki nudijo
gostom hrano ter prodajalne, ki so odprte izven rednega delovnega časa, |
2.(B) dejavnosti po standardni klasifikaciji; G-trgovina, popravila
motornih vozil, H-gostinstvo, I-promet, skladiščenje, zveze, J-finančno
posredništvo, K-nepremičnine, najem, poslovne storitve, L-javna uprava,
socialno zavarovanje, M-izobraževanje, N-zdravstvo, socialno varstvo,
O-druge javne, skupne in osebne storitve, P-zasebna gospodinjstva z
zaposlenim osebjem, ki niso zajete v 1. ali 4. točki tega člena, |
3.(B) dejavnosti po standardni klasifikaciji; A-kmetijstvo, lov,
gozdarstvo, B-ribištvo, C-rudarstvo, D-predelovalne dejavnosti, E-oskrba
z elektriko, plinom in vodo, F-gradbeništvo, |
4.(B) javne storitve oziroma družbene dejavnosti (upravni organi, uradi,
zavodi, direkcije), katerih ustanovitelj je Občina Črnomelj ter krajevne
skupnosti in društva, ki so dotirana iz sredstev proračuna Občine
Črnomelj. |
V primeru,
da je poslovni prostor oziroma objekt nezaseden, se pri obračunu
upošteva poslovna dejavnost, ki je bila nazadnje v prostoru oziroma
objektu. |
|
10. člen |
Višina
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na mesec je določena kot
produkt površine po 6. in 7. členu (v m2), števila točk in
vrednosti točke (v EUR/mesec/1 m2). |
Število
točk se glede na območja iz 2. člena, vrsto površin iz 4. ali 5. člena
in vrsto poslovne dejavnosti iz 9. člena določi kot sledi iz naslednje
tabele: |
vrsta površin |
A
|
|
|
B
|
|
C
|
D
|
dejavnost |
stanovanja |
1
|
2
|
3
|
4
|
na
prostem |
nezazidano |
območje |
(št. točk) |
(št. točk) |
(št. točk) |
(št. točk) |
(št. točk) |
(št. točk) |
(št. točk) |
I.
|
400 |
4000 |
1750 |
1000 |
500 |
400 |
200 |
II. |
600 |
3500 |
2000 |
875 |
400 |
350 |
150 |
III. |
500 |
3000 |
1500 |
750 |
300 |
300 |
100 |
IV. |
400 |
2000 |
1000 |
500 |
200 |
200 |
50
|
V.
|
300 |
1500 |
750 |
300 |
200 |
150 |
50
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Znesek
nadomestila se poveča za 100 % v sledečih primerih: |
– za
nezasedene poslovne prostore na območju izvedbenega prostorskega akta
historičnega mestnega jedra Črnomlja, |
– v
primeru, da se stanovanjski ali poslovni ali gospodarski objekt oziroma
del objekta uporablja za namen, ki je v nasprotju z določili izvedbenega
prostorskega akta. |
|
11. člen |
Vrednost
točke za tekoče leto se določi tako, da se uporabi vrednost točke iz
preteklega leta, ki je pomnožena z indeksom rasti cen življenjskih
potrebščin v celotnem preteklem letu, po podatkih Statističnega urada
RS, razen v primeru, ko občinski svet v naprej s posebnim sklepom ali
spremembo odloka določi novo vrednost točke. |
Vrednost
točke v letu 2015 znaša 0,00007 EUR/mesec/m2. Vrednost točke
se zaokroži na pet decimalnih mest. |
|
12. člen |
Obračunano
nadomestilo zavezancu v posameznem letu ne glede na izračunano vrednost
po 10. in 11. členu tega odloka znaša vsaj toliko, da se odmerni
postopek v skladu z zakonom in drugimi predpisi o davkih občanov ne
ustavi. |
|
13. člen |
Plačila
nadomestila so oproščeni: |
– zavezanci za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe RS ter za
potrebe zaščite in reševanja; |
– zavezanci za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo
versko dejavnost; |
– na
lastno zahtevo zavezanec, za dobo 5 let od vselitve, ko je kupil novo
stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal
družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske
stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek; |
O
oprostitvi odloča pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične
teči z dnem prijave stalnega bivališča. Upošteva se, če zavezanec pri
občini predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne
vloge, razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna
po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V
tem primeru se oprostitev upošteva s 1. 1. naslednjega leta. Zoper
odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve
pritožba na župana Občine Črnomelj. |
– zavezanec, ki lahko v postopku odmere nadomestila najkasneje do
31. januarja za tekoče leto dokaže, da izpolnjuje pogoje za prejemanje
prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja
socialno varstvo; |
– društvo
invalidov, humanitarne in dobrodelne organizacije (Rdeči križ, Karitas); |
– zavezanci, ki jih prizadene elementarna nesreča (poplava, potres,
požar), dokler se posledice ne odpravijo; |
– zavezanci, kateri ne morejo uporabljati zemljišča in stavbe zaradi
ukrepov državne varnosti, in sicer za čas trajanja ukrepov oziroma
dokler se posledice ne odpravijo. Zavezanci so na lastno zahtevo lahko
oproščeni plačila nadomestila delno ali v celoti. Oprostitev plačila se
uvede ob predložitvi dokumentacije; |
– Občina
Črnomelj ne plačuje nadomestila za objekte in zemljišča, ki so v njeni
lasti in so namenjeni za opravljanje njene dejavnosti. |
|
14. člen |
Zavezanec
za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je njegov
uporabnik. Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik. |
Za
dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje: |
a) najemna
pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom), |
b) v
primeru ustanovitve stavbne pravice: izpisek iz Zemljiške knjige ali
overjena pogodba o ustanovitvi stavbne pravice, |
c) v
primeru ustanovitve služnosti stanovanja: izpisek iz Zemljiške knjige
ali overjena pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja, |
d) overjena izjava lastnika in uporabnika. |
Zavezanec
za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik
ali najemnik oziroma zakupnik. |
V primeru
solastništva je zavezanec za plačevanje nadomestila tisti od
solastnikov, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma
tisti, za katerega se solastniki dogovorijo, kolikor se ne dogovorijo,
vsak svoj delež. |
|
15. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem finančni
organ na podlagi podatkov, ki mu jih posredujejo občine do 31. januarja
za tekoče leto. |
Podatke za
vzpostavitev evidence za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča se pridobi iz registra nepremičnin iz Geodetke uprave RS
(najnovejše razpoložljivo stanje) in drugih državnih in občinskih
evidenc. |
Podatki za
izračun se pridobijo iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS in
prostorskih aktov, ki veljajo na območju Občine Črnomelj. |
Občina
Črnomelj lahko zavezance na krajevno običajen način pozove, da ji
posredujejo vse potrebne resnične podatke za izračun nadomestila.
Zavezanci so dolžni v 15 dneh po sprejemu obvestila oziroma poziva
Občini Črnomelj sporočiti potrebne podatke za odmero nadomestila. |
Če
občinski organ, ki vodi evidence za odmero nadomestila, ugotovi, da
podatki, ki so jih posredovali zavezanci, odstopajo od podatkov iz
uradnih evidenc ali če kako drugače ugotovi, da so podatki neresnični,
lahko odmeri nadomestilo na podlagi podatkov, ki jih občinski organ
pridobi iz uradnih evidenc ali na drug način. Občinski organ je dolžan v
tem primeru o tem obvestiti zavezanca za plačilo nadomestila. Na tak
način pridobljeni podatki se lahko tudi uvrstijo v uradne evidence. |
Zavezancem
za plačilo, ki pristojni službi Občine Črnomelj ne sporočijo ustreznih
podatkov pristojni službi, se odmeri nadomestilo od površin, ki so na
razpolago v uradnih evidencah. Če teh podatkov ni, se lahko odmeri
nadomestilo na podlagi uradnih podatkov, do katerih ima dostop občinska
uprava. |
Če nastane
obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom,
se le ta upošteva z dnem prenosa ali začetka obveznosti plačevanja
nadomestila. |
|
16. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in obresti zavezancu na
podlagi predpisov o davkih občanov odmeri, pobere, prisilno izterja,
vrne in odpiše zaradi neizterljivosti pristojni finančni organ |
Datume
zapadlosti obrokov določi finančni organ v dogovoru z Občino Črnomelj. |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo zavezanci v dveh
enakih obrokih, če znesek ne presega 200 EUR, oziroma v štirih enakih
obrokih, če znesek presega 200 EUR. |
|
17. člen |
Postopek
pritožbe se izvede skladno z Zakonom o davčnem postopku. |
Če je bila
sprememba podatkov v uradnih evidencah izvedena najkasneje do izdaje
odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se le-ta
upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. |
|
18. člen |
Nadomestilo se zbira na računu Občine Črnomelj in je namenjeno za naloge
po programu opremljanja stavbnih zemljišč, do njegovega sprejema pa po
proračunu Občine Črnomelj. |
|
19. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka vrši Medobčinska inšpekcija in redarstvo. |
|
20. člen |
Z globo
1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik
posameznik, če: |
a) ne
prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh
sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po
nastanku obveznosti oziroma sprememb, |
b) na
poziv pristojnega občinskega organa v roku 15 dni od poziva ne posreduje
točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila ali |
c) prijavi
lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun
nadomestila. |
Z globo
200 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik ali
odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka. |
Fizična
oseba se kaznuje za prekršek iz |
prvega
odstavka tega člena z globo 150 EUR. |
21. člen |
Z dnem
pričetka veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 27/96, 13/01, 21/02,
117/02, 135/03, 23/15). |
|
22. člen |
Odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne od 1. januarja 2016. |
|
Št. 007-7/2015 |
Črnomelj, dne 15. decembra 2015 |
|
Županja |
Občine Črnomelj |
Mojca Čemas Stjepanovič l.r |
|