|
– V točki 5.2.
Prostorski izvedbeni načrti se za zadnjo alineo prvega odstavka doda
nova alinea, ki glasi: |
|
|
»P8-P2 Obrtna cona
Mezgovci LN«. |
|
|
– V točki 5.2.
Prostorski izvedbeni načrti se za podtočko 5.2.25. P11-S6/III Rabelčja
vas – zahod (»breg«) doda naslednja podtočka, ki glasi: |
|
|
»5.2.26. P8-P2 Obrtna
cona Mezgovci |
|
|
Programske zasnove za
lokacijski načrt za območje p8-p2 obrtna cona Mezgovci. |
|
|
1. Meje območja in
obodna parcelacija |
|
|
Površina območja P8-P2
Obrtna cona Mezgovci, predvidenega za kompleksno graditev in ki bo
urbanistično urejano z lokacijskim načrtom, meri ca. 3,38 ha (od tega
meri površina, kjer je raba omejena z vidika obrambe, ca. 0,56 ha;
preostala površina, ca. 2,82 ha, je dejansko namenjena ureditvi obrtne
cone). |
|
|
Namembnost območja P8-P2
Obrtna cona Mezgovci je generalno opredeljena kot "cona obrtnih in
proizvodnih dejavnosti". Sta pa v tem območju dve zemljišči (parceli št.
415, 416, obe k.o. Mezgovci), ki sta že sedaj namenjeni obrambnim
potrebam območja pomožnega vojaškega letališča Moškanjci. Zato ostaja
njuna raba (kljub prostorski umestitvi v območje lokacijskega načrta
predvidene obrtne cone P8-P2) še naprej nespremenjena. |
|
|
Območje kompleksne
pozidave P8-P2 Obrtna cona Mezgovci, ki ima obliko trikotnika, meji: |
|
|
– na severu oziroma na
severovzhodu na cesto Dornava – Mezgovci – Moškanjci in preko nje na
kmetijske površine (severni del) oziroma na poselitveno območje P8-S3
naselja Mezgovci, ki je namenjeno stanovanjem, kmetijski in poslovni
dejavnosti, |
|
|
– na vzhodu na nekdanjo
železniško čuvajnico, katera je vključena v območje P8-S3, |
|
|
– na jugu na železniško
progo Pragersko–Ormož in preko le-te (na južno stran proge) na kmetijske
površine, |
|
|
– na zahodu na kmetijske
površine. |
|
|
Obodna parcelacija
območja P8-P2 Obrtna cona Mezgovci je sledeča: |
|
|
Izhodišče je izbrano na
severnem skupnem mejniku treh parcel št. 198/1, 416 in 396 (lokalna
cesta Dornava – Mezgovci – Moškanjci). |
|
|
Iz izhodiščne točke
poteka obodna parcelacija po vzhodnem robu parcele št. 198/1, v smeri
proti jugu do točke na tej meji, ki se nahaja 10,0 m severovzhodno od
jugovzhodnega vogala parcele št. 198/1. V dobljeni točki se meja obrne
proti vzhodu in poteka v vzporedni liniji z južno mejo parcele št. 406.
V tej vzporedni ravni liniji se obodna parcelacija nadaljuje v smeri
proti vzhodu ter ob tem preči parcelo št. 406, vse do stičišča te ravne
linije z zahodno mejo parcele št. 411/2. Tu se meja obodne parcelacije
obrne proti severu in poteka po zahodni meji parcele št. 411/2 do južne
meje ceste Moškanjci – Mezgovci – Dornava (parcela št. 396). Nato poteka
meja obodne parcelacije v smeri proti severozahodu po južni meji parcele
št. 396 (že omenjena cesta) do izhodišča, kjer se obodna parcelacija
tudi zaključi. |
|
|
Vse naštete parcele se
nahajajo v k.o. Mezgovci. |
|
|
2. Namenska raba |
|
|
Območje P8-P2 Obrtna
cona Mezgovci je namenjeno obrtnim in proizvodnim dejavnostim. Na
območju lokacijskega načrta bodo opredeljene zazidljive in nezazidljive
površine, ki bodo namenjene proizvodni dejavnosti, morebitnim skupnim
centralnim dejavnostim (skupni komunalni in energetski objekti; morda
tudi gostinstvo), zelenju in infrastrukturni ureditvi proizvodne cone. |
|
|
Namembnost bo, glede na
medsebojne emisijske vplive, detajlneje določena po celicah (parcelah)
in bo predvidoma deljena na hrupnejšo in mirnejšo prizvodnjo ter območje
morebitnih centralnih in skupnih dejavnosti. |
|
|
Na površini, kjer sta
dve parceli za obrambne potrebe bližnjega pomožnega vojaškega letališča,
in na zemljišču ob teh dveh parcelah bo raba predvidoma izključna, in
sicer za potrebe obrambe. |
|
|
Ob trasi železnice je
izločen pas širine 10 m, ki je vzporeden poteku obstoječega železniškega
tira. Ta pas je predviden (rezerviran) za širitev železnice (za drugi
tir) oziroma se lahko uporablja za izvedbo vzdrževalne ceste ob progi. |
|
|
3. Usmeritve za
urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje |
|
|
Načelna urbanistična
zasnova območja je podana v grafičnem delu merila 1 : 2000. Predvidene
izvedbe se v celoti navezujejo na obstoječe cestno omrežje. Poudarjena
je različnost velikosti obrtnih /proizvodnih/ parcel, ločevana na
potrebna parkirišča in na zunanje manipulativne površine. Z lokacijskim
načrtom bo podana tudi zasnova potrebnega komunalnega omrežja. Urgentne
poti se določijo praviloma vedno kot pretočne, brez slepih ulic ali
skupnih odcepov. |
|
|
Dejavnosti niso dokončno
opredeljene, niti jih ni zaželeno vnaprej pretirano omejevati.
Programske zasnove podajajo le okvirne osnovne usmeritve za
organiziranost območja, ki pa se v celoti navezujejo na poznane podobne
rešitve, že uporabljane pri snovanju con z enakim ali dokaj podobnim
programom. |
|
|
Velikost in razmerja
parcel, predvidenih za proizvodno pozidavo in skupno prometno ureditev,
natančneje določi lokacijski načrt. |
|
|
4. Usmeritve za varstvo
naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine |
|
|
Na območju predvidene
pozidave ni varovanih objektov in/ali krajine. |
|
|
Pri graditvi in drugih
posegih v prostor je potrebno upoštevati, da območje obrtne cone
predvidoma leži na območju s podtalnico, čeprav ni na območju varovanih
pasov vodnih virov in črpališč. |
|
|
Obstoječe (raščene)
strmine in zelenice je obvezno takoj zazeleniti v največji možni meri.
Zelenice se načeloma zaseje s travo, brez grmovnic in cvetnic. Ohraniti
pa je potrebno morebitna obstoječa kvalitetna drevesa v območju. |
|
|
Obstoječi gozd v sredini
cone, ki je oziroma ostaja namenjen ohranitvi zasebnosti vojaških parcel
v območju, je potrebno zavarovati z dodatno zasaditvijo gozdnega roba z
avtohtonim grmičevjem. |
|
|
V največji možni meri je
potrebno ohranjati domač naravni vegetacijski gozdni sestoj. |
|
|
5. Usmeritve za
varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja |
|
|
Območje ni namenjeno
stanovanjem, temveč obrtnim in proizvodnim dejavnostim. Emisije hrupa ne
smejo presegati s predpisi dovoljenih vrednosti za izbrane dejavnosti
tega proizvodnega območja. |
|
|
Predvideno je vodenje
odpadnih vod na manjšo skupno čistilno napravo, ki pa je lahko locirana
tudi izven območja pozidave P8-P2 Obrtna cona Mezgovci. V tem primeru
lahko prečiščuje tudi odplake iz bližnjega območja stanovanjske
pozidave. Taka čistilna naprava je v tem primeru praviloma
dimenzionirana na končno ureditev območja; njena zmogljivost pa bi naj
bila dokončno definirana s predpisano projektno dokumentacijo. |
|
|
Dovoljene vrste goriva
za ogrevanje in/ali proizvodnjo ter pogoje za morebitno skladiščenje
kemikalij ali drugih nevarnih snovi na območju obrtne cone določi
lokacijski načrt. |
|
|
Skupno število gradbenih
objektov s predvidenimi dejavnostmi na območju kompleksa pozidave naj ne
bi pomenilo prekomerno povečane obremenitve za okolje, saj naj bi bile
le-te v okviru predpisov. |
|
|
Zaželeno je mnogo
zelenja, ki sočasno pomeni tudi zaščito pred vetrovi in vidno zaporo. |
|
|
6. Promet |
|
|
Obstoječa lokalna cesta
Dornava – Mezgovci – Moškanjci je glavna napajalna komunikacija do
vstopa na območje obrtne cone P8-P2. S te lokalne ceste se v prometno
pravilno zasnovanem križišču odcepi interna dovozna cesta. Ker je na
območju lahko predvidena tudi južna obodna cesta (ob železniški progi),
so možne dodatne navezave notranje napajalne ceste. |
|
|
Na območju obrtne cone
se cestne prometnice izvedejo (lahko, ni pa nujno) z enostranskim ali
obojestranskim pločnikom in obojestranskima zelenicama. Povozne in
pohodne površine cone morajo biti odvodnjavane in protiprašno urejene. |
|
|
Parkirne površine za
osebna vozila zaposlenih in za vozila obiskovalcev (strank) so urejene v
okviru posamezne zemljiške parcele. |
|
|
Za vse posege v
varovalni pas železniške proge Pragersko – Ormož (to je v zemljiški pas
na obeh straneh proge, širok 200 m, merjeno v zračni črti od osi
skrajnih tirov proge) je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v
železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00, 110/02 – ZGO-1) in
Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev
drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v
varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87,
25/88). |
|
|
Izgradnja drugega tira
železniške proge Pragersko – Ormož je zajeta v republiških prostorskih
planskih aktih in je obvezno izhodišče za posege v prostor v okolju,
kjer bo proga potekala. Na odseku železniške proge Kidričevo – Ptuj –
Ormož je drugi tir predviden levo od osi obstoječega tira železniške
proge, gledano proti Ormožu. Ali bo morebiti izvedeno tudi izvennivojsko
križanje železniške proge in obstoječe ceste Dornava – Mezgovci –
Moškanjci še ni dokončno odločeno. |
|
|
7. Komunalna
infrastruktura |
|
|
V lokacijskem načrtu je
lahko določeno, da morajo biti osnovni komunalni ter energetski objekti
in naprave (transformatorska postaja, čistilna naprava, prometno omrežje
in vse drugo) zgrajeni v že prvi fazi, pred zasedbo cone z njenimi
uporabniki. Za posamezni objekt se potrebna komunalna infrastruktura
nato le naveže na obstoječe (torej na že izvedeno) omrežje, pod pogoji
in soglasji upravljalcev posameznega omrežja. |
|
|
Določila za poteke tras
in celotno izvedbo so načeloma enaka tistim, ki jih predpisujejo
veljavni prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Dornava in
pogoji posameznih soglasodajalcev. |
|
|
8. Usmeritve za rabo
prostora za obrambo in zaščito |
|
|
Zaklonišča v obrtnih ali
proizvodnih objektih so predvidena le, če to veljavni predpisi
zahtevajo. |
|
|
Ukrepi za varstvo pred
požarom in naravnimi nesrečami bodo v celoti upoštevani. |
|
|
Ker se na območju
programskih zasnov za lokacijski načrt nahajata dve parceli, ki sta
namenjeni za potrebe obrambe, je za posege v njuni bližini potrebno
pridobiti predhodne pogoje Ministrstva za obrambo. |
|
|
Omejitve v zvezi z
zračno plovbo so predpisane v veljavnih prostorskih ureditvenih pogojih
za območje Občine Dornava. 35. člen odloka o sprejemu prostorskih
ureditvenih pogojev (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92,
22/92 – popr., 27/93, 26/94, Uradni list RS, št. 84/98) pravi, da se
morajo pri posegih v prostor v ožji in širši coni letališča Moškanjci
ter v smereh zračnih poti upoštevati višinske omejitve, prikazane v
grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev; visoki objekti (visoke
stavbe, dimniki, antenski stolpi, daljnovodi ipd.) pa se gradijo,
postavljajo in zaznamujejo na predpisan način. |
|
|
9. Zmogljivosti območja |
|
|
Obstoječi objekti: |
|
|
Na območju P8-P2 ni
obstoječih objektov. |
|
|
Predvideni objekti: |
|
|
– točno število
objektov, njihov namen in zahtevane zmogljivosti bo določil šele
lokacijski načrt, ko bo specificiral posamezne dejavnosti območja in
tudi evidentiral takratne površinske potrebe za njihovo ustrezno
realizacijo, |
|
|
– južna obodna cesta,
potekajoča na obodu meje ob železniškem tiru, |
|
|
– notranja komunikacija,
z navezavo na lokalno cesto, |
|
|
– objekti za potrebe
Ministrstva za obrambo.«. |
|
|
– Spremenijo se karte v
merilu 1 : 5000 in 1 : 25000, in sicer se spremenijo zasnova primarne
rabe prostora, zasnova vodnega gospodarstva, zasnova ohranjanja narave,
zasnova kulturne dediščine, zasnova naselij, zasnova prometnega omrežja,
zasnova energetskega omrežja in zasnova območij za potrebe obrambe.
Kartografska dokumentacija je izdelana na podlagi digitalnih katastrskih
načrtov. |
|
|
– Spremembe namenske
rabe se nanašajo na spremembe iz kmetijskih zemljišč in gozdov v območja
stanovanj (18 predlogov za stanovanjsko gradnjo, en predlog za
storitveno dejavnost), v območja za gradnjo kmetijskih objektov (17
predlogov), v območje za šport v gramoznici v Dornavi, v območji
pokopališč (pokopališči v Dornavi in Polencih), na spremembo namenske
rabe iz območja stanovanj v območje proizvodnih dejavnosti za obrtno
cono v Mezgovcih ter na določitev podrobnejše namenske rabe za šport v
območju doma varovancev v Dornavi. |
|
|
– Doda se karta: |
|
|
– Programske zasnove za
lokacijski načrt za območje P8-P2 Obrtna cona Mezgovci v merilu 1:2000. |
|
|
– Karte so sestavni del
tega odloka. |
|
|
– Sestavni del tega
odloka so tudi strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine, ki jih
je v januarju 2001 izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine Maribor. |
|
|
4. člen |
|
|
(Rudarstvo) |
|
|
Celotno območje Občine
Dornava se nahaja v raziskovalnem prostoru za nafto in plin ter za
geotermični energetski vir. |
|
|
5. člen |
|
|
(Zasnova vodnega gospodarstva) |
|
|
Zasnova vodnega
gospodarstva, prikazana na kartah 1 : 5000 in 1 : 25000, obsega poplavno
območje stoletnih vod reke Pesnice in Bresniškega potoka. |
|
|
Pri urejanju in
ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in
sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske
sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na
spremembe odtočnega režima izven teh območij. |
|
|
6. člen |
|
|
(Zasnova ohranjanja narave) |
|
|
Zasnova ohranjanja
narave, prikazana na kartah 1 : 5000 in 1 : 25000, zajema: |
|
|
– naravni spomenik
poplavni log Strejaci – rastišče močvirske logarice |
|
|
– spomenik oblikovane
narave park ob dvorcu Dornava. |
|
|
7. člen |
|
|
(Zasnova kulturne dediščine) |
|
|
Zasnova kulturne
dediščine, prikazana na kartah 1: 5000 in 1: 25000, obsega naslednja
območja in enote varstva kulturne dediščine iz Zbirnega registra
dediščine: |
|
|
– Dornava – dvorec
Dornava (št. 120), |
|
|
– Dornava – Cerkev sv.
Doroteje (št. 2951), |
|
|
– Polenšak – Cerkev
Marijinega obiskanja (št. 3262), |
|
|
– Strejaci – Rimska
arhitektura (št. 6461), |
|
|
– Bratislavci –
Prazgodovinska naselbina (št. 6490), |
|
|
– Dornava – Rimska cesta
Poetovio – Savaria (št. 6512), |
|
|
– Bratislavci –
Spomeniška plastika Natašina skupina (št. 6656), |
|
|
– Dornava – Park gradu
Dornava (št. 7876), |
|
|
– Dornava – Znamenje pri
gradu (št. 600784), |
|
|
– Dornava – Spomenik
padlim v prvi svetovni vojni (št. 600786), |
|
|
– Žamenci – Županova
kapelica (št. 600787), |
|
|
– Polenci – Uršičeva
kapelica (št. 600788), |
|
|
– Slomi – Polanjski križ
(št. 600789), |
|
|
– Polenšak – Vršičeva
kapelica (št. 600790), |
|
|
– Polenšak – Kozarova
kapelica (št. 600791), |
|
|
– Bratislavci – Znamenje
(št. 600792), |
|
|
– Brezovci – Slodnjakova
kapelica (št. 600793), |
|
|
– Prerad – Benkova
kapelica (št. 600794), |
|
|
– Brezovci – Ferenicova
kapelica (št. 600795), |
|
|
– Dornava – Domačija
Čušek (št. 600796), |
|
|
– Dornava – Vrbečova
kapelica (št. 600797), |
|
|
– Strejaci – Tobiasova
kapelica (št. 600798) |
|
|
– Polenci – Fereničeva
preša (št. 600841), |
|
|
– Polenci – Šegulovo
gospodarsko poslopje (št. 600873), |
|
|
– Bratislavci – Domačija
Poznič (št. 600876), |
|
|
– Brezovci – Petkova
hiša (št. 600877), |
|
|
– Brezovci – Domačija
Kukec (št. 600878), |
|
|
– Dornava – Domačija
Smolek (št. 600879), |
|
|
– Brezovci – Arheološko
območje Brezovci (št. 600881), |
|
|
– Mezgovci – Cizerlova
kapelica (št. 600882), |
|
|
– Polenšak – Domačija
Zavec (št. 600895), |
|
|
– Polenšak – Domačija
Rižner (št. 600896), |
|
|
– Polenšak – Kurtekova
hiša (št. 600897). |
|
|
8. člen |
|
|
(Zasnova prometnega omrežja) |
|
|
Zasnova prometnega
omrežja na kartah merila 1 : 5000 prikazuje varovalni progovni pas
glavne železniške proge I. reda Pragersko – Središče in državne ceste na
območju Občine Dornava, in sicer: glavno cesto I. reda št. 2 Slovenska
Bistrica – Hajdina – Ptuj – Ormož, regionalno cesto III. reda št. 713
Ljutomer – Savci Ptuj. |
|
|
Zasnova prometnega
omrežja na kartah merila 1 : 25000 prikazuje: glavno železniško progo I.
reda Pragersko – Središče, državni cesti (glavno cesto I. reda št. 2
Slovenska Bistrica – Hajdina – Ptuj – Ormož in regionalno cesto III.
reda št. 713 Ljutomer – Savci Ptuj) in lokalne ceste. |
|
|
9. člen |
|
|
(Varnost zračnega prometa) |
|
|
Južni del Občine Dornava
se nahaja v območju »omejene« rabe prostora športnega letališča Ptuj –
Moškanjci (območje priletno/odletne ravnine letališča). Centralni del
Občine Dornava se nahaja pod območjem »nadzorovane« rabe prostora
športnega letališča Ptuj – Moškanjci. Preko območja Občine Dornava
potekajo zračne poti. Območje Občine Dornava se nahaja v »nadzorovani
coni CTR« letališča Maribor, »terminalni kontrolni coni – Maribor TMA«
in »kontrolni coni CTA – Mura 1«. |
|
|
Za ovire za zračni
promet v coni letališča štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in
zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste,
kanale in podobno. |
|
|
Zunaj cone letališča se
za ovire za zračni promet štejejo: |
|
|
– v krogu s polmerom 10
kilometrov od referenčne točke letališča: objekti, instalacije in
naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se
nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke
letališča, |
|
|
– objekti, instalacije
in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alinee, in ki so
višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če
se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov, |
|
|
– vsi objekti,
instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter
daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in
soteskami po dolžini več kot 75 metrov, |
|
|
– za ovire pod zračnimi
potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od
okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih
pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in
podobno. |
|
|
Pri graditvi,
postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino
vplivati na varnost zračnega prometa, je za take objekte potrebno
predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave
Republike Slovenije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji
takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
|
10.
člen |
|
|
(Spremembe površin) |
|
|
Površine najboljših
kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 11,10 ha. Površine drugih kmetijskih
zemljišč se zmanjšajo za 0,25 ha. Površine gozdov se zmanjšajo za 0,68
ha. Površine kmetijskih zemljišč in gozdov se skupno zmanjšajo za 12,03
ha. |
|
|
11.
člen |
|
|
(Sklep
o ugotovitvi usklajenosti) |
|
|
K temu odloku je
pridobljen sklep Vlade Republike Slovenije št. 350-00/2001-262 z dne 6.
7. 2004 o ugotovitvi usklajenosti z obveznimi izhodišči prostorskih
sestavin planskih aktov Republike Slovenije. |
|
|
12.
člen |
|
|
(Pričetek veljavnosti) |
|
|
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 002-01-338/04 |
|
|
Dornava, dne 14. julija
2004. |
|
|
Župan
Občine Dornava
Franc Šegula, inž. l. r. |
|